Poštnina ptatono v gotovini*
Leto XXII.
V Ljubljani, dne 25* Januarja 1940
PoumMn Številka Dla U-m
Štev. 4
Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljona. Knafljeva ul. št. 5 II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice podruž v Ljubljani št 10.711.
Izhaja vsak četrtek
Naročnino ta tuzemstvo: četrtletno 9 polletno lfc>, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno polletno 24. celoletno 48 din. — Ameriko letno 1 dolar.
Vzgajajmo se k požrtvovalni
narodni samozavest!
»Učiteljski tovariš« piše o potrebi smotrne 'državljanske vzgoje. Med drugim pravi:
»Pri nas ni predavanj za nesebično in požrtvovalno ljubezen do domovine. Manjkata izpodbuda za samozavest in resnični narodni ponos. Pomanjkljiva je vzgoja k pripravljenosti za žrtve v obrambi lastne svoV.de Ta čednost je med našim ljudstvom zelo slabo razvita. Maihen narod smo! Zgodovina nam je dovoli zgovorna priča, kako slabo se nam je v preteklosti godilo. Zato moramo toliko bolj in nad vse ceniti svojo svobodo Nihče drugi se zanjo ne bo boril, če se sami ne bomo pogumno postavili za njeno obrambo. In če je tako, potem je danes najnujnejša potreba, vzgaiati narod k požrtvovalni narodni samozavesti, k ponosu, pa tudi k pripravljenosti. da bomo radi stopili med branilce domovine, če nam zla usoda ne bo prizanesla.
Dvajset let smo imeli čas vzgajati boTce In branitelje svobode in neodvisnosti. A kaj smo storili in dosegli? Vzgajali smo ljudi v verne poslušalce in prenašalce raznih strankarskih varljivih gesel. Mnogo je zamujeno, ni na še prepozno.«
Z gornjimi izvajanji se strinjamo brez pridržka. »Domovina« je že večkrat pisala, kako pri nas manjka državljanske zavesti in narodnega ponosa. Manjka nam tudi vsake d-^pline. Mnogo se piie pri nas in ori polnih
kozarcih se z neverjetno odločnostjo rešujejo najtežavnejša vprašanja. Ce sedita le dva za mizo v gostilni, nimata skoro nobene osnove za neko skupno naziranje. In strašno smo vsi modri, posebno kadar imamo okajene glave Vse vemo, zato vse prerečemo. pre-godrnjamo in zavržemo. Nobena misel, ki jo skušajo uveljaviti izkušeni in trezno presojajoči ljudje, ne obvelja. Tujec bi sodil o nas, da smo sami preosnovatelji, celo puntarski preosnovateljL Toda vse to smo pretežno le ob litru vina. Ko pa potem drugi dan pa-semo mačka, ne bleknemo nobene in se ne brigamo za nič, kakor da sploh niso skrajno resni časi.
Med svetovno vojno je izšla na Dunaju knjižica, ki nas je sramotila, češ da smo nesposobni vladati sami sebe, a da smo prav dobri delavci, če nas vodi tujec. Kaj je res v nas zakoreninienega toliko suženjskega duha, da se ne zbrihtamo niti tedaj, ko je vendar treba stati na straži? Razburkani so časi in naša državljanska zavest mora biti disciplinirana. Cim bolj smo disciplinirani, tem manj se nam je bati tem manj bo morda kdo skušal seči po nas. Se je čas, da začnemo vzgajati sebe in mladino, ki je čudovito prepuščena sama sebi, da najdeš med njo najrazličnejša naziranja, ob katerih ti kratko malo vstanejo lasje na glavi. Še je čas! Vodilne glave naj se prve streznijo.
Ta mesec se popravljajo
volilni imeniki
Januarja se po vseh občinskih uradih popravljajo volilni imeniki. Zakon določa, da morajo občinske uprave po uradni dolžnosti vpisati v volilne imenike vse osebe, ki niso vpisane, pa imajo že volilno pravico, in črtati iz imenika one, ki so umrli, se odselili ali so sicer izgubili volilno pravico. Vojake, ki še v tem letu doslužijo svoj rok, morajo občinske uprave po svoji uradni dolžnosti vpisati v stalni imenik volilcev.
Popravki volilnih imenikov se v teku januarja ne vršijo na podlagi reklamacij, kakor je to običaj pred volitvami. Zdaj zado-Sča, da opozorite občinsko upravo na tiste, ki še niso vpisani, a imajo po zakonu pravico,
in na tiste, ki so vpisani, pa nimajo za to zakonite pravice. Preglejte torej volilne imenike in jih prepišite ter stavite predloge za vpis ali izbris volilcev! Vpis v volilni imenik ali izbris lahko pri občini zahteva vsak sam zase ali pa za drugega Kdor biva eno leto v občini in je polnoleten, spada v volilni imenik. Ako na občini ne bi vaši zahtevi ugodili, javite to takoj pristojni sreski organizaciji Jugoslovenske nacionalne stranke.
Bodoče volitve tako v občine kakor v narodno skupščino bodo svobodne in tajne. Volja naroda naj pride do polnega izraza. Zato j je potrebno, da bodo volilci vsi vpisani in da • bodo volilni imeniki natančni in pravilni!
Angleški zunanji minister
lord HaliSax o vojni
Na velikem javnem zborovanju v Leedsu Je nedavno govoril pred svojimi volilci angleški zunanji minister lord Halifax.
»Zavedam se,« je rekel lord Halifax med drugim, »za kako velike reči gre v zdajšni vojni. Gre za svobodo in neodvisnost naše države kakor tudi za obstoj vseh svobodnih držav v Evropi. Tudi ne podcenjujem sovraž-
nikove moči ali težavnosti borbe, v katero sm« zapleteni. Zavedati se moramo, da terja vojna vso našo odločnost, če hočemo zmagati v tej vojni.
Neposredni vzrok vojne je bil nemški napad na Poljsko, ki je terjal izvršitev obveznosti, ki smo jih b;li prevzeli nasproti Poljski. Toda ne samo Poljska, temveč ves način
nemške politike je terjal, da prevzamemo t« obveznosti in da jih izvršimo. Slišal sem predloge da bi bili lahko ostali ob strani in pustili Nemčiji možnost razširjenja na vzhodu in jugovzhodu Evrope. Na ta način, da bi bil lahko dosežen sporazum z Nemčijo, tako da ne bi ta ogražala življenjskih koristi Anglije in Francije Zmerom smo bili pripravljeni priznati posebne koristi, ki jih je Nemčija imela v teh delih Evrope, in ki izvirajo iz zemljepisnih in gospodarskih razlogov. Toda postalo je jasno, da hoče Nemčija nadvlado nad nenemSkimi narodi. Nobeno nemško zagotovilo ne more tega dejstva prikriti.
Vojna se doslej ni razvijala tako, kakor so mnogi pričakovali. Mnogi pravijo zaradi tega, da smo storili mnogo ukrepov in omejitev, ki so se izkazali na podlagi izkušeni kot nepotrebni. Zakaj vsi pridržki in vse težave, zakaj izpraznitev mest, zatemnitev, porazdelitev živil? Vse to so za enkrat samo varnostni ukrepi, ki bodo morda jutri res potrebni. Edino nemško upanje je bilo, če bi hitro udarili. Nemčiji je bila za tako vojno dana prednost velikih priprav pred vojno kakor tudi dejstvo, da se ne ustraši nobenih sredstev v vojni. Pa vendar so Nemci oklevali, da bi izvršili udar na kopnem ali v zraku, ker so se zavedali, da bi na udarec mi udarih nazaj.
Anglija gleda v bodočnost mirno ob strani svoje zaveznice Francije. S to je zaključila gospodarske in finančne sporazume, ki so važen činitelj ne samo v sodelovanju med obema državama, temveč morda tudi kot osnova, ki bo po vojni pomagala pri obnovi sveta.
Nevarno pa bi bilo podcenjevati silo sovražnika. Pričakovati je treba še velikih preizkušenj. Ne moremo pa prezreti dejstva, da so činitelji. ki morajo naposled v vojni odločiti, na naši strani. Naš vojni smoter ja dobiti vojno. Naši mirovni smotri so bili od ministrskega predsednika Chamberlaina jasno očrtani: vzpostaviti je treba svobodo malih narodov in storiti vse. da se zavaruje Evropa pred vsakršnim novim napadom.
Lord Halifax je končal govor s oozivom, naj se vsi združijo k skupnemu naporu in naj vsak državljan moško prevzame nase svoj del žrtev.
Zbiranje razbitega stekla bi bilo velikega gospodarskega pomena
Kakor beremo v časopisju, se je obrat ▼ hrastniški steklarni zelo omejil. Vzrok temu so nezadostna naročila. Ko bo dobila steklarna spet zadosti naročil, bo lahko spet v polnem obratu, če ne pridejo druge zapreka vmes.
Letos namreč že počasi primanjkuje steklenih črepin] Kakor morda še ni vsem znanoi, se izdeluje steklo v glavnem iz kremenjako-vega peska, sode in apnenca. Ako se uporab-ljaio samo navedene sirovine za izdelovanje stekla, se stekleni izdelki zelo podražijo, ker delo le počasi napreduje. Zato se vzame že od nekdaj pri izdelovanju stekla le polovica omertienih sirov;n, druga polovica pa črepinj, to se pravi razbitega stekla Samo sirovine se mnogo počasneje tope kakor mešanica si-
rovin in črepinj, in izdelovanje stekla gre počasneje izDod rok, kar ga podražuje.
Zakaj pa črepinj naenkrat manjka? Crepi-nje dobivajo menda vse naše steklarne iz Nemčije Ker pa primanjkuje v Nemčiji zaradi njenega vojnega stanja železniških vagonov, zato se ne uvaža za naše steklarne zadostna množina črepinj.
Marsikdo se bo vpraševal, zakaj se v naši državi ne dobe steklene črepinje. Zato ne, ker se nihče v Jugoslaviji ne brga za zbiranje črepinj, kar je z gospodarskega stališča zelo napačno Kakor že imamo v mars'katerh krajih zbiralce starega železa, starih cunj in drugih starih reči bi morali imeti tudi zbiral-
ce razbitega stekla. Hrastniška steklarna je doslej plačevala kilogram črepinj po 50 par. a pravijo, da bo v bodoče, ker so se tako vse sirovine podražile, plačevala razbito steklo draže.
Zbiranje starega stekla bi bilo priporočati nezaposlenim, S tem bi včasih lahko tako precej zaslužili. Pomen zbiranja razbitega stekla pa bi bil tudi v tem. da bi te reči ne bilo treba uvažati iz tujine Seveda pa le treba tako reč organizirati Ali ne bi mogli zbiranje stekla spraviti v tir naši gasilci ali pa ljudske šole? Posebno v mes>tih in drugih velikih kra-iih bi se to izplačalo
Narod In vojska
morata biti eno
Diviziiski general Vojin Maksimovič je napisal v »Politiki« nekaj misli o sodobni vlogi državne uprave pri pripravljanju države za vojno Med drugim opozarja, da vodilo današnie vojne »celi narodi, to je vsi riofi prebivalstva, in ne več kakor svoje dni samo redna vojska Zato so danes izpostavljeni vojnim nevarnostim ne samo vojaki na bojišču, temveč tudi vsi državljani v zaledju Danes nista varna pred vojnimi nevar-nosmi ne starček na robu groba in ne dete v zibelki Zato je danes vse naše življenje povezano bolj ali mani neposredno s pripravami za obrambo države
Glavna naloga predstavnikov današnie državne unrave ie dosledna krepitev nravmh
sil naroda in njegove ljubezni do države. Prav tako pa mora skrbeti za izpopolnjevanje borznih sredstev oborožene narodne sile in za prpravlianje življenjskih in drugih potrebščin vojske.
V današnjih časih je treba posvečati še prav posebno oažnjo škodljivim vplivom sovražne propagande Državna uprava mora skrbeti tudi za to da se ne pojavi izkoriščanje vojne v korist oosamezn'kov Državna uprava mora sploh ostro nastop*ti proti vsem zlorabam in korupciji V držnvi morata vladati pravičnost in zadovoljivo Vojne težave se ne smejo izrabljati v strankarske namene Vsak tak poskus se mora zatre-ti že v naprei kakor vsak nosku« zdaistva«
Papeževo in Rooseveltovo
delo za mir
Te dni je papež Pij XII. po svojem zastopniku v Washingtonu Cicognaniju izročil predsedniku Zedinjenih držav Rooseveltu poslanico. s katero mu ie odgovoril na njegovo poslanico ki jo je prejel malo pred božičem Zdai io ie »Osservatore Romano« objavil v celoti
Papež v svoji poslanici z zadovoljstvom ugotavlja da ie prejel od zastopnika novega cveta poslanico, ki naj bi omogočila sodelovanje za obnovo miru v starem svetu Tudi ■veti kolegij ie o božiču ugotovil velik pomen in dalinosebiost te ameriške pobude Čeprav morda trenutek za obnovo miru v resnici še ni nastopil, se je treba vendar nadejati. da bo kmalu prišel čas, ko bo mogoče vplivati na sklenitev v resnici pravičnega miru Vsi vemo. kako težavno bo dos<w« r^-io. ter, toda prav v spoznanju teh težav bo mogoče doseči kak uspeh, da naše delo ne bo ostalo kakor zgradba na pesku
V zaključnem delu svoje poslanice poudarja papež ponovno da ie predsednik Zedinjenih držav s svojo Doslanico naglasil prisrčno in bratsko vzaiemnosl starega in novega sveta v obrambi proti brezbožnim in protipravnim nagnjeniem ki naj zrušijo osnove zdajšnjega sveta in njegovo kulturo, v kateri je zrasel v tisočletjih
Danski škof Zurr je po vrnitvi iz Rima, kjer je bil sprejet pri sv očetu izjavil med drugim da mu je sv oče naročil naj sporoči danskim vernikom da bo sv «tolica storila za mir vse kar ie v nieni moči Vendar pa da mora pri tem računati na velikanske težave, ki jih ie treba prebresti Sv oče je prepričan da delo za mir ne bo 1-jhko Sv stolica pripravlja zdai le obliko mirovnega sodelovanja z Zedinjenimi državami Rim utegne postati središče za vse delo v korist miru.
Z razsvetljavo pripraviš kokoši do večjega nesenja jajc
Znanost ie v zadniih letih ugotovila, da znesejo kokoši v prostorih z električna raz-rvetliavo več iaic To si razlagajo s *em. da so te ptice do svolerr izvoru tropske živali, ki so bile v svoji prvotni domovini n.ivaiene enakomerne toplote in prilično enako dolgih dni P'>dnebje zmernega pasu tem oogoiem ne ustreza in zlasti v kratkih zimskih dneh kokoSi nimajo časa 'ia bi pospravite toliko hrane kolikor i« ootrebne za na. ta;anje Jajc Šele Droti pomladi ko se pripnejo dnevi dališati in ko postanelo pogoji za zadostno prehrano boljši prifneio nestf tudi »p' <ajc Da ie vzrok za nvh različno obnaSanie v tem pogledu v zimskem in poletnem času iskati predvsem v različnih svetlobnih oogo-lih. so pokazali naibolie noskusi. nrj «*aterih
so kokošim z umetno razsvetljavo dnevp v zimskem času podaljšali na 14 ur Seveda so iim dajali tudi primerno več hrane Kokoši so tako dale do 30 odstotkov več igjc kakor običajno v zimskih mesecih
Električna razsvetljava za kokošn,ake ne terja posebnih naprav Upoštevati je treba samo to da vidi kokoš že pri siabotnejši svetlobi kakor človek a je občutljiva zooer svetlobo k' b' jo slepila Zato je uporabljati samo slabše žarnice ir sicer z reflektorji ki trosijo svetlob" enakomerno na vse sU&ni in na čim večjo površino tako da ni nobenih temnih kotov Pazit* ie posebno na to da so grede na katerih čeoe kokoši dobro *vpt. I jene. kajti drugače kokoši rajši v temnem oočivaio in potem seveda ne neseio več iaic.
Priporočljivo jim je daljšati dan z umetna razsvetljavo v jutrnih urah, kajti tedaj so živali bolj spočite in prej pripravljene za jed kakor tudi za nesenje jajc.
„$e nas je"
Splitski »Narodni list«, ki ga ureja dragi podpredsednik Jugoslov nacionalne stranke dr Grga Angjelinovič, objavlja članek »S« nas je!« Članek pripoveduje naslednio resnift-no zgodbo:
»Nedavno je prejel ravnatelj neke ženska srednje šole v banovini Hrvatski zavoj z nekaj sto žepnimi koledarčki ki jih je izdalo neko jugoslovansko dobrodelno društvo Druga leta jih ni bilo težko prodati Toda kaj[ naj stori z njimi v teh časih ko je «*oa jugo-slovenska misel razpeta na kri? prav v pokrajini. kjer se je rodila? Ali nai 'ih vrno društvu s pripombo da jih ni mogoče nro-dati? To je bilo ravnatelju težke storiti ker skrbi to društvo za neke naše brate ki so od vseh zapuščeni Ravnatelj je premišljal in premišljal
Lani je bilo na njegovi šoli še lepo Število Sokoličic Toda njihove vrste so se v zadnjem času zaradi nekih nemilih dogodkov n pre-tenj hudo razredčile in On Sokolu <e .stalo le še okoli 20 deklet s tega zavoda Obrnil se bo nanje, da proda vsaj nekaj koledarčkov.
Napisal je okrožnico ki jo ie nese' sluga % vse razrede Okrožnica je pozvala vse Soko-hce od najmlajših do najstarejših naj se javijo ob desetil ko bo glavni odmor pred ravnateljevo pisarno zavoda
Ko je ravnatelj v glavnem odmoru odprl vrata svoje pisarne je obstal ves osupel na pragu Na hodniku se je gnetlo koli 200 učenk vseh letnikov od naistareiš'h do najmlajših Začuden jim ie zaklical »7a Boga, saj sem klical samo Sokolice «
»Eh saj smo tu same,. Sokolice« mu je završalo nasproti iz množice mladih g '
Staremu ravnateliu ki čaka samo «e odlok o svoji upokojitvi, so zaigrale solze v '»Čeh. »Kaj vas je res še toliko?« Se jih je mladih lugoslovenskih sokolskiK duš Več kakor slutimo mi vsi ki stojijo sredi dnevnih političnih boiev in včasih o^upava-mo nad poslanstvom ki ga nosimo ^est tebi mladih jugoskivenskih duš je čista mirna in nerokvariena 200 deklet v hrva*k°m sred-niešolskem zavodu ie ostalo pripad- r rugo-slovenske misli v zavesti da take ^aibolje služim tistim ki so iim najbližji " "atom. Zavedajo se da koristilo svoiim na'bližjim naibobe če ljubijo svoiega mlad««" kralja, če spo^tuieio svoio Juposlaviio in *-ste njeno zastavo In kakor je bilo dosle1 'ako bo tudi v bodoče' Še smo tu in še na«
Tako so povorilp presenečenemu "nateljtt lepe nasmeiane oči nipgovib	učenk.
In mali iufosloverski koledarski
nrorloni	Ao	Se ije+1 »»-»> »
opisi
MFRNA. V nedehe po prvi sv	-e 'mo-
la tukaišnia sadiar=ka podružnica	zbor.
Pred občnim zborom ie predaval n "'"nič iS Novega mesta Zelo smo veseli	* vrSl
kako predavanie rie moremo na or*v« tega, da nrpdavateli Slovenec rabi >rr«-~ Vnkor: »Jabolka se ainvagonirajo na šif nas so na i? niih «noi>s kuha.« D*He tu«* k?po> da ie g Dredavateli v svoiim pi aiai ker ie nakimovala jabolka "" družba V znak protesta ie nekai	za-
nustilo rtvrrrsno in ni prisostvoval ( s*nera» zboru Naša želia ie da se v <drokowh pro-davaniih ne napada naša nai?*«'-«" *- ^drui« na oi-eran'zapiin Tfmetiiska družb*
M Al. A NFPELJA Sokolska feta oriredi svoio vsakoletno ob'čaino nredrv^nn zabavo na nustno nedelio 4 februaria pol ^ Na «noredn brvdn snevo^gra •Sv'"« ->"ček«g gcdba nles 'n druge zabavne točke Dostojne maske dobrodošle!	'
Politični pregled
Glede na sestanek jugoslovenskega in romunskega zunanjega ministra v Vršcu izvajajo italijanski listi v svojih poročilih.
da bo posvet Balkanske zveze y Beogradu v znaku vzajemnosti njenih članic
In da bo odnrl pot k ureditvi položaja v Po-dunavju in na Balkanu Ta vzajemnost bo prišla do izraza v tesnejšem sodelovanui držav Balkanske zveze, ki se ji bodo mogle vsa i oostor.no pridružiti tudi druge države na jugovzhodu Evrope Italijanski hsti trdijo nadalje da ie bil sestanek v Vršcu prav tako važen k*kor nedavni sestanek italnan-skega in madžarskega zunaniega mmMra v Benetkah in Ha bo gVde na to izid posveta Balkanske zveze vsekakor v skladu s smernicami miroljubne politike, za katero se zavzema Italiia
Po časopisnih vesteh iz Moskve je
bivši sovjetski zunanji minister Litvi-nov uri Stalinu v nemilosti.
Po odslovitvi 17 zunanjega ministrstva je bil Litvinov imenovan za načelnika izv-stiteli-skega urada Ker na zadnii čas o^tro nasprotoval pohodu na Frnsko. ie bil /dai od-Stavlien tudi s tega mesta. Brat L'tvinova. ki ie bil šele nedavno imenovan v komisijo za ureditev preselitve ukraiinskih Nemcev, je bil prav tako odstavljen s svojega mesta. Kakor Domčalo
je w«M» zdaj spet neka nem«ka ja napadati zavezniške tri?ov«ke ladje na hi5n»>m Atlantskem morju.
Gre za pomožno vojno ladio »Altmark«. ki je služIla tudi kot oomn*na ladia oklonn^ci >Admiral Graf Snee« Oborožena ie s «p«+i-jni navadnimi in s protiletalskimi t.onovi. Navadno plove r>nd zastavami nevtralnih držav in nod napačnim imenom
Reuter poroča da je vatikanski radio te 'dni govoril
o ooložaju prebivalstva na Poliskem.
Napovedovalec je dejal, da je papež z bolestjo slišal poročna o trnlienm Potiske v kat.pre vstaienie trdno veruie Trolienie poljskega naroda ip zelo veliko že v «o<"p+sVorn delu Poljske Se hnifp pa je v nemškem delu Tako iz Variav kakor tudi Kraknva Po-morja Poznania Rezije orihaiaio nom^la o preganianiib Poljakov Tz za^adpp Pol^ke izsteliuipio nrphivaMvn in hočeio z°m'io dati Nemcem Lindi oreganiaio v naihuiši '5mi z domov "70 ndctntkov prebiva^tva na Poljskem strada ^»jla Da kliub temu vozijo iz Po'iske v Nem ("i i o.
Po ves+ph an<iip*kpga časopisja
je S»«'in Hokončno nhv»«'il HitlT^, da lahko	»p soviet«ka Rus"a
vodita voine opprar?ie vzporedno, nikakor oa ne povezano.
V Moskvi namreč smatraio da bi se napodi združili v skupno borbo oroti Nemčiji m Ru-Biii tp bi pnc-toii tnd'	zaveznici.
Kakor poročaio iz Tokia.
je neka angleška križarka nn tatinskem parniku prijela 21 nemških državljanov
ln jih odvedla s seboj So to po večini člani posadk nemških netroleiskih lad'i Priipli so jih Angleži zaradi tega. ker so še nemški vojaški obvezniki Japonska, vlada je izrodila zavoljo tega zelo oster protest angleški vladi, češ da je Anglija krš;la mednarodno pravo Londonski listi odgovarjajo da je japonska pritožba brez podlage, ker angleška križarka ni zagrešila ničesar nedovoljenega proti Japonski. Japonska je sa^na zmerom zahtevala pravico, da sme na podlagi mednarodnih pomorskih določb ustavljati .in preiskovati vse trgovinske ladje, pred-ICsem nevtralnih držav. i Nedavno so se razširile vesti, da ; > „ , j,
so nemške čete zasedle vzhodno Galicijo.
ki jo je imela doslej v rokah sovjetska Rusija V Berlinu in Moskvi vsa ta poročila odločno zanikujejo Kljub temu pa rumunske vesti slej ko prej zatrjujejo, da so Nemci zasedli železnico proti Rumuniji Nemške čete prihajajo na madžarsko-sovjetsko in ma-džarsko-rumunsko mejo baie zaradi možnosti napada Madžarske Rumunske 'n Turčije na sovjetsko Rusijo Iz Moskve trdijo da ni nemških čet v sovjetskem delu Galiciie oač pa priznavajo, da ie v Lvovu 500 nemškin uradnikov, ki nadzoruieio preseljevanje Nemcev iz sovjetskega dela Poljske.
Madžarski listi poročajo.
da zahteva Itn"'« od Nemčije pojasnilo o njeni politiki.
Italija vprašuje Nemčiio. kako daleč nameravati iti Nemčiia in Rusija na severu in na jugovzhodu Evrope Zlasti teria Italija pojasnila. kako daleč m'sli Nemčija dopustiti prodiranje Rusije v Srpdnii in Jnžn^vzhodni Evropi in kakšni so prav za prav načrti Nem-čiie in Rusiie na Balkanu.
Gospodarstvo
Tedenski tržni nregled
GOVED. Na sejmu v Novem mestu so se trgovali za kg žive teže: voli I po 5 50 do 6. II po 4 do 5. III po 3.50 telioe t oo 5. IT po 3 do 4. krave I po 4 do 4.50. II po 3 50 do 4 ITI po 2.50 do 3. teleta I. po fl. II po 5 dinarjev
SVTNJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Novem mestu : špeharii po 8 do 9, pršutarji po 6 do 7. v Murski Soboti: špeharji po 10, pršutarji po 8 do 8 50 v Celju: špeharji po
11	do 12 nršutarii po 8 do 9 din
SIROVE KO?E V Novem mestu: goveje
12	telečie 16. svinjske 10. v Mur«ki Soboti: goveje 10. telečje 12 v Celiu: goveje 10 do 12 tplpčie 14 do 15 svmiske 7 din za kg.
KRMA. V Novem mestu: seno 130 do 150. slama 50. v Murski Soboti: seno 80. slama 40. v Celju: lucerna 70 seno 70 do 90. slama 40 za 100 kg
MED V Novem mestu 18. v Murski Soboti 14 dn 15. v Celju 19 d:n za kg.
VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: v novomeškem okolišu navadno mešano vino po 3 do 4 fineiše sortirano oo 6. v celjskpm okolišu pa navadno me^no po 4 in finejše sor+ir-apn vino po 5 do 6 din liter.
KROMPIR. V Novpto me*+u 175, v Murski Sokp+i 100 v Celiu 150 do 170 d;n za 100 kg.
FlfcOL. V Novem meriu 4*0 do 300, v Murski Soboti 400, v Celju 600 do 700 din za 100 kg.
Seimi
29.	januarja: Raihenburg, Vojnik.
30.	januarja: Rakek.
1. februarja: Jurklošter, 3. februarja: Kalobje, Lukovica, Loški potok. Skofja Loka, Krško, Gornja Radgona, Žužemberk.
Vredno«*
Na naših borzah smo dobili 23. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje. druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 175.20 do 178 40 (za 216 42 do 219 62) din;
100 francosk;h frankov za 99.05 do 101.35 (za 122.41 do 124.71) din:
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1 holandski goldinar za 23.51 do 23.89 (za 29.04 do 29.42)din;
1 belgijsko belgo za 7.44 do 7.56 (za 9.119 do 9.31) din.
Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 427 do 427 50 din
Drobne vesti
~ Veliko povpraševanje po našib konjih' za izvoz Zaradi voine ie v vseh državah zadnje mesece veliko povpraševanje po konjih. Tudi v naši državi zbirajo kupci in prekupčevalci konje Kupujejo težke konje za topništvo kakoi tudi lahke za konjeniške oddelke. V naši državi bi kupci iz drugih držav radi nakupili okrog 20 000 konj. vendar je vpraša-nie ali jih bomo lahko toliko izvozili
Novice
♦	Nov načelnik našega generalnega štaba. Z ukazom kraljevega namestništva je imenovan za načelnika našega generalnega štaba armadni general Petei Kosič doslej krajevni poveljnik v Beogradu Novi načelnik generalnega štaba je 18 t m prevzel posle od armadnega generala Dušana Simoviča. ki je bil z istim ukazom razrešen in postavljen na razpoloženie
*	Nadaljnja preureditev države. »Jutro« razpravlja te dni v uvodniku o dr Mačkovih političnih izjavah v Zagrebu in izvaia med drugim: »Državnopravno je mogoče organizirati ostale banovine oreden se sestane narodna skupščina Uredba z dne 26 avgusta izrecno pravi, da se morejo določbe uredbe o banovini Hrvatski s kraljevim ukazom razširiti tudi na ostale banovine in se ob tej priliki lahko posamezne banovine spojijo in njihov obseg spremeni Pravna možnost torej obstoji Toda dr Maček je zdaj z vso odloč-nostio poudaril da on ni za tak postopek, češ da se bo moglo o nadalinji preureditvi države razpravljati šele. kadar se bo sestala nova narodna skupščina Dr Maček se pri tem sklicuje na besedilo soorazuma. ki ga je sklenil v imenu hrvatskega naroda s predstavnikom krone g Cvetkovičem V tera sporazumu je rečeno, da bo vlada v soglasju z odločujočimi činitelji pripravila vse kar je potrebno za preureditev državne zajednice, in se bo dokončni obseg hrvatske banovine določil o priliki preureditve države. Dr Maček ie to besedilo tolmačil -tako. da bo šele narodna skupščina, ki se bo izvolila, pripravila preureditev vse države. Tudi v svojih izjavah tuiemu tisku je naglašal kot glavno nalogo narodne skupščine, da dovrši delo preureditve države, zaoočeto z ustanovitvijo banovine Hrvatske. Vprašanje je s temi izjavami postavljeno s pravnega na politično področje. Dr. Maček je jasno povedal svoje stališče: nadalinjo preureditev države ie treba odložiti, dokler se ne sestane nova narodna skupščina. Z drugimi besedami se pravi to, da se z odlaganiem volitev odlaga tudi ustanovitev nadaljnjih avtonomnih banovin.«
*	Jugoslovenska nacionalna stranka v Srbiji. Politični prvalki Jugoslovenske nacionalne stranke so bili zadnje dni zelo delavni. Priredili so večie število shodov in sestankov Bivši predsednik vlade Jevtič je imel več zborovanj v požarevskem srezu. Bivši minister dr. Dragutin Koiič ie govn-r n-. a-v. rovanjih in posvet;h v kragujevskem in gru-žanskem srezu, Velimir Popovič na shodu, v paračinskem in rovaničkem srezu. Dobrisav Jevdjevič pa v kočanskem srezu. Večje število zborovanj je bilo tudi v južnih krajih države.
♦	Iz Legije koroških borcev. Z ukazom kraljevskih namestnikov je bila ustanovljena posebna spominska kolajna za one ki so se v letih 1918. in 1919. borili za našo severno mejo Legija je za prijavo za podelitev kolajne izdala z odobrenjem vojaških obla-stev poseben obrazec, katerega prejmejo vsi člani društva. Pozivamo člane v Ljubljani, da dvignejo obrazce čim prej v društveni pisarni na Cankarievem nabrežju 7-1 in sicer v času od 6. do 12. in od 14. do 19. ure. Tam prejmejo tudi vsa navodila za popolnitev teh prijavnih obrazcev. Članstvo zunanjih krajevnih organizacij prejme tiskovine pri
tihtiBHCBSB
svojih upravnih odborih. Po tem potu vabimo tudi še neorganizirane borce, da se prijavijo društvu kot redni člani. Rok za prijavo je odreien od komisije pri štabu IV. arm.j-ske oblasti ter se prijave po 31. januarju ne bodo več sprejemale. Tovariši, ne odlašajte s prijavami na zadnjo minuto.
♦	Nercshična tuja vest. Zagrebški listi objavljajo naslednjo ugotovitev Agencije »Avale«: »Vesti, ki so jih zadnje dni objavili nekateri tuji listi, da je baje jugoslovenska vlada pristala na prehod tujih čet čez jugoslo-vensko ozemlje, so čisto netočne in povsem neutemeljene.«
♦	Glasilo sarajevskega nadškofa Sarica o ženski volilni pravici. Glasilo sarajevskega nadškofa dr. Sariča »Katolički tjednik« se je izreklo proti uvedbi ženske volilne pravice. Med drugim piše: »Mi ne odrekamo našim ženskam sposobnosti za pravično presojo političnih dogodkov. Trdimo pa. da je politika za žene samo postranska zadeva in da prvenstveno mislijo samo na to, kako bi se omo-žile. Ženska je poklicana igrati prvo vlego v domačem življenju v okviru svoje rodbine. Politiko in javno življenje naj prepusti možem, kakor je to bilo skozi tisočletja. Dovolj smo že škodovali ženskam, ko smo jih postavili v pisarne, tvornice in delavnice, kjer se morajo odrekati svojemu glavnemu pozivu: materinstvu.«
♦	Žrebanje tobačnih srečk. Na 133. žrebanju tobačnih srečk so bile ža amortizacijo izžrebane naslednje serije: 11, 508, 534, 538 674 771, 820, 907, 997, 1151, 1300, 1321.1448, 1687, 1741, 2027. 2097, 2128, 2216, 2233, 2305, 2455, 3013, 3050, 3110, 3134, 3246, 3316, 3356, 3611, 3910. 3943, 3966. 4047, 4190, 4372. 4440, 4580, 4587, 4709, 4882, 5559, 6185, 6282, 6293, 6351, 6381, 6388, 6484, 6733. 6827, 6849, 6996, 7164, 7528, 7534, 7609, 7729, 7914, 8297. 3362, 8492, 8522, 8676, 8846, 9295, 9623, 9862, 9976. Serije in številke izžrebanih dobitkov: ser. (5416 št. 16 — 100 000 din; ser. 8389 št. 77 2.500 din; ser. 3145 št. 13 — 500 din; ser. 6198 št. 93 — 500 din; po 100 din: ser. 631 št. 50, ser. 768 št. 20, ser 1337 št. 41, ser. 2334 št. 31, ser. 2662 št. 93 ser 3059. št. 47, ser. 3448 št. 94, ser.
ALI HOČETE
dobrih člankov o vseh zadevah, ki Vas zanimajo? Zahtevajte od Uprave v Ljubljani, Dalmatinova 8fU — eno Številko rev?ie »Prijatelj« brezplačno na ogled, kjer dobite različne praktične nasvete.
3729 št. 58, ser. 3838 št. 92, ser. 4336 št. 99, ser 6046 št. 80, ser. 7794 št. 37, ser. 3764 št. 43, ser 9610 št. 45, ser. 9893 št. 5, ser 2110 št. 48, ser. 3569 št. 96, ser. 3729 št. 89, ser 3898 št. 30, ser. 6546 št 69, ser. 7112 št. 8, ser. 7313 št. 7. ser. 7433 št. 29, ser 7629 št. 9, ser. 7643 št. 29.
* Žrebanje srečk Rdečega križa. Pri 104. žrebanju srečk Rdečega križa 15. t. m so bile izžrebane za amortizacijo naslednje serije: 474 874 885 1273 1547 1571 3176 3256 3297 .',558 3972 4441 4962 4965 5656 6024 6189 6198 6647 6974 7151 7618 7943 8076 8335 8601 8855 8869 9066 9138. Nadalje so bili izžrebani nastopni dobitki:
serija štev. dobitek serija štev. dobitek
531	73	50.—	4620	4	50,—
655	20	50,—	4636	70	50,—
-770	23	50,—	5046	74	50,—
1169	69	50 —	5559	79	200.—
1325	63	50.—	6125	48	50,—
2423	51	500,—	6260	72	50,—
3224	83	500,—	6426	10	50,—
3244	5	200.—	6884	74	50,—
3452	65	50.—	7099	56	200,—
3523	89	50.—	7301	88	50.—
3787	48	50,—	7715	86	50,—
4278	66	50.—	8752	78	50.—
4311	39	200.—	8979	61	1.000,—
4350	60	50,—	8981	55	2F 000.—
4504	18	200,—			
♦	Prepoved tombole In srečolova				v javnih
lokalih na Hrvatskem. Ban dr. Šubašič je izdal odlok, da bo od 31. t. m. na področju Hrvatske prepovedano prirejati srečolove, tombole, loterije in druge igre podobnega značaja v vseh javnih lokalih. Te prireditve so se zelo razpasle po vsej državi, vendar jih je najbrž največ v Sloveniji. Morda bo zgled Hrvatske našel posnemanje tudi pri nas Podobni srečolovi so škodljivi, ker na njih zapravljajo denar najsiromašnejši ljudje.
*	Visoko starost je dosegel sodni oficial v p. g. Jožef Mušič v Ptuju, ki je te dni praznoval svojo 95Ietnico. G. Mušič je do svoje upokojitve služboval pri okrajnem sod'šču v Rogatcu, še prej pa kot zasebni nameščenec na Dunaju in v Trstu. Kljub visoki starosti je še vedno čil in ljubitelj narave. Se mnogo let!
*	En dan sedem rajnkih v Zagorju. V Zagorski dolini že dolgo ne pomnijo, da bi imeli v enem dnevu kar sedem rajnkih. Grobar Ja rez je skopaj opešal pri kopanju grobov, dasi
sicer niso vseh mrtvih pokopali v enem dnevu. Predzadnjo soboto dopoldne so pokopali
najstarejšo ženo v dolini, 93 letno Marijo Se* lakovo, po domače Drganko. Popoldne so Žago r j ani ob velikem številu spremili do groba prerano umrlo go. Bevčevo. Se isti dan je umrla v Toplicah 86Ietna Marija Medveščko-va, vdova po rudarju. V noči na predzadnja nedeljo je po kratki bolezni umrla v Toplicah pri svojem sinu trgovcu g. Mrnuhu ?61et-na mati Ana Mrnuhova. Pokojnica je morala prestati v življenju mnogo težav in borb. Predi dvema letoma je izgubila moža v Ameriki,: kamor je bil šel pred 30. leti. Pokomiea je bila verna žena. Vsa leta je bila zv°sta naročnica »Domovine«, katero je vsak teden prečitala z velikim užitkom in kot globoko verna žena ni nikoli v niej našla kal nejevernega. Poleg teh pokojnikov so pokopali tudi štiri otroke, med niimi dvojčka rudarja Obreze iz Kisovca, ki sta umrla takoj po renstvu. Bodi vsem rainkim lep spomin!
*	Nova žeW.niška nostajna noslo*ria na mejnih nrehodih v Julijski krarnt. TržaJSra železniška direkciia se ie v zadniem času lotila gradnie novih, delno pa povečania do« zdajšnih nostajnih noslooij na vseh fele®niS-kih meinih prehodih v deželi Pr^dvem bodo zgradili novo železniško postajo na RekL Znatno bodo povečane že!ezn5?V° riostaie v Postoini. Podbrdu in Trbižu. V Trstu pa pripravljajo gradnio novega osrednje* ž^ea-mškega prv;t.aiališča, ki bo moralo hiti enako kakor na Reki dograjeno še pred koncem pri-hodniega leta.
♦	Pomanjkanje kuriva v Trstu. V Trsta, kjer običajno k urno z ogljem ali koksom, je nastalo v poslednjih tednih pomanjkanje kuriva.
♦	Živilske karte v Italiji. Povsod po deželi so oblastva pričela deliti med prebivalstvo karte za živila, ki jih ie vlada že pred meseci sklenila uvesti. Zato je bilo v orete&leni novembru no vseh občinah tudi posebno štet-
e prebivalstva. Opozarjajo se vsi oni. ki na bi o pravem času prejeli njim prio^daiočili kart. da iih sami reklamirajo in dvignelo pri pristojnih občinskih oh^astvih. F?-te se glase na upravičence in jih ni mogoče prenesti na druge. Zaenkrat se bo prejemaTa na te karte le kava. a oozneie se bodo na ta način razdeljevala še druga živila.
*	Tudi v Dalmaciji je hud mraz. Huda zima je prignala divjačino v Primorie. Nad Splitom se pogosto vidi in late d4vjih go^' in
Paul Keller	J1
DOM ;°sr
Poslovenil B R
Z vrha se je začul rezek krik. Bila je Lenka, ki je prav tedaj zvedela strašno resnico. —« Težkih korakov se je Berce vrnil proti domu---
Spet se je raznesla po vasi novica o smrti in ljudje so onemeli. Strah je prevzel vse. Toliko žalosti v eni hiši zbudi povsod strah. Tiha groza se je vmešala v ta strah, kakor bi se bila tu očitovala božja kazen za grehe, ki jih množica ni dobro poznala. Toda sočutje se je zbudilo v mehkejših srcih zaradi obeh osirotelih otrok. To sočutje bi jima lahko pomagalo do zmage v boju za dom. S sočutjem bi si bil Bukovnikov Henrik lahko odkupil domačijo v srcih soljudi, ki jo je v dolgih letih tako pogrešal. Bil je ugoden trenutek. ki pride le enkrat v življenju.
Nekaj izrazov prijateljstva je prišlo z vasi. Ljudje so ponujali vozove, tudi drugačno podporo, in tucat ljudi je reklo, da bi radi nesli krsto na pokopališče. Kmet, ki se je pred nekaj dnevi opravičil zaradi prehlada, je zbral teh tucat ljudi. Poslal je deklo v Bu-kovnikovo hišo, da povpraša, ali potrebujejo nosače.
Matija Bernik je to novico prinesel Henriku.
»Ljudje postajajo pametnejši in spodobnej-
ši, Henrik! Glej, saj niso tako slabi. Samo
s tvojim očetom se niso mogli razumeti. Bolje bo Henrik, da prvi pokažeš prijazen obraz, kajti drugače boš tujec, čeprav boš doma. To mi lahko verjameš «
»Očeta niso marali nesti, je mračno rekel fant... Zakaj ne?«
Matija se ni takoj spomnil pametnega odgovora. Rdečica je zagorela na dečkovem obrazu.
»Ker so neumni, ker so zlobni! Matija, slišal sem, kako so takrat v mestu govorili o mojem očetu. Vsi so se smejali nesramne-nu brivcu, in ko sem mu skoraj nos razbil, so hoteli pasti po meni. Dvajset dedcev na slabotnega fanta! Matija, oni ne smejo nositi moje matere. Ne trpim tega!
Gospodovalni ponos vseh Bukovnikov je udaril pri fantu na dan. Matija pa je ostal miren in prizanesljiv.
»Henrik, saj se sami ponujajo! Takšna je pač navada na vasi. Če bova to odklonila, bo huda zamera in žalitev.«
»Tako? Očeta pa niso žalili? Prosjačil sem, moledoval, naj ne mislijo, da je on zažgal, pa so se iz mene norčevali. Ne. Matija, ne trpim, da bi nosili mojo mater!«
»Poslušaj me, Henrik! Glej, skedenj bomo spet postavili in hlev tudi. To ni težavno. Tudi gospodarstvo se bo dalo spet dvigniti pokonci. To ni težavno. Vse se da narediti, če je le denar pri hiši. Toda, Henrik, — ljudje so ljudje. Naučiti se morajo šele, da bodo dobri z nami. To je poglavitno, Henrik! To je več, kakor pa če bomo mi spet popravili skedenj in hlev. Glej, jaz sem bil prej uboga reva. Komaj da sem imel druge hlače za nedeljo Toda doma sem bil, dom sem imel. To pa zaradi tega, ker so bili ljudje z menoj
dobri. Tvoj oče, Henrik, ni imel nikoli takšnega doma.«
»Ali misliš tudi ti slabo govoriti o mojem očetu. Matija?«
»Nikari ne jokaj, Henrik! Samo zato govor m tako s teboj, ker si velik, pameten fant Nesreča Tvojega očeta je bila v tem. da se z ljudmi ni razumel. Saj ne trdim, da je bil samo on temu kriv. Pravim samo, da je bila to njegova nesreča Saj moraš sam uvideti, — zmerom osamljen ni mogel ostati in zmerom se tudi ni mogel v mesto voziti Zato je postal čemeren. Zatekel se je nazadnje k Be^cetu in to je bila njegova nesreča «
Fant je tiho jokal. Bernik mu je ovil roko okoli vratu.
»Henrik, ti si tako navezan na dom. Potrebno je. Henrik, da imava na vasi prijatelje. Tako sem neroden in ne znam ti dobro razložiti, kako to mislim. Vem pa toler ljudi potrebuieva, čeprav jih ne potrebujeva. Morava sprejeti, Henrik!«
»No — pa jim reci, naj nosijo mater. Saj si pametnejši in starejši, — moraš vedeti, kako je prav.«
Tedaj so se odprla vrata in Lenka je stopila v izbo.
Njene rjave oči so bile solzne. Glas ji je drhtel, ko je rekla:
»Matija — ona je rekla — cma je rekla naši Marti — da ste vi — da ste vi našo mater poljubili —«.
»Lenka! Kaj ti je prišlo na misel! Kdo jO to rekel?« je vzkliknil Bernik.
»Kdo je to rekel, Lenka?« je zajecljal Henrik. i »Ocepkova — Ocepkova dekla je bila. —•
STRAN ft kmuwb »uaa
divjih rac, kar smatrajo domačini za predznak §e hujšega mraza V severni Dalmaciji Je hud mraz, a v južni je zima malo popustila.
•	Silni snežni metcži v državi Se mnogo bolj kakor v Sloveniji le snežilo te dni v južnih pokrajinah države, najbolj v Bosni. Iz Banje Luke oiročajo. da i<? v nekaterih Krajih zaoadlo že n&d 3 m snega Zaradi velikih žametov ie d i vsem usta vi] en promet. V vasi ao se priklatile črede volkov. Zato so kmetje zap»"osili bansko upravo, da i.m dovoli prost lov. Debel sneg je zapadel tudi v dalmatinskem Zpgoriu, v Splitu je pa deževalo. V vsej Dalmaciji razen v južnih krajih ie oostalo ■pet občutno hladno. Zadnie dni ie mraz povzročil posebno veliko škodo v Splitu in okolici. kjer vrtnarji goje zadnja leta posebno mnopo rvet-ia
•	Govedina na hrvatskem podeželju po 4 kg V mnogih krajih na Hrvatskem zelo
primanikuie krme za živino, posebno tam, kjer so bile jeseni pomave in nisj imeli ota-ve. V FrSevcih in v mnogih krajih v Podrav-|u kmetje kolieio živino in sami med seboj prodajmo govedino. Meso !-e zaradi tega izredno noceni, in sicer goved'na po 4 din, te-letin« oa do 5 din za kilogram.
•	Smrtna nesreča starega postreSPka. Nedavno zvečer se ie na glavni nostaji v Ljubljani nrinetila huda nesreča 6*-letni po^tre-Iček Franc Tominc je dajal noVemu potniku prtljspo v vlak Ko ie vse oddal, je stopil v ▼tak d« prevzame nagrado Medtem ko mu je potnik odšteval drobiž, ie vlak potegni] In stari mož je skočil iz vlaka. Odskočil je tako ne^T^no. da je z glavo priletel naravnost na tračnico in obležal v krvi Železničar?' ki so bili v bliž'ni so brž pobrali ne-srečnefT* moža in poklicali reševalce, ki so ga nrp->e!iali v bolnišnico, kjer je kmalu tmr!
•	Smrt v lončarski peči. Pri lončariu Sivki pri Sv Marieti niže Ptuja sta bi'a kot pomočnika zaposlena 21 letni Ivan Jakooanec in eno leto mlajši Jožko Kolarinec, oba iz Hrvatrke Nedavno zvečer sta Jakopanec in prvi romočnik MikSa pomagala luščiti buč-nice pri Lesarjevih na Forminu. Ko sta se kmalu oo nolnoči vrnila v svoie stanovanje, Uma ie Kolarinec odorl Nato so vsi triie zavili n »mesto v spalnico k reči, kier se žge glinasta nosoda. da se ogreje io. Pomočnik
Inmtll eriat. .Takonnnec
rinec pa sta še ostala pri peči, kjer ju je gospodinja našla zjutraj mrtva. Zastrupila sta se z ogljikovim monoksidom, ki je uhajal iz peči.
♦	Požar v naši največji tvornid vagonov.
V največji tvornici vagonov v naši državi »Jesenici« v Smederevski Palanki je nedavno ponoči nastal ogenj Vnela se je mizarska delavnica in zgorela do tal. Škode je okoli pet milijonov dinariev. Požar so zaradi tega ker v kraju ni gasilcev, uslužbenci podjptia in meščani komaj omejili. Gasilci iz Kragn-jevca so prisneli na kraj požara *ele ko je bil ogenj v glavnem že udušen Kaže. da je ogeni nastal zaradi kratkega stika
♦	V neči je imel skritih 8000 din. Posestnik Ivan Tajnšek iz okolice Velenja le precej pozabi i'v Kmalu po božičnih praznikih je bil napaden od dveh razbojnikov, ki sta mu vzela večio vsoto denaria Orožnikom ie nrvotno trdil, da sta mu razbohrka vrela tudi osem tisočakov Zdaj ie Tamček orožnem javil, da ie te tisočake skril *e pred roparskim napadom v peč in je nanje čisto pozabil.
♦	V plamenih na poti v cerkev. Iz Moravč so pripeljali v ljubljansko bolnišnico straSno opeklo posestnikovo hčer Marijo Prašnikar-jevo Marija, stara 28 let, je šla te dni zarana iz Učak. kjer ie doma, v cerkev v Moravčah Ker ie bila ziutraj še tema, si je po poti, kakor ie na deželi navada, svetila z gorečo trsko. Požgala ie med potjo že več trsk. Ko pa je spet prižgala novo. je plamen prešel s trske na njeno krilo Prašnikarieva se je začela otepati, a je s tem le povzročila, da se je ogenj še hitreje razširil V trenutku je bila vsa v ognju V silnih bolečinah ie začela nesrečni ca teči in vpiti Ko je prihitela do prvih hiš v dolini, je na njej obleka že čisto zgorela in se je nesrečnica v siln;h mukah vrgla na tla in obležala. Na pomoč so ji takoj prihiteli liudie. Poklican je bil tudi zdravnik. ki je odredil takojšen prevoz v bolnišnico
♦	Žrtev snežnega meteža. Posestnik France Kuzman iz Šentviške gore se je ored dn»vi odpravil k Sv Luciji k nekim znancem. Ko se ie Dreko Ponikve vračal domov, ga je presenetil snežni vihar, v katerem je le z velikim trudom lezel naprej, naposled oa omagal. Naslednjega dne so ga našli zmrzlega.
* Trsrovci! Uhogrelce razpošilja vsako mno-
žino Stermecki. Celje
v&rtue
p&n&r!
Tudi brez mencanja in dr-gnenja, če ga kukate v raztopini Radiona, bo perilo bleščeče belo. Na ta način varujete tkanine, perilo bo bolj trpežno in Vas bo vedno znova razveseljevalo > svojo čudovito belino.
Hi RADION BELINA!
*	Naboj iz možnarja v obraz. Z avtomobilom so prepeljali v bolnišnico 321etnega občinskega slugo Antona Strbeka iz Doba pri Domžalah V Dobu so priredili majhno slavje na večer pred godom Tonetov, pri čemer so streljali z možnarji. Zraven je bil tudi Strbek, ki je prezgodaj pristopil k možnarju, iz katerega mu je nenadno udaril ves naboj v obraz.
*	Čudna bolezen v okolici Bitolja. V vasi Novaku je zadne dni umrlo več ljudi za neznano boleznijo. Bolnik dobi nenadno moder nos. nato pomodre tudi lica in bolnik v silnih mukah umre Sprva so mislili, da gre za posebne vrste gripo, ki rada v raznih oblikah nastoni. Poznavalci kraja pa menijo, da gre bržkone za strupene pline, ki so ostali v
Ona ie rekla Marti, jaz — jaz sem pa sli-AalaU
Mate ja je planil iz sobe proti kuhinii. Pre-aen«tfl ie tam dve dekli, ki sta kVpetali.
»Sabnica nemarna kaj si rekla? Otroku? Otroku'«
Del Ifl ie prebledela in se zatekla v ku-kintski kot.
»Kai je? Kaj je? Ježeš. tepel me bo!«
»Kaj s' rekla o meni in mrtvi gospej Bu-kovrrknvi? Kaj?«
Bem;k ki je rekel te besede, je grozeče •tonil k niej.
»Nič n'sem rekla — nič — JežeSU
Bemikova roka je težko padla na njeno Mce
»Priznaj deklina, ali pa —!«
»Moi bog. moj bog. — pustite me —! Saj!«
»Kaj si rekla, hočem vedeti!«
8»v»t ie grozeče dvignil desnico
»Samo to sem rekla, kar drugi govore. Naš gosDodar je rekel — žena — vsa vas — Saj n'sem nrav nič kriva —.«
»Vsa vas? Ven! In reci svoiemu gospodarju, da bom ose nagnal na vsakogar z vali, kdor stopi na naše dvorišče.«
»Pobil jo bom! Pobi g jo bom!« je besno kriknil Henrik in se zagnal proti dekli. Bernik ga ie odtrgal od nje.
»Pusti jo. Henrik! Naj gre!«
»Iznucti me, Matija! Pobil io bom'«
Henrik ie s pestjo zamahnil proti Matiji, ki ga ie držal, dekle pa je med tem vrešče zbežalo
Sele čez dolgo, ko se ie fant nekoliko po-
iril mu ie rekel Bernik:
»Kisi prav storil, Henrik. Neumnica je sa-
mo to govorila, kar govori vsa vas. Toda, Henrik, tudi jaz sem bil velik osel. Prav si imel: ti ljudie ne smejo nesti tvoje matere. Preveč so zlobni!«
Deček mu je pokazal hrbet. Tresel se je od jeze in bredel po svojih črnih mislih. Bernik ga je opazoval in čutil je, kaj se godi v njegovi mladi duši. Potem je prijateljsko rekel:
»Henrik, pojdiva k tvoji mami!«
V mali sobi je stal mrtvaški oder. Mirno je ležala žena na beli blazini: Henrik je na glas zaihtel in pokleknil "h krsti. Matija je stal zraven njega s sklenienimi rokami: dolgo je molče opazoval bledi obraz rajnice. Kakšna tiha sreča je bila, da je smel tako dolgo stati tu
»Henrik,« je tiho rekel. »Zelo rad sem imel tvojo mater, toda poljubil jo bom zdaj prvič!«
Sklonil se je nad krsto in poljubil smehljajočo se rajnico
Potem je prijel dečka za roko in ga odvede] ven. In Henrik se je tesno prižel k njemu.
* • *
Novo življenje je prišlo na Bukovnikov dom Tam daleč na vasi je stal v koln!ei voz za cunje in pes Pluton je ležal ves len na Bukovnikovem dvorišču. Z zdolgočaseno ime-nitnostjo ie prenašal jazbečarjevo nagajanje.
Matija Bernik ni več hodil nakupovat cunje. Zdaj je postal upravitelj Bukovnikovega posestva.
Kmetje na vasi so se smejali. Saj je tudi smešno, če poskuša cunjar postati veleposestnik. Za kmetovanje ie treba nzumnosv: še več pa denarja. In obojega Matija po njiho-
vem prepričanju ni imel. Zlasti denarja ne.
Brivec je njemu v čast napravil pesmico^ kjer je bilo med drugim rečeno:
»Novi gospod ima groša dva, vozek za cunje in lenega psa.. €
Ta pesem je pstala zelo priljubljena na vasi in celo otroci, ki so še platno prodajali, so jo znali na pamet. Neki umetnik je napravil še melodijo, tako da so pesem lahko žvižgali in • peli. Pesniku je prinesla do®ti priznanja in vsi so pravili o njem, da je zelo hudomušen in da je bolj odprte glave kakor drugi.
Matija Bernik je pesem seveda tudi slišal in je sklenil, da bo v pesmi, ki io bo on napisal in poslal v neki zavaben list, kjer bo zanesljivo tiskana, pošteno odgovoril brivcu in drugim vaščanom.
Matija je bil v svojih prostih urah pesnik. Delal je navadno samo priložnostne pesmi za godove in podobne slavnsti, toda nekaj pesmi so mu že objavili v listih in prepričan je bil, da mu bodo tudi to, ki jo bo zdaj napisal za odgovor na brivčevo.
Tedaj je nekega dne odkril na plotu pred Bukovmkovim dvoriščem napis* Brivec je osel! Oskrbnikov sin Janez je med muzanjem priznal, da je on oče tega napisa, in je še dodal, da je s tak'm napisom okrasT vse vaške plotove. Za to priznanje je dobil od Matije nepričakovano, a zelo krepko klofuto.
Po prizadevaniu starega učitelja, ie Matija postal uradni varuh nad Bukovnikovima otrokoma Henrikom in Lenko.
Po vasi je završalo ko se je razvedo Ha kupuie Bernik posestvo za Bukovnikovega Henrika in da bo Herrik svoj sestro »izpla-
teh krajih še izza svetovne vojne. Znano je namreč, da so Nemci na tem bojišču uporabljali strupene pline in da so prav zraven Novaka imeli skladišče za te pline. Pred leti so kmetje našli več steklenic. Ker so jih odprli, so potem v groznih mukah umrli. Zato mislijo, da se ie ta primer ponovil tudi zdaj.
♦	Smrtne opekline. V Novakih pri Pazi-nu se ie pripetila pri Sestanovih huda nesreča Sele 2 leti stari Drago, ki ga je mati pustila za nekaj trenutkov brez nadzorstva, je zvrnil v kuhinji nase lonec kropa. Otrok je za strašnimi opeklinami umrl.
♦	Med prevozom v bolnišnico se je smrtno ponesrečil. V Oplotnici pri Konjicah je padel 30-letni hlapec Karel Bornekar pred dnevi pri smučanju in se močno poškodoval. tako da je bilo potrebno zdravljenje v bolnišnici. Ko ga ie vozil gospodar z vozom v Celje, da bi ga oddal v bolnišnico, se je konj, ki ie bil vprežen v voz, splašil in je močno potegni] voz. Bornekar je padel z voza, kolo ie šlo čezenj in mu prizadejalo hude noškidbe na spodnjem delu telesa. Bornekarja so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrl za poškodbami
♦	Gorelo je pri posestniku Mirku Sernecu v Smartnem na Pohorju. Požar je nastal v gospodarskem poslopju, ki je zgorelo skupaj z dvema kmetijskima strojema. V gospodarskem poslopju je imel gostilničar Martin Jerman shranjenega 2500 kg slame in 7000 kg sena. Tudi to je zgorelo. Požar je bržkone povzročil ogorek cigarete, katerega je kdo Izmed gostov vrgel na kako nevarno mesto v bližini ali v gospodarskem poslopju.
♦	Žrtev vlaka in žrtev hude zime. Pred dnevi se je vračal 661etni Kumpergar Mihael, delavec iz Vrbna. občina Sv. Jurij ob južni železnici, iz Proženiške vasi zvečer domov V Vrbnu je pri prehodu čez železniško progo spregledal vlak, ki je vozil iz Rogatca v Celje. Vlak ie moža z zračnim pritiskom vrgel ob kamenje proge, da je obležal mrtev. Za njim žaluie nepreskrbljena vdova. Te dni je Sel posestnik Peček Anton iz Straže, občina Dramlje. v Celje po smodnik za domačo občino. a se ni več vrnil Domači so ga iskali in so ga čez več dni našli mrtvega v gozdu za Dramljami. Ponesrečenec je bil v pozni noči zašel s poti v gozd. kier je zmrznil. Peček je zapustil devet otrok.
♦	Pod ledom je utonil. Nedavno se ie nedaleč o<^ Markovičevega sela na reki Korani
čal«. Posestvo so ocenili ne dosti nad skupno vsoto vseh dolgov, ki jih je Henrik prevzel Dekle je dobilo majhno vsoto, ki so jo naložili v hranilnico.
»Ko nam poide bolje, Lenka,« je dejal Matija. »boš seveda dobila toliko, kolikor ti bomo mogli dati. Zdaj pa posestva ne smemo preveč obremenjevati, če hočemo izvoziti iz blata.«
Dekle ni razumelo, za kaj prav za prav gre Vesela je bila, da je smela ostati na domu. —
Takrat se je zgodilo tudi nekaj, kar je bilo ▼zrok, da je moral biti Janez še enkrat tepen. In sicer tole:
Kopici otrok, ki so mu peli o »dveh groših in lenem psu«, je jezno, a vendar zmagoslavno zaklical, da ima Matija Bernik več denarja, kakor je vredna vsa beračija na vasi, da ie vso vas potegnil za nos. ker ima štirideset tisoč. da. celo sto tisoč tolariev in ^a tega nihče ni vedel. In ko so se mu fantje smejali iih ie vprašal, kako naj bi bili tako hitro in lahko plačani vsi dolgovi, če ne bi bil Matija dal denarja? Saj nihče drug ne bi bil dal posojila na zadolženo posestvo.
Ta pogovor na cesti je imel tri posledice:
1.	Matiju Berniku so naložili dohodnino in občinske davke;
2.	Na vasi so še bolj klepetali kakor prej
in
3 Janez jih je spet dobil.
Poslednje se je zgodilo nekega mirnega, dolgočasnega večera v Rogljevi izbi Oče je bil zelo molčečen. sin pa ne Po katastrofi Je šel Janez iz hiše v otožni mrak in naslonil
blizu Karlovca zgodila huda nesreča. Z dvema konjema vpreženi kmečki voz, na katerem sta sedela kmeta Marko Ivanovič in Ni-kola Antonič, se je peljal čez zamrzlo Ko-rano. Nenadno se je pa vdrl led in voz z obema konjema in kmetoma je izginil v valovih. Ivanovič in oba konja so utonili, Antoniča so pa rešili štirje kmetje, ki so bili priče nesreče.
•	Do smrti povožena. Avtomobilski izvo-šček Čampa v Mariboru je te dni s svojim avtomobilom vozil po Aleksandrovi cesti proti Slovenski ulici z zmerno brzino. Zgodilo oa se je, da ie v trenutku, ko je hotel čez križišče Aleksandrove in Kopališke ulice, privozil iz Kopališke ulice tovorni av+o Da bi preprečil morebitno nesrečo, je g Čampa potegnil zavore, ki pa niso imele nobenega učinka in ie avto zdrsni z desne strani preko široke ceste na Tevo stran na pločnik. Liudie, ki so bili na pločniku pred Moravčevo trgovino na Trgu svobode, so naglo odskočili. toda po nesrečnem nakliučiu je avto zagrabil mlaišo žensko in jo Potisn'1 k zidu Scherbau-movega paviljona. Potisk k z'du je bil tako močan, da ie ženska obležala nezavestna. Neki avtomobilski i zvonček je nezavestno žensko naložil na avto in io preoelial v bolnišnico, kier pa so zdravniki ugotovili, da ie vsaka pomoč zaman, ker je že umrla Kmalu no nesreči so tudi ugotovili ime smrtne žrtve. Je to 281etna pečarjeva hčerka G''°la Filipičeva. Strašna nesreča je zbud;la v Mariboru toplo sočustvovanje z nedolžno žrtvijo, sai je bila ookoimca priljubljeno dekle.
•	Ne pričaj po krivem! Mali kazenski senat v Mariboru ie obsodil 301etno zasebnico Jo-sipino Fonovičevo na mesec dni zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti pogoino za pet let, ker je na javni ustni razpravi pred mariborskim sodiščem v kazenski zadevi zoner svoiega moža lažno pričala
•	Ciganska padarica zapustila pol milijona dinarjev. Po slavonskih vaseh se siromašni kmetje še po večini zdravijo s pomočio maza-čev in vražariev Pred dnevi je umrla ciganka Tonka N;količeva iz Bahme grede pri Diako-vu, ki je bila daleč naokrog znana pod imenom »baba Tonka« in ie slovela kot imenitna oadarica za ženske bolezni in umetne splave Kmetie po slavonskih vaseh hraniio mnogo starega, zlatega denaria in baba Tonka ie za
I svoie »or>eraciie« računala po pet m»l'h du-katov ali no en vp'fk i*«kat ki ie vreden "»d
izmučen podaljšek svoiega hrbta na hladni zid. Tedaj je prišla še Lenka, na dvorišče, ga zamišljeno pogledala in mu rekla samo: »Klepetulja!«
Pri teh besedah mu je vrgla še nekaj pred noge. Bil ie prstan, ki ji ga je bil nekoč podaril za spomin.
Janez se niti zganil ni. Zdelo se mu je, da so ga po krivici kaznovali Postavil se je za domače, pa so ga pretepli in zdaj je moral še iz Lenkinih besed slišati takšno besedo! Sklenil je, da svoj živ dan ne bo več ' pregovoril niti besedice z očetom, z Matijo in z Lenko. Potem je zlezel v posteljo in zaspal z ubitim srcem
V vasi pa so čez tri dni začeli pripovedo-/ati romantično pravljico. Nekje, kraia ni nihče vedel — je živela stara, zelo skona ženska, ki je vse življenje varčevala. Veliko papirnatega denarja je zbrala in ga z^*;'a v staro volneno spodnje krilo. Nihče ni ničesar vedel o dragocenem spodnjem krilu ki ga je imela starka zmerom na sebi, niti nieni otroci ne Nekega dne je starko nepričakovano zadela kap Krilo so obenem z drugimi neporabnimi cuniami prodali nekemu cuniar-ju — no — in kaj je bilo potem, si lahko vsakdo misli
Za to zgodbo Matija Bernik zaenkrat ni zvedel Vedel pa je, da je izginila vsa priljubljenost. ki jo je prej užival, kar se je zavzel za Bukovnikovo tršo S tem je prišel navzkriž z javnim mnenjem in to je moral t občutiti. Da so ga dolžili nepoštenosti, ni niti slutil, in kar veselil se je, kako si moreio Ijudie razbiiati glave z mislijo, kje je dobil toliko denaria. Sicer se pa tudi utegnil ni zanimati za
1000 din. Včasih pa je znašal njen račun tudi po 4000 do 5000 din. Nasproti bolnikom se je zadržala nad vse važno in je zahtevala od njih, da so ji za vsak obisk brezplačno dali na razpolago voz, razen tega pa še kosilo in dobro mero žganja. Baba Tonka, ki je veljala za najuglednejšo padarico Slavonije, je v zlatih dukatih in našem denarju zapustila nad pol milijona dinarjev
•	Sleparstvo na tomboli. Pred tričlanskim senatom sta se zagovarjala 201etni Franc Lor-ger in 231etni Ivan Kaligaro. delavca iz Šoštanja. Lorger in Kaligaro sta 'se lani ma^a udeležila gasilske tombole v Šoštanju. Ko -e bil izklican drugi glavni dobitek, je Lorger nakpil izklicane številke na tombolsko karto in io izročil Kaligaru, da bi jo predložil komisiji in dvignil dobitek. Kaligaro na je opazil. da so številke na tombolski '---ti preleo-ljene z drugimi. Izročil je tombolsko karto Raiku Veničniku z naročilom, da io izroči '-o-misiii in dvigne dobitek Ko ie nato finančni organ pogledal tombolsko k-,-+o ie takoi opazil slenarstvo in ie Vemčnika priiel Ta pa it pnvedal kdo mu ie dal tombolsko karto. Lorger in Kaligaro sta bila ohsoipna vsak na tri P"»sop Tapo^a pogoino
•	Vlomilci odnesli za 13.000 d'n gotovine in t.» pet tisočakov blaga. V Snodnii Koreni ;e bil izvršen velik vlom s katerim ip oškodovan ooctilpičar in trgovpc Stanko Ftič za 18 tisoč d'n Vom so izvršili ppznanci na novoletno noč Razbili so blagaipo iz katere so mu noSrali 13 000 d'n gotovinp tpr so sp nato 7-iio*Jn z raznim blagom v «kimni vrednosti 5^00 d:n S plpnom so n°nti»'"T,n pobegnili in ni pa;ti 73 niimi nobenih slpdov
•	Ponaredi nartar? na tri 5er>«1rp. *Ja PHov-eu P**5 C1adki g"ri V>ivata " samotni b'šici dve Jp nr^oHij sestri F-ančiška in	^en^ar-ievi N^avnp ponoči ju i° v snanhi prp«e-npt'1 zakrinkan ropar vplike no^tave, iima posvptil v obraz, pokazal r<>vo'v»r ;n 7.aV>*e-va1 dppar. Prp^trašeni ženski sta t->koi povedali. da ie denar v skrniici, od katere sta izgubili kiliuč. »To bomo že naredili.« ie rekel ropar, in tedaj se ie prikazal še niegov po-magač. maihne postave, ki snloh ni izprego-voril. Tudi oomagač ie bil zakrinkan. Med tem se ie zbudila tretja ženska v VSi vdova Šoraičeva. Vlomila sta v skrinio. vzela 1300 din in vprašala še Šprajčevo za denar Ker se je malo obotavljala, ie dobila z roko mo-
r>0 »lavi Dati ie r"v>ra1a 1^0 d'n.
vaški klepet Ogromno breme dela. ki je bilo potrebno, da bi sret dvign'1 Bukovnikovo kmetijo, je ležalo na njegovih ramah In z nalogo je zrasla tudi megova moč Prvič v življenju je stal pred tako napornim delom in to delo mu ie ojeklenilo voljo ;n moč
Ze zgodai pomladi so začeli zidati. Matija Bern k je dobil sposobnega, vestnega zidarja. ki je opravil svoje delo kar nitro in še poceni.
Bemik ie bil od jutra do pozne noči na nogah. Zdai je b;l v mestu pri oogajaniih. zdaj na polju, zdaj je sedel za mizo in računal Potem je spet mešal malto ali pa nosa
°PNaoravili so zasilni hlev, kunili najbolj potrebne konje, izpopolnili orodje in delo na polju se je lahko začelo. Orjaški Rogelj ie delal za tri. Toda storil ie še nekaj več. Ponudil je Matiii svoje prihranke, ki jih je bilo nekaj sto tolariev.
»Rogelj«, ie rekel Bern-k, »tvojega denarja zdai ne potrebujem Morda pozneje! Takrat ti bom rekel zanj, to ti dam besedo. Zdai potrebujem le tebe samega! Toda vsega Rogelj!«
Orjak ie zardel nad pohvalo, ki je bila v teh besedah in se snet lotil dela s takšno vnemo. kakor bi bil hotel ves svet obrn5ti. Zdelo se ie. da se ie ves njegov značaj !7oremenilt Samo delal ie 'n kar pozabil na svoi počitek, ki s' ga je bil časih vsak dan privoščil za ne-kai ur.
Tudi otroci so no svojih močeh vneto no-magali Tod' Janez, kar oozab'1 je svoie nor-Podnovi ni ime1 časa zanie: zvpčpr pa 'e bil preveč utrujen, da bi se jih bil ^c-mil.
(Dalje) i
Roparja sta se še celo uro mudila v hiSL Poleg denarja sta vzela čevlje, rjuhe, usnje za čevlje, uro, klobase, suho sadje in druge reči. Orožniki iščejo roparja.
♦	Zaklad nakradenih predmetov zakopan v kuhinji. Orožniki so s preiskavo pri Rudolfu Kuharju in Stanku Dajčmanu v Čreti pojasnili vrsto vlomov v tamošnji okolici. V kuhinji obeh so našli zakopano zalogo obleke, perila, čevliev, lovskih pušk in drugega blaga, izvirajočega od raznih vlomov in tatvin. Kuharja in Dajčmana so prepeljali v mariborsko ietnišnico.
*	Okrog 120 konj so zaplenili. Kmalu po svetovni volni je v notranjskih krajih začelo cveteti tihotapstvo, ki se ni dalo nikoli čisto zatreti. Zadnie čase so najbolj tihotapili ko-nie. ki jih tihotapci kuoujejo po sejmih na Hrvatskem Nekaj časa jih drže v hlevih. Ko pa pride čas gredo z njimi čez meio Zdaj ko je Cerkniško iezero zamrzlo, je tihotapcem zelo ustreženo Pa tudi z druge strani j hodijo tihotapci na našo stran Pretekli teden je bil za naše tihotapce posebno nesrečen Izneverili so se jim menda 'talnan^ki obmeini stražniki ki so jim ponrej r.osel še laišali Nekai tihotapcev so oriieli m nekatere tudi ranili V roke pa jim ie padel plen 120 konj. vrednih več ko pol milijona dinarjev.
♦	Hitro izsleden. V Andrencih pj-i Sv Antonu v Slovenskih goricah ie bil izvršen vlom v kletne prostore posestnika Alojziia Simo-n;ča Zlikovec ie odnesel sodček žgama razne nolicke nrirfolko ;n gospodarsko orrv*ie. Vloma so osumili 43-letnega Avgusta Frasa, ki ie pobegnil Ko se ie te dni mudil vod;a orožniške oostaie pri Sv Antonu v Slov goricah v Mariboru, ie na Glavnem trgu zagle- | dal Avgusta Frasa. ga takoj aretiral in izro- , čil v mariborske sodne zapore. Pri zaslišanju je Fras vlom priznal
*	Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kaoetana Franca Pera (Ljubljana Maistrova ulica št. 14) ki vam pove ali ie oro-šma sploh izvedljiva ali ne Ce ie izvedliiva. vam za malenkosten znesek vloži orošnio in uredi zadevo Ne zamuiaite časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 d'nariev'
Potresni sunki
v Turčiji se ponavljajo
Te dni so v Carigradu začutili potres, katerega središče je bilo po poročilih carigraj-ske potresne postaje 1100 km oddaljeno od Carigrada. Potres so zelo občutili v Inebolu, Tastamolu in Dumušanih. Najmočnejši pa je bil potresni sunek, pri katerem je bilo prizadeto okrožje Mige. Med Kandino in Ismi-dom se je v dolžini 6 kilometrov pogreznila cesta 2 metra globoko. Potres je spremljalo močno podzemsko bobnenje, ki je bilo podobno grmenju ob nevihti.
Turška narodna skupščina je odobrila podporo 20 milijonov turških lir za ponesrečen-
ce potresa v Anatoliji. Predsednik vlade j« izjavil, da je posebnim strokovnim odborom poverjen pregled ozemlja, kier naj se spet zgradi mesto Erzindžan. Predsednik vlade ja izrazil tudi zahvalo Turčije vsem državam, ki so ji pomagle, zlasti Franciji in Angliji V Carigradu še naorej zbirajo prispevke in so dozdai nabrali 900.000 turških lir. Računajo, da bo ta znesek v kratkem dosegel milijon lir. Iz Nemčije sta v Carigrad prispeli dve letali z zdravili za prizadeto prebivalstvo.
»ki potresov so v vplivih
zvezd na našo zemljo
Italijanski raziskovalec pojavov v naši zemlii Bendandi je zlasti znan po delu, v katerem razlaga svojo domnevo, kako je izginila celina Atlantida Atlantida naj bi b^a tam. kier je danes Atlantsko morje. Bendandi pravi, da se ie potonila Atlantida brez dvoma zaradi strahotnega potresa. Zanimiva ie razlaga itabianskega znanstvenika o vzrokih potresov sploh Pravi namreč, da so potresi posledica neravnovesja privlačn;h sil. ki zdai oa zdaj nastopi zaradi meniajo*e se sile planetov v vesolistvu Vzroki bi po tei razlagi ne bili v zemlji sami, temveč v odnošajih naše zemlje do planetov, to se pravi zvezd.
Natančneje razlaga Bendandi, čigar opazovanja na tem območiu traiaio že 30 let, takole: Potres nastane, kadar prihaja n*ša zemlja v območie kakšnega planeta, kar povzroča motnje obstoieče izravnovešenosti privlačnih sil Bendandi ie izračunal, da razen znanih planetov še štirie drugi vplivaio na zemlio Gre za štiri svetove ki so doslei b;li nepoznani in na katere lahko sklepamo iz števila potresov, ki so nam iz zgodovine bolj
mani 7nani
Najnovejša raziskavanja so dognala, da j a v nekaterih krajih pod zemsko skorjo velika količ;na gmo*e. ki se rada odziva na zuna-nie vplive. To premikanje ognjenotenoče gmo te v razn'h globinah naše zemske krogle ie baje predvsem vzrok, da se premikata tudi severni in iužni tečaj, o katerih je znano, da nista stalno na ist-'h mestih. Premikanje gmote pod zemsko skorio je povzročeno od privlačevania planetov in nam nudi ključ z» razumevanie raznih poiavov, med katerimi so na prvem mestu razen premikania tečajev potresi. Kar je bilo potresov lani. so bil! lažiega značaja. medtem ko nam nedavni potres v turSki pokrai'ni Anatoliii napoveduje huiša tresenja v letih 1940 in 1941.
Ce štejemo imenovane na novo odkrite planete. imamo 12 vesoliskih teles, ki razburkajo od časa do časa gmoto naše zemlje. To so Mars. Jupiter, Saturn Nentun ;n štirje na novo odkriti, ki so dobili ime TtaHa, Roma, Reks in Duks Ti št-"rje na novo odkr'ti planeti izvr*-'ie svoi tek okoli solnoa v 385, 732, 1357 in 2863 lefh Ob taki velikanski gmoti ki kroži v območiu našega solnca, si lahko nro^cSvl^Mo p^ctp-Sp ki SP	gko.
nit
•■•MfivAl NI HOMAN |
Razen tega je bila vsa obleka okrvavljena od majhne rane, ki jo je dobil pri nesreči. Nedvomno bo tudi kmalu razširjena po deželi tiralica, v kateri bo gotovo naveden kot glavni zanesljivi znak: pobeglemu kaznjencu Moravcu se vidi, da ga je doletela huda avtomobilska nesreča.
^dino možnost preskrbe obleke je videl v tem, da bi čim prej dobil st'k s svojim edinim prijateljem Valterjem Stonejem v New Vorku. Morda so mu bili neznani prijatelji dali v obleko, ki je zaradi nesreče zdaj vsa strgana, tudi kaj denarja? Vročično je začel iskati po žepih. Ko so niegovi prsti segli v enega izmed žepov v telovniku, ga je sprele-tel vesel strah. Potegnil ie iz žepa zmečkan bankovec. Bil ie desetdolarski bankovec. Hvaležno se je Moravec nasmehnil.
Deset dolarjev. Cele obleke za ta denar ne dobi. Toda posamezne kose obleke lahko kupi zani Vsaj nainuineiše. Ali pa si kupi vozni listek do New Yorka Ko pa je malo pomislil, je to misel zavrgel. Tak ne more na vlak: bilo bi prenevarno.
Morda bi za ta denar lahko brzojavil Storžu. Tudi ta zamisel ni zmagala v njem V jetnišnici predobro vedo. da je Stone niegov e^:ni prijatelj. Zato bodo nanj nedvomno pazili	(
Pa še nekai drugega so vedeli o njem Sam Je bil to povedal jetniškemu ravnatelju Lar-
kinu. Svoj življenjski smoter mu je bil izdal, edini smoter, ki je še ostal njegovemu zaigranemu življenju Larkin gotovo še ni pozabil njegovih besed. In uspeh vsega tega je, da pač vsi detektivi vedo. kako je on, Moravec. maha proti New Yorku, zakaj tam so njegovi sovražniki. Tam bo izvršil maščevanje nad njimi.
Kljub temu. da je vedel vse to,ni Moravec niti za ternutek okleval. Misel maščevania se mu je zagrizla v dušo in telo. Pretrpel bo zanio vse napore. Zanjo bi dal svobodo, čast in življenje
Ko je začel somrak sivo pritiskati skozi gozdno drevje, je Moravec vstal in krenil proti zapadu. Najprej mora, to mu ie bilo jasno, menjati razcapano obleko. Bila mu ie prav tako nevarna kakcr ietniška obleka. Hitreje, kakor si je bil mislil, se mu je ponudila priložnost za to.
Sredi neke iase v gozdu je bila majhna domačija Ne daleč proč je stala odprta baraka, v kateri ie v svoje največje veselje odkril flanelasto srajco in stare vojaške hlače. Takoj se ie preoblekel ter vzel s seboj revo'ver 'n žepno svetilko.
Po daljšem iskanju ie našel še zamazan dežni plašč, ki so ga bržkone uporabiiali že za konisko odeio. Oblekel ga je kar čez srajco Nato io je ubral dalie Oblečen je bil torej zdaj kakor pravi pocestni klatež.
Kliub tej zunanii spremembi se je podnevi previdno izog;bal avtomoVske ceste Cez nekai časa na i° č'sto izgubil smer. Kod naj gro da bo pr;?el prav?
Predvsem ne sme ikozi Soringfield, temveč ga mora obiti Tudi Fartford. ki stoii malo južneie. ie nevaren. Ne smejo ga tam videti, ker ie gotovo vse zastraženo In vse poleno o niegovem nobegu iz ječe.
Ni mu nreostalo drugo kakor obema mestoma izogniti se v širokem loku. Nerodno ja to. na saj zaradi hrane mu ni treba biti T skrbeh, ker ima v žeou denar. Vzel je še enkrat bankovec iz žeoa. da Dri dnevni svetlobi ugotovi niegovo vrednost. Pri pogledu n« bankovec se ie prestrašil. B;1 ie stodolarski bankovec. Moravec se ie grenko zasmejal. Pri vsej ganljivi pomoči, katere ie bil deležen od neznanih prijateljev, so ga ti soravili v novo zadrego. Tako vi«oke«a bankovca zaenkrat pač ne more meniati Kdo pa bi njemu, raz-canancu. verjel, da ie stodolarski bankovec res niegov in da ni bil ukraden. Zdaj mu preostane samo *e eno. to je beračenje.
Moravec ie st!sn'l zobe. Njegov obraz je b?l trd kakor granit, ko se je obrnil proti ju<*u.
Proti devet' uri z"°čer je bil na cesti ne daleč od Har+fo-rja Se zmerom je bil oblečen v sta^o obleko iz zapuščene barake. Imel je bil srečo in ie nomagal nekemu *armeriu potegniti nipgov avto iz močvirja. Za to po-mo* ie b'l 73o,užn kosilo in pol dolarja
Nato ie hod'l ^oigo no cesti in se stalno izogibal avtomobilov, ki so se vozili iz obeh smeri Včasih se je komaj mogel dovolj hitro skriti.
pičenju njihovih medsebojnih sil privlačevanja, odnosno odbijanja zdaj pa zdaj pojavijo na naši zemlji Bendandi je izračunal, da so ta vesoljska telesa skoničila svoje sile na tak način leta 10 431. pred Kristusom, ko se je razklala in izginila pod morsko glad.no Atlantida Drug tak potres, ki je imel za posledico velikansko poplavo, ie bil 7000 let pozneje, to je leta 2687 pred Kristusom Morda je to tista strašna zemska nesreča, o kateri nam poroča sveto pismo Stare zaveze kot o splošnem potopu
Zato ie možno prerokovati novo strahotno nesrečo zemlje. Italijanski znanstvenik meni, da se bo zgodila ta nesreča leta 2521. po Kristusu in bo povzročila uničenje ene ali druge celino na naši zemlji.
Za smeh in kratek čas
IZGOVOR Učitelj: »Kaj pomeni to šumenje?« Učenec: »Oprostite gospod učitelj, Gašper Je odorl atlas na strani, kjer so niagarski vo-dooadi«	I
DOBRA ŽENA Miha: »Kaj pa si tako lisast po obrazu?« Jože: »Oni dan sem praznoval god, pa me Je Sena obsipala s cvetjem.« Miha: »Ne razumem!« Jože: »Cvetje je bilo namreč v lončkih!«
TAKO JE
Dušan: »Gospodična, ali bi poklicali svojo mater, če bi vas jaz zdajle poljubil?« »Zakai? Ali hočete poljubiti tudi njo?«
Iz Prekmurja
Sezonski delavci so prinesli 32 milijonov
Murska Sobota, januarja Skozi Maribor se je vrnilo iz Nemčije pred tedni skunno 12 137 sezonskih delavcev iz Nemčije Nad polovico jih je b'1o iz Prekmurja. V Maribor so se pripeljali v 12 posebnih vlakih, dve skupini pa sta bili priključeni rednim vlakom. Računajo, da je vsak sezonski delavec poslal po Narodni banki
povprečno 180 mark. kar znaša po tečaju 13 3 din za marko 2394 dinarjev Potemtakem so sezonski delavci poslali domov v gotovini nad 29 mili ionov dinarjev Razen tega ie vsak delavec tudi lahko prinesel čez meio še 10 mark Računajo, da je vsak posameznik spravi' čez meio povprečno 7 mark kar znaša skupaj nad 1 milijon d;narjev R**pn tega 1e na®a država tudi dovolila sezonskim delavcem da so lahko uvoz;li nekatere ored-mete brez carine Tako ie okro«? 4000 delavcev kupilo v Nemčiji kolesa. Ce računamo, da je vsako kolo vredno naimani ^00 d n, znaša skupna vrednost koles 2 miliiona di-nariev. Torei so naši sezonski delavci v pretekli sezoni prenesli iz Nemčije v gotovini in Wq<ni n^d m;liionov d'n«riev
OTROŠKA
Mati: »Kaj hočeš za svoj rojstni dan?«
Nežica: »Novo punčko!«
Mati: »Pa saj je še lanska punčka čisto dobra.«
Nežica: »Tudi jaz sem še čisto dobra, pa si vendar tudi ti kupila novo...»
VOJAŠKA
Narednik: »Kaj boš dal vojaku, ki nenadno izgubi zavest?«
Vojak: »Čašo konjaka!«
Narednik: »A če konjaka ni?«
Vojak: »Mu ga bom pa obljubil!«
SAMO PO SEBI RAZUMLJIVO
Znamenita nekdanja lepotica je umirala v starosti 80 let. Svojo zadnjo spoved si je skrajšala takole: »Gospod župnik, bila sem J mlada in lepa. Vse drugo si lahko mislite.«
NI ČUDNO
Milan: »To je čudovito, da ima Dušan vse- j lej nahod, kadar ga ima Branko.«
Vera: »To ni čudno, saj hodita oba z enim !
in istim dekletom «
PREJ MU MORA POMAGATI
Ravnatelj (snubcu): »Ali boste res nosili mojo hčer na rokah, kakor mi obljubljate?«
Snubec: »Res. samo morate prej meni po-mag^ja^noge.«
Po Slov^mff <>re glas s
»	((	J**
V banovinsko bolnišnico v Murski Soboti Je bilo sprejetih lani 3733 bolnikov. Umrljivost je bila razmerno nizka in je znašala samo 2.6%. Umrlo je 97 bolnikov. Oskrbni dnevi bolnikov so dosegli visoko številko 42.473 dni. povprečni dnevni stalež pa 118 bolnikov. Število operacij znaša 1890 Obrat v sobožki bolnišnici naglo rase in dosedanja poslopje ne ustreza takemu navalu. V letu 1920 je bilo sprejetih le 849 bolnikov, 1. 1930. 1285, L 1935. jih je bilo že 2208, leta 1938 pa 3070. Sorazmerno s tem je raslo tudi število operacij, ki je lani naraslo za 546. Nova bolnišnica je nujno potrebna. Zanjo so že napravljeni načrti in izbrano stavbi šče
Iz sosedove kleti je kradel kmetijske pridelke Jožef Mlinarič iz Noršincev pri Ljutomeru. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti je dobil dva meseca in tri dni zapora in 120 din denarne kazni.
PopotnlKountomo
Veržefckemn mostu se obeta nevarnost
Veržej, ianuaria. Mura ie vsa pokrita z debe^m ledom. "O katerem hodiio liudie brez vsake nevarnosti. Brodovi ne voz^o in murski mlini so vsi potegnjeni na hrpf?ove. Liudje ne pomnijo, da bi morali mHnn^li im^i svoie mirne tt»v<> dolgo na bregovih zaradi zamrzle r»*ke. Obmorski kmetie moraio hoditi z žitom daleč k umetnim mlinom, kler je v zadnjem času vel'k naval
Kakor h'tro bo nastopno južno vreme, se bo začel led ki pokriva Muro. taiati. Takrat bodo po Muri nlava'e ledene nI o* če, ki bodo pritiska ob veržei^ki most. ki je že zdaj nagnien. ker ie bil naoravlien pred 20 leti iz preslabega lesa Zato ie treba zdai misliti na to nevarnost da se bo ob pravem času preprečilo hudo zlo.
f/ctnifi niMAiln^Hd
Sp. PoliPnne. Dopisniki so zmerom dobro došli. t (»d a donisovanie nai bo stvarno, kratko in resnicoliubno Opozarjamo tudi, da se
no V»r»porirp
Na desni in levi strani ceste je bila ograda tz bodeče žice. Kam naj se hitro stisne, kadar z veo naglico pridrvi avto7 A skriti se mora, kaiti vest o pobegu kaznjenca ie bila gotovo že po radiu vsepovsod razširiena. Samo dolge, temne večerne ure so bile niegove prijateljice. V temi se je lahko skrival.
Postajal je lačen in čezdalje težje mu je bilo telo, čedalje bolj so se noge upirale hoji. Toda dragocenih večernih ur ne sme zamuditi za hojo. Soi lahko podnevi. Z edin'm razpoložljivim denarjem, to je s polovico dolarja. mora pametno gospodariti. Kdo ve, če se mu bo smet kmalu oonud'la pridnost za zaslužek Niegov stodolarski bankovec, ki ga nosi s seboj, mu postane lahko usoden. Nikakor ga ne sme menjati.
Visoko nsd njim je sijal mesec, obdan od težkih oblakov. Njegov medli žar je razsvetljeval cesto, ki ie bila modrikasta. Avtomobili so drveli mimo s svojimi lučmi t'ho kakor drveča usoda. Ti avtomobili so Moravcu tesnili srce.
Čedalje močnejši je postajal v njem strah, tla niso v teh vozilih prežeče oči. vohajoči tjudie. Policitski ljudje gotovo na vso mo5 »apeniaio možgane, da bi mu prišli na sled. Tudi sam mora biti skrajno preveden. Samo «na*hna neprevidnost, pa bo v pasti...
No, četudi, saj ima revolver, i Ko mrtev stroj je stopal dalje. Vse se mu |e naenkrat zazdelo kot mučen, strašen sen. Nesreča — možje, ki so mu hoteli pomagati, kako strašno neresnično se mu je videlo sedaj vse to. Pred štiriindvajsetimi urami, torej preišni večer, je še bil spal v ječi. Dobil le tretji listek, sledile so razburliive ure čakanja. ušel je iz celice, splezal je skozi mra-
čen prezračevalni rov. skočil čez zid Nato so .ga neznani prijatelji naložili v avto Neznan avto jih ie začel preganjati in zgodila se ie strašna nesreča.
V duhu je zagledal ležati pred seboj poškodovana telesa prijateljev Dva sta b'la menda že mrtva Niega samega je usoda obvarovala. To ni bilo več usodno naključje. To ie bila božia pravičnost, ki ne dopušča, da bi zločini njegovih sovražnikov ostali nekaznovani.
Ure so tekle. Globok Roadster ie švignil mimo, nato oa ga pol ure ni motilo nobeno vozilo. Temna ie ostala deželna ;esta tiha in samotna. Nebo se ie močneje pooblačilo in mrzel severovzhodnik je začel bnti izza drevja.
Ko je prekorakal neki ostri ovinek, je presenečen obstal Kakšnih petdeset metrov pred niim se je svetila rdeča zadna luč avta. Moravec se je ves v strahu obrnil, da bi zbežal. Ali ni to policijska past? Njegovi odre-veneli prsti so zgrabili revolver.
Nato na je le trezno premislil: takšnega voza, kakršen je ta pred njim, pač policija nima. Bil je močan Roadster, ielo nizek in očitno prav posebna znamka. Nedvomno voz, ki ie bil pred pol ure švignil mimo njega.
Potn'ka ni opazil Moravec nobenega. Morda stoje ob robu gozda? Toda vse n*> okoli ^e bilo tiho in mirno, le veter je piskal okoli avta, ki je stal v motnem krogu lastne razsvetljave.
Drzno upanje je zdajci vstalo v Moravcu. Ce bi si mogel izposoditi tole vozilo, ne ukrasti, samo izposoditi in ga potem proti jutru pustiti kje v New Yorku? Previdno je lezel naprej. Avto je bil dvosedežen športni mo-
del in ie znak na mem pričal, da ie bil iz New Yorka Moravec se je zmagoslavno nasmehnil. ko je bil ooazil sedeža prazna. Ta-koi nato oa se ie zdrznil.
Nenadno ie zagledal pred seboj mlado damo. sklaniaiočo se nad motorjem. Bila je zelo bleda kakor od skrbi ali pa od telesne utrujenosti Nato ie odkril, da je imela na sebi moderen dragocen kožuh Pa zelo lene, temne in jasne oči ie imela V prvem trenutku ie bila videti bolj nejevoljna kakor prestrašena
Moravec je stopil k njej in potegnil z glave svoj zašoehan klobuk. »Oprostite, milost-liiva gospodična, če sem vas prestrašil Zelo žal mi ie Ali vam lahko pomagam7«
Mladenka je oklevala. »Prosim, če ste tako dobri.« Mirno ga je premotrila od nog do glave, ko je prišel bliže. »Mislim, da je motor v redu, toda ranila sem si zapestje in ne morem motorja spraviti v delovanje.«
Z mešanimi občutki si je Moravec ogledal voz. Najbrž so se v teh letih, ki jih je presedel v ječi, avtomobili že toliko izboljšali, da se ne bo več spoznal v njih ustroj.
»Ali je žaganjač odpovedal, milostljlva gospodična?«	(
»Da, pred kakšnimi dvajsetimi minutamL Ostri ovinek me ie nekoliko zmedel, zato sem hitro ustavila. Iz neznanega vzroka oa potem zaganjač ni hotel več delovati. Ko sem iskala napako, sem se močno udarila v zapestje, in zdaj res ne vem, kaj naj bi storila, če ne bi bili vi slučajno prišli po cesti. 2e mnogo časa sem izgubila, a jaz moram hitro v New York.«.
Moravec se je široko postavil pred motor, se sklonil in naglo potegnil ročaj navzgor.
Ženski vestnik
........................mmmmmmmmmmmmm
Zdravstveni nasveti za zimo
Pozimi ie zrak posebno čist in zato izkoristimo vsako priliko, da čim več vdihavamo svež zrak, ki nam popravi kroženje krvi. Na svežem zraku dobimo dober tek in tudi pljuča se nam popravijo. Dihati moraš skozi nos in ne skozi usta. Če si bila v topli sobi ali celo na peči in tam mnogo govorila ali celo pela. tedaj ni dobro na mrzlem zraku mnogo govoriti in s tem grlo hladiti. V takem primeru imej usta zaprta in dihaj skozi nos, sicer si grlo prehladiš
Sobo večkrat čez dan dobro prezrači. Najboljše ie, da napraviš za nekaj trenotkov prepih, ker se soba notem res temel jito prezrači vse bolj. kakor če imaš okno tudi četrt ure odprto Sveži zrak se kaj hitro spet segreje.
Ce imaš zvečer, preden greš spat. noge mrzle, tedaj si jih vedno segrei v nekoliko topli vodi in dobro zbriši. Vse bolje boš soa-la, kakor pa če ležeš z mrzlimi nogami, ki si ijih notem v ootelji ne segreieš po celo uro. Če imaš stalno mrzle noge. si jih vsak večer na^rgni še z žganjem in zavij v volneno krpo.
če te boli votel zob, tedaj zvij, seveda z umito roko. vato v kroglico, ki jo namoči v kreolin (dobiš v lekarni) in potlači z zobotrebcem v luknjo zoba. Ko bolečine prenehajo, vato snet odstrani. Če imaš votel zob, tedaj takoj k zobozdravniku, da ga ali plombira ali na izdere. ker tak zob okuži še druge zobe in pri naimanjšem nerazpoloženju ali prehladu spet prične boleti.
Osnovna zahteva zdravstva je umivanje rok. Roke je treba velikokrat na dan umiti. Posebno preden pričneš kuhati, preden greš h kosilu, ko prideš iz stranišča, preden greš spat in Dreden postrežeš bolniku in potem, ko si bolnika ooravila Umij si roke tudi, če si imela opravka z denarjem. Umij si roke. če tudi niso na oko umazane, ker z rokami prenašaš bacile nase kakor na druge. Čistoča je glavni pogoj zdravja.
Za kuhlnfo
Svinjski zrezki v paradižnikovi omaki.
SVniske zrezke potolči, osoli in malo oooo-
praj. V kozi razbeli mast in prepraži dve debeli, a drobno zrezani čebuli. Na čebulo zloži zrezke in jih hitro opeci po obeh plateh. Nato potresi zraven žlico moke, in ko moka porumeni, dodaj tri žlice paradižnikove mezge, prilij še malo vode, če je mezga zelo gosta. Vse sikupaj premešaj in pokrito duši do mehkega. Če je paradižnikova mezga zelo kisla, lahko daš po okosu malo sladkorja. Ce imaš, dodaj še žlico ali dve kisle smetane in malo zelenega sesekljanega peteršilja. Zraven daš rezance, valjance, dušen riž in slično.
Majoneza. V lonec deni dve jajci, dva rumenjaka, od pol limone sok, štiri žlice vode, žličico gorčice, malo soli in štiri žlice olja. Vse skupaj dobro zmešaj. Lonec postavi v krop in mešaj, da se majoneza zgosti. Nato odstavi in ko se popolnoma shladi, primešaj še dve žlici kisle smetane in žličico sesekljanega zelenega peteršilja. Tako pripravljeno majonezo polij po mrzlem mesu, krompirju, ribah ali solati.
Telečja jetra na srbski način. Pol kile jeter lepo nareži ali vseeno tako, da ostanejo v kosih. Nato jih prevleči s slanino, malo popo-praj in osoli. Položi jetra na segreto mast in postavi v pečico, da se speče j o. Med pečenjem jih večkrat polij s sokom, in ko so zapečena I po eni plati, jih obrni. Po potrebi dodaj žlico j vode. Zraven daš pečen krompir
Telečji koteleti. Telečje kiotelete potolči in i osoli. Zloži jih na razbeljeno mast in jih hitro opeci po obeh plateh. Opečene zloži na topel krožnik, na mast pa stresi žlico moke, in ko moka samo malo zarumeni, dodaj žličico sladke paprike, premešaj in zaiij z vodo. Ko omaka prevre, zloži kotelete v omako in jih duši do mehkega. Preden daš na mizo, dodaj še tri žlice kisle smetane, strok stlačenega česna in žlico sesekljanega peteršilja. Zraven daš v kosih kuhan krompir, potresen s peteršiljem.
Ocvrte klobasice. Dve žemlji namoči v mleku, nato jih dobro otisni. Zdrobi jih v pol litra mleka, dodaj dve deki sirovega masla, eno deko moke in vse skupaj mešaj a kuhaj, da se zgosti. Ko se shladi, primešaj četrt kile kuhane in sesekljane gnjati, malo popopraj in dodaj malo sesekljanega zelenega peteršilja. Iz te zmesi napravi drobne klobasice, jih povaljaj v razteoenem jajcu in drobtinah in na vroči masti ocvri. Daš s solato ali gobjo omako na mizo.
Vinska juha. Zavri liter rdečega vina, do-
daj malo skorje cimta, dve do tri žbice in sladkorja po okosu. Ko vino zavre, primešaj štiri stepene rumenjake in ko prevre, je juha gotova.
Praktični nasveti
Med je najboljše prebavno sredstvo in proti
zaprtju. Ko prično otroku rasti zobje, nnmaži mu dlesni večkrat na dan z medom. Med zelo pospeši rast zob. Med pomešan z vinom zelo okrepi človeka. Med, namazan na kruh, je slaščica za otroke.
Kdor boluje za naduho, naj se varuje suhega zraka v sobi. Vsak večer, preden greš spat, razobesi v sobi mokro platneno rjuho, ki bo dajala od sebe vlago in naduSljivemtf omogočila lažje dihanje.
Zonlmlvos
X Daleč v vcsoljstvu se je razpočilo nek« solnce. Na osnovi opažanj zvezdarne v Hamburgu in Sonneburgu je ugotovljeno, da se je dogodila v vesoljstvu nesreča velikanskega obsega. Razpočilo se je solnce v Rimski cesti. To solnce, ki je bilo enako veliko kakor naše, se je razletelo zaradi razpadanja! atomov, iz katerih je sestoialo. Zavolio velikanske sile, ki se je razvila ob razpočenju, je zunanja plast odletela v vesoljstvo s hitrostjo več milijonov kilometrov na uro n« vse strani.
X Brat bivše cesarice Zite na PiTiskpiB.
Princ Rene de Bourbon Parmski je te dni prišel na Švedsko in odpotoval na Finsko^ kjer je vstopil kot prostovoljec v finsko vojsko. Princ Rene je brat zadnje avstrijske cesarice Zite. Princ Rene je oženjen z danske* princeso Margerito. Prebival je zadnja leta v Franciji. Znan je kot športnik. Princ Rene je bil tisti, ki je rešil zadnjega avstrijskega cesarja Karla iz valov Soče med svetovno vojno, ko je cesariev avtomobil zavozil v reko. Star je 43 let. Izjavil je, da ne more ostati ravnodušen spričo žaloigre, ki se odigrava v Evropi.
X Proti hujskačem v bivši Avstriji. Dunajska izdaja narodnosocialističnega glavnega glasila »Volkischer Beobachter« ostro obračunava z raznimi hujskači, ki zastrupljaj«' dobro voljo nemškega naroda v bivši Avstri-
Takoj je sledilo tiho, enakomerno brenčanje dobro izbalanciranega motorja.
»No, saj gre,« je menil in se lahno nasmehnil. »Zdaj bo gotovo deloval tudi zaga-njač. Poskusiva!«
Res je bilo tako. Vse je bilo v redu.
»Zelo, zelo sem vam hvaležna.« Mladenka ga je toplo pogledala. »Brez vas bi morala ostati tu na cesti in ne bi mogla naprej. Moram pa v New York, kjer je moj brat nevarno zbolel, kakor so mi javili brzojavno. No, zdaj lahko soet brez truda vozim, toda zapestje me še zmerom zelo boli «
Moravec je opazil zdaj, da je bilo dekle izredno lepo. »Poskusite, kako bo šlo, j ji je svetoval. »Vozite počasi in preizkusite, če krmilo lahko ostro vrtite na obe strani.«
Smehliaie se mu je zahvalila, ko je stopila v voz. Šele zdaj je videla njegovo razcapano obleko.
»Ne vem, iz katere smeri ste prišli,« je menila naenkrat bolj hladno. »Če greste v isto smer, se lahko peljete z menoj.«
Moravec je bil pač opazil nenaden izraz začudenja in nezaupanja v njenih očeh. Kaj si je le mislila? Sele zdaj mu je postalo jasno, da je nehote igral vlogo izobraženca. Njegove besede pa nikakor niso bile v skladu z njegovo potepinsko obleko. Toda kljub temu je hotel slediti njenemu pozivu in stopil v avto. Le izraz njenega nezaupanja ga je zadržal.
»Hvala lepa, milostljiva,« je vzdignil roko h klobuku. »Do mojega doma je še čiso kratka pot.«
Neznanka ga je še enkrat pogledala z očmi, polnimi nekega začudenega dvoma, nato pa je pognala voz.
Peljala se je kakih petdeset metrov pred njim, medtem ko je Moravec zasmehoval svojo bojazljivost, ki mu je branila prositi neznanko, da bi se smel peljati z njo. Videl je. da se je ravnala po njegovih nasvetih. Vozila je počasi in vodila vozilo zdaj na desno zdaj na levo, da bi ga preizkusila. Svetlobna kroga žarometov sta med tem preizkušanjem pošastno plesala med drevesnimi debli ob cesti. Nenadno pa sta obstala pri miru. Moravec je videl, da je vozilo spet za-stavkalo.
»Mislim, mislim, da le ne bo šlo,« je vzkliknila mlada dama nasproti Moravcu, ko je prišel bliže. »Nikakor ne more voziti ostro kreniti na desno. Zal mi je, da se nisem odpeljala z vlakom.« Pogledala ga je vprašujoče. »Ali me lahko peljete do bližnjega mesta, kjer si najamem šoferja? Vem, da mnogo zahtevam od vas, toda za vaš trud vas bom dobro nagradila. Ali niste rekli, da bivate v bližini?«
Moravec je nekaj čas premišljal, nato pa je rekel: »Vi potrebujete vozača, da bi vas popeljal v New York?«
»Da. Če bi le mogla koga dobiti. Pa takoj bi ga rada dobila, ker se mi mudi!«
»Lepo, milostljiva gospodična.« Moravec je skušal mirno govoriti. »Vas bom pa jaz peljal do New Yorka. To se pravi, če ste z menoj zadovoljni in če mi plačate tudi voznino za povratek.«
»To se razume,« je menila navdušeno. »Za vašo prijaznost vas bom prav dobro nagradila. Samo recite, koliko zahtevate. Kdaj pa se lahko peljeva?«
Moravec ji je pogledal naravnost v oči.
»Res? To je imenitno. Toda vi potrebujete
toplejši plašč. Med vožnjo vas...«
Nehala je govoriti, ko je videla, da je zmajal z glavo.
»Bo že šlo, tudi tako, milostljiva gospodična. Predolgo bi trajalo, če bi šel po plašfi domov, ker se vam zelo mudi.«
Dekle je mahnilo z roko, kakor bi mu jo bilo hotelo dati, nato pa je pokazalo proti ozadju vozila: »Mislim, da je tu notri star* šoferski plašč. Tega lahko oblečete. Tudi rokavice našega šoferja morajo biti zraven.
»Najlepša hvala, milostljiva gospodična, bom takoj poiskal.«
Šoferski plašč je bil odlične kakovosti, Ie z oljem je bil zamazan. Očitno ga je šofer oblekel le takrat, kadar je nenadno moral kaj popravljati pri avtu. Moravec ni bil v njem videti več tako potepinski kakor v obleki iz barake na gozdni jasi. Stopil je k avtomobilskim vratom.
»Saj voziti znate?« ga je vprašala.
»Da. gospodična.«
Spet se je v njenih očeh pokazala neza-upliivost. »Ali ste šofer?«
»Da — ne, če se natančno vzame, gospo* dična,« je okleval. »To se pravi, da za enkrat nisem šofer. Monter sem iz Forbesove garaže tamle zadaj. «
»A tako. Upam, da ne boste imeli nevšečnosti, če ne pridete jutri na delo?«
»O ne, gotovo ne,« je rekel, ko je pognal motor. »Razen tega pa imam ta teden nočno službo.«
»Vozite torej, kolikor mogoče hitro,« nra je naročila lepa mladenka. »Kadar boste peljali mimo kakšne odprte pošte, ustavite voz. Brzojavila bom očetu. Skozi katero mesto sa bova najprej peljala?«	(Dalje) t
ji zaradi različnih težav, s katerimi se mora danes boriti nemški človek Članek ima značilen naslov »Ali nam bodo res vse požrli Prusi?« Pisec opisuje početje hujskačev ki trosijo med ljudi na primer govorice, da primanjkuje mleko na ozemlju Avstrije, ker ga ltvažajo v celih vlakih v Nemčijo Drugi e»>et trdijo, da je v Nemčiji na pretek mor-•kih rib. medtem ko jih gosDodinje na Du-mju, v Gradcu in Innsbrucku ne vidijo niti tnkrat vsake kvatre Čuti ie tudi glasove, da vlada pomanjkanje popra, cimeta m paprike, češ da so prepeljali vse te začimbe v rajh. Glavno glasile narodnosocialistične stranke zavrača vse te govorice in pravi, da ni bil.prepeljan iz bivše Avstrije v stari rajh niti en gram avstrijskega mleka ali sirove-;x masla Resnica pa je da prepeljejo iz raj-! a v bivšo Avstrijo vsak mesec do '>0 vago u»>v sirovega masla in kondenziranega mleka Polovico potrebe oo krompirju na ozemlju bivše Avstrije oskrbuje danes s svoiimi pošiljatvami stari rajh Kar se tiče obilja morskih rib v pruskih mestih, pa je zadeva taka. da jih je tam res več na trgu kei primanjkuie vagonov za prevoz morskih rib Iz Severnega in Baltiškega morja v južne nemške pokrajine Naposled ugotavlia »Vol-kiseher Beobachter«. da dob:vajo prebivalci bivše Avstrije 750 gramov moke več na mereč kakor pa prebivalci v mejah starega raj-ha.
X Tanke bodo prevažali po zraku. Tank Id je bil najstrašnejše orožie v prejšnji vojni, se je od svojega prvega nastona leta 1917 v severni Franciji zelo spremenil Postal je večji in troežneiši. pri tem pa še ©kretnejši in hitrejši Naučil se ie celo plavati. A zdai govorijo, da se bo moral naučiti tudi letati Seveda ne bodo obesili nani propelerja in dveh kril Letal bo drugače, dal se bo namreč prenašati z letalom Toda tanka, ki je težak do 50 ton, seveda ne bo mogoče dati niti na največie letalo letalo s takCni mbremenom se ne more dvigniti. Toda česar eno letalo ne zmore zmoreta dva Sila motorjev obeh letal bo kos velikanski teži tanka Ko bo že tank dvignjen ■> dvema ledoma, ga bo moglo nato eno letalo odnesti po ozračju in odložiti zadaj za sovražnimi črtami.
* Vsaka ura voine stane eno milijardo
dinarjev. Kako silen go°ir>odarski napor predstavlja voina. 'e naibolie razv;dno iz računov ameriških finančn;h strokovniakov ki pravijo, da se za voine namene na v™ svetu potroši vsak dan okrog 25 nv^iard dinarjev ali več kakor eno milijardo d'nariev vsako uro. Pred svetovno voino so države porabljale prilično 12 5 odstotka svojih dohodkov za svoie voiske. to je približno o^nrno državnih dohodkov. Danes gre v isti namen 45 do 55 odstotkov državnih dohodkov, torej okroglo polovica. Anglija je 1. 1933 samo za svoje letalstvo porabila 33 nvliiard d:narjev. Nemčija je no iziavi kancelaria Hitlerja v zadnjih šestih letih za svojo oborožitev dala 1300 milijard dinarjev.
X Snežinke v obliki velikih krogol. Oblike snežink so kaj različne. Pri nas padajo po vetrni kot maihne zvezdice druga za drugo Na 6everu ima sneg pogosto obliko praška in veter ga podi skozi širne ravnrne Kanade, I,a-ponske ali Rusije kakor oblake puščavskega peska. Včasih pa so snežne kosm!n-> lahko neverjetno velike. L. 1887 so v bližini Porta Keogha v Montani padale kosovne, ki so bile večje od nogometnih žog. Kosmine v velikosti teniških žog so opazovali v marcu 1. 1900. v Richmondu v državi Maineu. Tudi v Berlinu so imeli januarja 1. 1915. nenavaden snežni metež. Kosmine so imele t "daj obliko plošč in so se v zraku gugale sem in tja. V Angliji so januarja 1. 1887. «nežile kosmine v podobi krogel. V bližini O?1 a so uieli kosmine, ki so bile večje od škatlic za vžigalice.
x 25 let z drobcem šrapnela v srcu. Neki prokurist iz Hannovra v Nemčiji ie bil januarja 1. 1916. kot 181etni prostovoljec pri ulancih na nočnem patruljnem obhodu na Poljskem. Rusi so patruljo opazili in začeli nanjo streljati s šrapneli. Drobec izstrelka je zadel v srce. Več mesecev je ležal v vojni bolnišnici Rana se je dobro zacelila, toda
zdravnikom ni uspelo, da bi mu drobec potegnili iz srca. Prebil je srce in prirasel nanj. Bivši ulanec nosi zdaj že 25 let drobec v srcu ki mu pa ne povzroča nobenih težav.
X Nov izum za boj proti letalom Angleško časopisje poroča, da sta si zaveznici Francija in Anglija zagotovili patent nekega ameriškega izumitelja, ki je izumil tako imenovano padalno granato. To je granata, ki se ne raz-poči. temveč se med letenjem pretvori v mrežo jeklenih vrvi, ki predstavljajo za sovražna letala hudo nevarnost Iz New Yorka poroča-
Okrog 60 stopinj nad ničlo doseza skrajna toplota in okrog 70 stopinj pod ničlo največji mraz na zemlji Tako je vsaj v naši dobi V prejšnjih dobah je bilo nemara drugače Znanost pa je naravo že davno prekosila
Na slovitem vseučilišču v Leydenu so po umetnem potu dosegli mraz skoro '^73 pod ničlo To pomeni, da so se zelo približali tisti mrzlotni točki, ki je sploh še mogoča in ki se imenuje absolutna ničla. Takšnega mraza siže ne morem« več predstavljati saj se tresemo že če pade živo srebro v toplomeru kakšno stopinjo pod ničlo Nevarnost, da zmrznemo, nastopi seveda šele tedaj če se nam kri znatno ohladi Človek ni več sposoben za življenje, če se mu kri, ki meri 36 do 37 stopinj nad ničlo, ohladi pod 23 stopinj nad ničlo.
Znanstveniki so na lastnem telesu preizkušali. koliko prenese človeško telo Tako sta se dva ameriška znanstvenika lahko
V Indokini zelo časte spomin rajnkih Kadar človek umre. mu napravijo sicer skromen grob. toda svojci, pa tudi prijatelji, pridejo vsak dan h grobu in ga posujejo z ri-žem in drugimi živili, da bi imel pokojnik kaj jesti Skrbe tudi da ni žejen, zato polivajo grob z riževim pivom. Pokojnika se neprestano spominiaio in na grob mu ne pri-našaio samo okrepčil temveč ostanejo na njem cele ure in prepevajo žalne pesmi
Tako žalujejo za pokojnikom po več mesecev do dveh let. kakršen je pač bil družabni položaj ra.inkega Žalovanje pa ni zmerom iskreno Svojci in prijatelji navidezno žaluiejo včasih le iz strahu, da bi se pokojnikov duh ne razjezil in povrnil, kar bi pomenilo smrt enega izmed njih.
Ko se približa čas žalovanja koncu, se to primerno proslavi. V ta namen zakoljejo več
jo. da bosta zaveznici uporabili te granate, da preprečita sovražne letalske napade Pa-dalne granate »e izstrele i? topa kakor navadne granate in so ves čas. dokler ne dosežejo določene višine, čisto enake navadnim granatam Na določeni višini pa se takšna granata ustavi, začne padati m se spreminjati v mrežo jeklenih vrvi, dolgih nad 100 metrov Te mreže predstavi> ,o veliko nevarnost za letalske vetrnice in za letalska krila. Granate lete osem kilometrov daleč.
oblečena zaprla v prostor, ki so ga uravnali na 30 stopinj pod ničlo.
Ze po 7 minutah je učenjakoma otrpnil jezik, da nista mogla več govoriti. Po nadaljnjih enajstih minutah sta izgubila zavest. Po dogovoru so ju tedaj potegnili iz prostora Njuna telesna toplina je znašala še 28 stopinj nad ničlo. S previdnim ogrevanjem so ju po eni uri spravili spet k zavesti
Človeško telo je pač zelo občutljivo Živali in rastline nas delno precej prekašalo. V znanstvenih delavnicah so neke nizko sto-ieče živali izDostavili mrazu 268 stopinj pod ničlo in pozneje so lih s počasnim ogrevanjem spet obudili k življenju Tudi trosi mnogih bakterij zdržijo velikanske toplin-ske razlike Segreješ jih lahko nad 100 stopinj nad ničlo ali ohladiš na 100 stopinj pod ničlo oa jim življenjske sposobnosti s tem ne uničiš.
bivolov in njihove glave polože pred pokojnikov grob da bi tudi on imel kaj od tega. Ograjo okroe groba lepo okrase in postavijo nad grobom čim lepšo leseno kočo; zlasti streho okrase z rezbarijami in poslikajo z različnimi prizori iz pokojnikovega življenja
Skrb za okrasitev groba izvira iz vere, da se ie pokojnikova duša za trajno naselila v grobu in da se ni treba več bati da bi se vrnila med žive Ob koncu žalovanja polože ookojniku na oltar še eno izdatno žrtev potem se pa za njegov grob in za kočo nad njim sploh ne zmenijo več Zob časa kmalu opravi svoje ali pa mu pomagajo tudi termiti. ki razgrizejo les Šele potem je pokojn k za domačine zares mrtev in povsem neškodljiv.
f
NAJLEPŠE ČTIVO
Ravlien? ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR • RASPUT1N Ravlien: ČRNA VOJNA
• mmmmmmmmtmmmmmammmmmmmm
Thompson; SIVKO Maierieva: RUDARSKA BALADA
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTA?
L.IUB1JANA — KNAFbrEVA CTU 6
Mrtvim donašajo hrano
Koliko mrazu prenese naše telo
DOMOVINA It. 4
STRAHU *
NAPISAL MIBKOBBOPN1K
ce v okovih
ROMAN
64
Ves dan je kakor izgubljen taval po Ljubljani. Stopil je v banko kjer so mu izročili veliko kuverto, ki jo |e pred nekaj tedni dal v shrambo V njej so bili vsi načrti in obrazci Ta kuverta je bila vredna trideset milijonov!
Pa je le prišel večer ki ga je tako težko čakal. 2e poldrugo uro pred prihodom vlaka je bil na kolodvoru Potem je spet zvedel, da ima vlak skoraj celo uro zamude! Se nobena ura v življenju mu ni šla tako polževo Končno ie le zagledal v daliavi dim in malo nato je med oglušujočim truščem obstal br-sovlak na postaji
Pohitel ie k edinemu vagonu prvega razreda in pri oknu je zagledal Angležev resni obraz
•Good bye!« ga je Anglež pozdravil m mu rtisml roko kar skozi okno Naglo je skočil i7 svojega oddelka in cx> peronu sta krenila proti izhodu
»Sai ie Slo vse v redu?« ga ie Sazanov nestrpno vprašal
• Vse!« ie Anglež pritrdil »Firma 1e potrdila pogodbo ki sva io podpisala
~>la sta v mesto Med ootio sta se dogovorila. da bo Anglež najel sobo v hotelu in potem šel i inženieriem na njegov dom. da tam uredita vse ostalo
Kolikrat se je potipal inženjer na levi strani da se prepriča ali ima še dragoceno kuverto v žepu In vselei ie zadovoljen ugotovil da ie ni izgubil
Sla sta skozi mesto Naiprei po širokih ulicah. kier oa ie bilo kai malo ljudi kajti večer je bil mrzel in pust Potem ^ta prišla v stranske ulice in zavila proti gradu
Hodila sta kakih dvajset minut in čedalje mani hiš je bilo obakrat ulice Tedai oa sta nenadoma od nekod prišla dva moža s klobukom globoko na čelu in eden je stopil k Rusu
»Saj ste vi inženjer Sazanov?« Inženier ki se ie čudil odkod ga nezna-nez pozna ie presenečen prikimal
Tedaj mu ie neznanec Doložii roko na ramo
»Nikar ne pojdita po tei poti Napasti vaju hočejo Midva sva s policije in morava to preprečiti Vzemite mojo sukn>o in moi klobuk in mi daite svojo « je velel Sazanovu
Anglež, ki nj razumel niti besedice ga ie začudeno gledal Sazanov oa ki je takoj vedel. kaj to oomeni ga ie naglo potegnil za seboi v prvo vežo in mu v kratkih besedah povedal, kal iima preti
Hitro so zamenjali površnike in klobuke; inženier in Anglež pa sta krenila v drugo smer
Detektiva ki sta ju tako rešila, sta zdaj šla oo noti. kjer bi bila morala iti Anglež in Sazanov Sla sta kakor se ne bi za nič br-gala toda skrivaj sta oorezovala na vse Strani
°rišla sta mimo zadnjih hiš na samotno planoto.
velik travnik je ležal ob obeh straneh ce-Ste, le nekai dreves je bilo raztresenih po njem
Skozi redke oblake je tu pa tam pogledal mesec in za trenutek osvetlil ravnino
Tedaj je mlajši detektiv nenadoma potegnil starejšega za rokav in z naglo kretnjo pokazal na najbližje drevo, ki je stalo kakih dvaiset korakov pred njima V njegovi senci ie zagledal dve postavi. »Pazi!« je šepnil
Segla sta v žep m krčevito stisnila v roki vs^k svoj revolver
Le še pet korakov pred napadalci sta bila Oorezno sta šla mimo pazeč na najmanjši šum toda nič se ni zganilo Ko sta bila že kakih deset metrov nnorpj oa «ta nena doma začula. kako sta senci oreskočili cestni jarek in stekli za njuna Po bliskovito sta
se obrnila in naperila >-~olverje na razbojnika. ki sta presenečena obstala kakor vkopana v tla
»Kvišku roke!« je zaklical mlajši detektiv. Napadalca sta ubogala Enemu je padel revolver iz rok, drugi pa je še zmeraj stiskal v pesti nož. »Spusti nož!« v Nož je padel na tla.
Starejši detektiv se je sklonil in skočil naprej, tako da je mlajši še vedno lahko meri) na napadalca Enemu izmed njiju je lzpodnesel noge. da je telebnil na tla Potem je vzel iz žepa vrvi in ga zvezal V usta mu ie zataknil robec da ne bi mogel kričati Zavlekel ga ie na rob ceste in ga vrgel v iarek
Prav tako ie napravil tudi z drugim Ko sta bila z delom gotova, sta se pazljivo ozrla na vse suani.
•Zdi se mi da čakajo še drugi.« je dejal starejši »Dobro bi bilo vedeti kje se skrivajo «
Komaj ie izrekel te besede, že je nenadoma odskočil in potegnil svoiega tovariša s seboi Mimo nosa mu ie zažvižgala krogla Cebi bil šel še korak naorej bi bilo po njem »Hudiča ti se oa ne mislijo Šaliti.* se je pridušil »Pa jim bova že pokazala * se ie zasmeial Stala sta v jarku do giežnjev v vodi
»Kje se le skrivalo?« je vprašal starejši »Ko bi iih mogla napasti od zadaj bi mi bilo prav všeč«
»Tamle' Samo dva sta!« je šeonil njegov tovariš »Poidiva na levo da iima prideva za hrbet.«
Neslišno sta se splazila naprei Poznalo se iima ie da nista prvi? ori takem p«>s!u
Časih ie ta ali oni dvignil glavo in skrivaj pogledal orot' n<zk' ž'vi meji ta katero sta se skrivala dva neznanca Mlaiš' 'e opazil kake, ie eden vstal in stopi! oprezno proti <*est: kakor b' se hotel prepričati ali vse varno
»Zdajle poskusiva « je šeonil stareiši. »Mora se nama posrečiti « Planil ie ookoneu n v trenutku ie preskočil Hsfh n»»kai metrov ki so ga ločili od neznanca Neslano ga je pograbil za vrat ga vrgel na tla in mu zamašil usta V temi ie 'Uma! da ima na licu kri nko Hotel mu io ie strgati takrat oa ga ;e tovariš priiel za roko in pokazal proti ce sti V mesečini je vidp| kato ie iel oni nezauono ozirati na vse strani Potem je naglo oogiedal tja kier ie pusti! tovariša Ni ga vid"! 7aka?Hai je toda odgovora ni bilo Tedaj ie zaslutil da se ie moralo nekaj zgoditi Naglo se ie <>brn'l m zbežal proti mestu kar so mu dale noge
Zdai detektiva nista imela več vzroka, da bi delala skrivai Zakrinkanega jetnika k' je še ves	i^ n^ftio^n mnada le
žal na tleh in se nt ganil sta pobrala 'n mlajši mu ie z naglo kretnjo strgal krinko z obraza
Potem ie posvetil z žepno svetilko in te daj
Tedaj pa je njegovemu tovarišu nenadoma ušel krik presenečenja da se je mlajši zdrznil
»Kaj ie?« ie vzkliknil misleč da je uje gov tovariš ranjen Ta pa ea ni slišal Pred seboj je videl Kregariev obraz. »Kai ie'« je ponovil mlajši Za trenutek je tudi on ves presenečen spustil ujetnika ta oa ie kakor ris planil pokonci da bi zbežal
Hotel je za njim toda starejši ga je zadržal
»Pusti ga. poznam ga « ie naglo rekel
»Poidiva raiši za onima dvema!« Vrnila sta se na cesto »Kai oa z razbojnikoma v jarku?« je vprašaj mlajši
»Kar tam naj ostaneta. Zjutraj ju ie dob* Ce ju izroče policiji je prav, če ne .. patudi. Glavno je, da sem tega spoznal
Potem je umolknil in tovariš ni mogel besede več spraviti iz njega. Približala sta s« inženjerjevi hiši. Potrkala sta na oskno, pa nikogar ni bilo blizu. Sele čez nekaj časa sta zagledala Rusa in Angleža, ki sta prihajala z druge strani.
»Kaj se je zgodilo?« je skoraj brez sap« vprašal Sazanov. ko ju je spoznal
»Vama nič hudega, kakor vidim,« je odgovoril starejši in odmahnil z roko, češ pustimo to in ne zapravljajmo časa.
Stopila sta za njima v hišo, kjer je inženjer prižgal luč. Brez besed sta odložila suknji in oblekla svoji.	,
Potem je stopil starejši detektiv k zrcalu. Z naglo kretnjo je pred očmi Sazanova, ki od presenečenja ni vedel, kaj bi rekel, strgal brado ki mu je zakrivala lice. Pod njo se je prikazal mlad zagorel obraz
Mlajši pa si je z robcem obrisal saje, • katerimi si je bil počrnil obraz
»Tako, gospoda, najino delo je opravijo* no!« je suho menil starejši. Bil je Branko! Njegov tovariš je bil Mitja.
Osmo poglavje REŠITEV V SILI
i
Ko je ogromni val izpodnesel ladjo se ja Branko krčevito oprijel jambora. Za -util j« nekaj, kakor močan udarec, potem p mu ja vse izumilo v temo. V podzavesti ie *e čutil, da se bori z valovi, da je nemočen proti njim ki ga premetavajo kakor drobno igračo. in nič več
Ko se je spet zavedel, je bila nor Prvi njegov občutek je bila silna žeja, ki mu ja žgala grlo Pogledal je okoli sebe ,V1 opazil, da ga je morje vrglo na neko skal- Noga so mu še visele v vodo zato jih je ho^el potegniti na suho. toda komaj je to *mogeL Bil je utrujen in izmučen, da ga ie vse bolelo
V soju meseca, ki se ie potikal siH oblaki je videl morje mirno pokojno, in valove ki so se prelivali kakoT olje N 'i*e n« bi bil moge! misliti da je bilo še nred nekai urami razvihrano da je še pred nekaj urami požiralo !adie in ubijalo Ijud- Ta misel mu je blodila po glavi, ko je sfrmel r valove Potem pa se mu je nenadoma zasekalo vprašanje, ki ga je zbodlo kakor ostra igla Kje je Mitja?
Ozrl se te okrog sebe. toda nikjer ni bilo o niem sledu
Nenadoma ga je obšel občutek straSne osamelosti Sele zdaj se je zavedel kaj ja bilo pred nekaj urami šele zdaj so mu jasno vstale slike tistih trenutkov neskončne groze.
Kje je Mitja! Ali se je rešil, ali so ga pogoltnili valovi? Da bi bil vsa j dan. da bi mogel videti, tako pa je v negotovosti Ko bi vsaj že vedel, kaj ie z njim
Hotel je iti v temi naokoli — morda ga naide Napravil ie nekaj korakov, potem ja omahnil Moči so mu odpovedale Plazil se )e naprei po vseh štirih, toda udje so ga boleli m mu zatekali Kje je Mitja?
Obup ga je obhajal Zakril si je obraz S dlanmi glava mu je omahnila da se je S čelom zadel v skalo Čutil je še kako mu ja nekai kapelj krvi spolzelo ob nosu potem ga ie utrujenost premagala in zaspal je T nezavesti
Drugo jutro ga je zbudilo solnce Hladno je bilo še veter mu ie pahlial razbeljena lica Ure spanja so mu vrnile neitaj močL Vstal je in opiraje se ob skalo je zavil v mali zaliv pod sabo In tedaj mu je išel krik presenečenja Na drugi strani skaie ie ležala ladja vsa razbita Plima ki ie ni°ga zanesla tako visoko se je umaknila oseki Tako je ladja ostala globoko pod niim in nasedla na čeri
Naglo kolikor so mu dale moči. je splezal s skale na krov.	i
<Da!je> |
i H ^ I o
LJUBLJANA
od 28. januarja do 4. februarja
Nedelja, 28. januarja: 8 00: Jutrni pozdrav (plošče). 8.15: Duet harmonik (brata Goloba), 9.00: Napovedi, poročila. 9 15: Veseli španski napevi (plošče). 9.45: Verski govor (dr. '"r"-cij Lenček). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.00: Radijski orkester. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Tamburašfci septet 'vodil bo Stane Kahne). 14.00: Naše zborovske pesmi (plošče), 17.00: Kmetijska ura: Živalske kužne bolezni, nemarne za človeka (dr Zibert Simon). 17.30: Vesel poooldanski koncert (radijski orkester in radijski komorni zbor; dirigent Sijanec). 19.00: Napovedi, poročila. 1920: Nacionalna ura: Vladimir Jovanovič in srbska realistična poezija (Siniša Kordič iz Beograda). 19 40: Objave. 20.00: Pevski zbor »Gosposvetski zvon«. 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe, 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za dobro voljo (radijski orkester).
Ponedeljek, 29. januarja: 7.00: Jutrni po-rdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00. Veselite se življenja (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13: Napovedi 13.02: Opoldanski koncert radiiskega orkestra. 14 00: Poročila. 18: Zdravstvena ura: Zakon, naravna združba (dr. Anton Brecelj). 18 20: Dijaška zabava (plošče). 18.40: Simon Gregorčič (dr. Jože Lovrenčič), 19.00: Napovedi, poročila. 19 20: Nacionalna ura: Naša dinarska rasa ,'dr. Bra-nimir Maleš). 19.40: Obiave. 19.45: Več ma-nire — brez zamere (Fran Govekar). 20.00: Kompozicij siki večer dr. Danila Svare (Valerija Heybalova in komponist — klavir). 21.00: Vsem v veselje (pel bo Mirko Premelč in igral radijski orkester), 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Romance in serenade (radijski orkester).
Torek, 30. januarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 11.00: Šolska ura: Zimske igre na prostem (Viktor Pirnat). 12.00: Veselje na deželi (plošče). 12.30: Poročila, obiave, 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 18.00: Dvospevi in samosnevi (oddelek dekliškega zbora »Vigred«). 18.40: Vzgojne sile življenja (dr. Stanko Gogala). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Prehod iz naturalnega v denarno gospodarstvo v naših srednjeveških državah (dr. Antun Doba-novič iz Zagreba). 19.40: Objave. 19.50: Go-spodarsko-trgovnski cregled (Drago Pomnik). 20.00: Solistični koncert: violončelo (prof. Čenda Sedlbauer. pri klavirju prof P<»-vel Sivic). 20.45: Za kratek čas (piošče). 21.15: Citraški trio »Vesna«. 22.00: Napovedi, po-o-Čila. 22.15: Napevi severnih in južnijh Slovanov (radijski orkester).
Sreda, 31. januaria: 7.00: Jutrni po^-"v. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 12.00: Iz raznih ODeret (plošče). 12.30: Po^n -la, objave. 13: Napovedi. 13.02: Sramel »Št'r-;'e fantje«. 14.00: Poročila. 18 00: Mladm«ka ura: Reportaža iz ljubljanske mestne plinarne. 18.40: Smoter slovenske narodne zavesti (prof. Edvard Kocbek). 19.00: Napovedi, poročila. 19 20: Nacionalna ura. Vzgojna prednost naših nesmi (Branko Matavulj iz Beograda). 19.40: Objave. 19.50: Iz rastlin zdravje in moč (dr. Vraber Maks). 20.00: Klavirsfld ~rio (prof. Janko Ravnik — klavir, prof. Jan Šlais — gosJi, prof, Sedlbauer — čelo). 20 45; Čajkovski j: Casse n'sette, suita (plošče). 21.15: Slovenski vokalni kvintet: Rista Sabina večer. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Vp 1 čki in polke (plošče).
Četrtek, 1. febriiaria: 7 00: Jutrn' oo7^-»v. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 12.00: Veseli godci (plošče). 12.30: Poročila, objave, 13.00: Napovedi. 13.02: Mandoline in
» balalajke (plošče). 14.00: Poročila. 18.00: Radijski orkester. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, po-| ročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40 Objave. 1 19.50: Deset minut zabave. 20: Za debele, ' i vesele. . . (pisan večer za debeli četrtek) 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Plesna glasba (plošče).
Petek, 2. februarja: 9.00: Jutrni pozdrav. 9.05: Napovedi, poročila. 9.15: Veseli utrinki j. (plošče). — 10.00: Verski govor (dr. Gvido Rant). 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, i 11.15: Schumannovi dvospevi (Poldka Zupa-! nova in Lida Kalin-Vedralva ob spremljanju ■ klavirja — prof. Pavel Sivic). 12.00: Naša pesem in glasba (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi 13.02: Pevski in orkestralni koncert (sodelovala bosta Vekoslav j Janko in radijski orkester; dirigent Sijanec).
16.30: Načela ZFO (dr. Zitko Stanko). 16.40: I Korošci pojo (plošče). 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in trnža poročila. 17.30: Vojaška godba 40. pehotnega polka triglavskega (d;rigent višji kanelnik Ferdo Her-
zog). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Ob 100-letnici Muzejskega društva za Slovenijo (dr.Rajko Ložar iz Ljubljane). 19.40: Objave. 20.00: Idile (plošče). 20.30: Radijski orkester (solist Filip Bernard — flavta). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Lahlkih nog naokrog (plošče).
Sobota, 3. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče, 12.00: Vesele plošče 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Vesele plošče. 14.00: Poročila. 17.00: Otroška ura: a) Sonja Sever: Zlati kljunček. Pravljica (brala bo avtorica); b) Strupena klobasa. Lutkovna igra (izvajala bo Pavlihova druščina). 17.50: Pregled sp -reda. 18.00: Radijski orkester. 18.40: Žena in tujski promet (Kržičeva Marija). 19.00: Napovedi. poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Dobra volja je za pustni čas najbolja (pisan večer, pri katerem bodo sodelovali člani radijske igralne družine in Jo-žek in Ježek, vmes nekaj plošč). 22 00: Napovedi, poročila. 22.15. Radijski orkester.
MALI OGLASI
BUKOVE HLODE,
okrogle, brez grč od 40 cm debeline in od 2 metrov dolgosti naprej, kupim. Plačam pri prevzemu, event. pri dobavi večje množine tudi v naprej. Kupim tudi lepe jelševe in javorjeve okrogle hlode. Pau-
steiner Alojzij. Senovo. Rajhenburg
KUPUJEM VSAKOVRSTNO ZLATO, po
najvišji ceni. K. Ackermann nasl., draguljar. Ptuj, Krekova ulica 1
NOV REDILEN PRAŠEK
VAŽNO ZA PRAŠIČJEREJO! VSAKEMU, KI REDI PRAŠIČE, pošljem brezplačno zavitek mastelina in navodilo Pišite na naslov: Ivan Magdalene, Rače._
šibkejši socialni sloii (kmetie delavci) se zavarujejo pri domači zavarovalnici
»DRAVA«
Maribor, Aleksandrova c. 14-1.
Zavaruje za primer smrti, doživetja, dote in rente (penzije, preužitka). — Sprejemajo so v vseh krajih spretne osebe (moški in ženske > kot krajevni zastopniki. Javite se čim pre.it.

»RED1N« ca praAlfie — Vsak kmetovalec st lahko ' hitro In s majhnimi *tro» 6k) sred) svoje praAlča. Zadostuje te 1 zavitek za 1 praAlča ter stane 1 zav. • din, po poflti »2 din, 3 zav po poSU 24 din. 4 zav. po poSU SO din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja droKertla K AVf. | Itihljarm 21rt»vnka nt.
MOSTOVA ESENCA »MOSTIN«
Z nato umetno esenco W oh t in m lahko vsakdo t majhnimi stroflkl pripravi Iz borno, obstojno in zdravo domačo pijačo Cena
1	stekl. za 150 litrov din 20.—, po poflti din 35.—,
2	steklenici po poŠti din 65.—, 3 steklenice po poŠti din 75.—.
Pazite, pravi »Redin« in »Mostln« se dobi samo B gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogertja RANC, Ljubljana, Židovska ni. I Za Štajerski del Slovenije In Prekmurie pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34.
Ali se hočete iznebiti
SAMO	Dta 88 —
63719 Po ceni In dobro zapestna ara SlmS Proof, lepo kromirano ohišje s svetle« čiml Številkami In kazalci Din 9* —
63796 Ista t anker kolesjem na kamne tekoč* • sekundnim kazalcem . . Din 185,—>
63710 Ista s prima anker kolesjem na IS kamnov s sekundnim kazalcem
Din 26«.—
Zahtevajte cenik zastonj bi poštnine prosto«
H. SUTTNER, Ljubljana 6
Lastna protokvlirana tovarna ar v Švici.
REVMATIZMA, PROTINA
Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje, sključen je rok in nog, zanje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so p<
i
nate-
,,.--. _ „	-------------------------------pogosto
posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, sicer bolečine še napredujejo.
NUDIM VAM zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, pre-snavljanje in izločevanje pospešujoče DOMAČE PITNO ZDRAVLJENJE ki se na umeten način popolnoma prirodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati priroda poklonila bolnim ljudem. — Pišite mi takoj, pa dobite ou mojih, po vseh deželah obstoječih skladišč, popolnoma brezplačno In poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju. Poštna nabiral niča: ERNEST PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaelkirchplatz 13. Abt. H. 286.
h. -rv-	" '"- jr -".-"ti. ■ . •