Ameriška Domovi ima AMCRICAN IN SPIMT FOREIGN IN LANOUAOC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 16, 1959 SLOVfNIAN MORNING MWtPAM STEV. LVm.-VOL. LVin. Mlarne in jeklarji se {e žareli razgovarjali ^Idarne predlagajo delav- da morajo ra— nati 2 razpoloženjem javno-Unija in jeklarne priznajo, h pri mezdnih pogajanjih C6n a misliti tudi na prodajne j, e 2a jeklo in izdelke. To je * ovo kar čeden uspeh. sti dfi ^‘ kanadskih duhoborih 2enske prevzele oblast ^ANCGUVER, Kanada. — jG °*:)ori so verska sekta, ki se jju^red desetletji preselila iz Ve. ‘J6 v Kanado, da bo imela Yč SVobode. Pri tem pojmuje SeaSlb svobodo tako široko, da hip tern ne roorejo sprijazniti ta* kanadske oblasti. Tako bi tVoPril»er duhoborci dali radi j^j'^h'^Woke osvobodili pouka v ]3l anadska oblaist je morala po-Zav * ^ekaj 'otr°k in kh poslati v lo e^^a> da tam obiskujejo šo-Hjj. uhobori so radi tega skle-. da se bodo skušali vrniti v ar° domovino. >n ^°re z kanadskimi oblastmi so r'J3ra've za vrnitev na Rusko moški. Menda se jim So ern W dosti mudilo, ženske nestrpne in spodile lCkajl,sP°J z odgovornih mest v boH^11.* samoupravi. Pravijo, da °do že lt- k pokazale moškemu spo- l-sti a Se Pravd energično nasto- Tampi, Ela. Pogreb bo iz Golu bovega pogreb, zavoda na 4703 Superior Ave- Heinrich Felgemacher Danes zjutraj je umrl lastnik trgovine na 4104 St. Clair Ave. — Heinrich Felgemacher. Podrobnosti jutri. 4 j režim. Pred par leti so podle-'gli skušnjavi in se dali zapeljati po teoriji tovariša Mao, da na Kitajskem lahko “cvete 100 rožic.” Začeli so govoriti bolj od srca in celo kritizirali režim. Kitajski tovariši so s strahom opazili, kaj vse se skriva za molkom in prijaznimi besedami javnih uradnikov. Sklenili so, da jih bodo temeljito prevzgojili z ->—ročnim delom. Nagnali so vsakega javnega uradnika, da je šel za eno leto v kolhoze in tovarne na ročno delo, ki naj bi iz njega napravilo pravega proletarca. Uradniki so se vračali z enoletnega dela primerno spokorjeni, toda po mnenju peipinške 'vlade to še ni zadosti. Rdeči kitajski poglavarji so namreč sklenili, da ročno delo vpliva tako dobro na kitajsko inteligenco, da je treba uradnike poslati vsako leto najmanj za mesec dni na ročno delo izven urada. Vlada izvaja ta odlok s tako vnemo, da v okolici kitajske prestolice kar mrgolijo delovne brigade, sestavljene iz “delavcev,” ki skušajo malo delati, zato pa veliko misliti na zlate čase, ko lahko sedijo po pisarnah. Kanada je dala v povojnih letih štiri in pol bilijona tujini OTTAWA, Can. — Kanada je od konca svetovne vojne izdala za vojaško in gospodarsko pomoč zaveznikom in raznim mednarodnim iskladom skupno $4,- 642.310.000. Od te vsote je šlo za čisto vojaško pomoč članicam Severno-atlantske zveze $1,775,- 640.000, ostalo pa je bila gospodarska pomoč v obliki podpor in posojil. Od tega je dobila največ Vel. Britanija. J. F. DULLES ODSTOPIL-NASLEDNIK SE NI DOLOČEN Iz Clevelanda in okolice nem redu je čitanje trimesečnih računov in več važnih drugih točk. Vsi vabljeni! Iz bolnišnice— Mrs. Karolina Krnc, 1059 Addison Rd., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske. Mednarodna konferenca za promet s pšenico se sestane v maju WASHINGTON, D. C. — Šti- ri države, ki izvažajo pšenico, cist, ki je prihitel tja. Tudi tega Avstralija, Kanada, Argentina nista ženski pustili, da bi telefo-in Francija, so se odzvale vabi- niral. Klepetali sta dalje. Malu Amerike, naj pridejo v maju lo kasneje je skušal isti telefon na sestanek v Washington, kjer uporabiti mrliški oglednik, ž^n-se bodo pogovorile, kam naj gre- ski sta bili zopet v razgovoru in do s pšeničnimi zalogami. Nevar- sta zopet odklonili zahtevo, naj ne so samo ameriške, ki bodo J razgovore preložita na kasneje, znašale poleti skoraj 1.5 bilijona ker je treba nujno klicati po- Bolezen je prisilila državnega tajnika Johna F. Seja— Dullesa k odstopu, ki ga je včeraj predsednik I Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-Eisenhower s solzami v očeh naznanil časni- ima nocoj ob osmih sejo v kar jem. — Od kar je moral Dulles v bolnišnico, I navadnih prostorih vodi posle nomožni državni tajnik Herter, toda '. Drulil*v? Slov\ dom J- G SDZ ni še gotovo, če bo imenovan za državnega Uj- AlT'NaXv! nika. Predsednik si je v tem pogledu ohranil prosta roke. WASHINGTON, D. C. — John Foster Dulles, ki je \sa leta Eisenhowerjevega predsedovanja krojil zunanjo politiko Združenih držav, se je moral umakniti pod težo neozdravljive bolezni. Javnost in diplomatski krogi so bili na to pripravljeni, vendar je njegov odhod občuten doma in , . , _L. . . ctfvftand n r T pn zaveznikih. V pomembnem trenutku mednarodnega1 poz rave .m, 0blskl n:1 CLEVELAND, O. - G. Ivan dogajanja so Združene države, vodnik svobodnega sveta, ldo?u f doJ>r°?osl,! ''enca'”UphsiH kSJT an' S°''brez izkušenega krmarja na polju mednarodne politike. V' ,rank ^ne^voffio ro t ?HPraTe,zac,njih dneh * P^ladovalo mnenje, da bo predsednik ime-1Grefwrl RdV Eucl,d’ s? ]e eTie h7v žunJ an' f novaI za I^llesovega naslednika državnega podtajnika 7.rnd 12 bolnjšmce .in se ^,hvE-CerkHp nh Krif w T’• I Herterja. Pri včerajšnjem razgovoru s časnikarji Eisen- pozdrave m cvethce' • ■ J N , ’ .onca ®uiana‘j bower v tem pogledu m maral dati nobene izjave. Na splo- usn,ca . 7 stu, in studir!d šno sodro, da bo predsednik Eisenhower v bodoče krojil na univerzi v Zagrebm L. 1920 nanjo [itiko v veliko večjj merj kot d , J Je Prlse| v Združene države in j Ko so čHasnikarji predsednika —1------------------------ >e naselil v Chicago, 111., kjer je vprašali, če bi mogel Dullesa študiral glasbo. Tam in v Cie- nasledili kdo drugi kot Herter, velandu je deloval kot organist I je ta odgovonj; »y viadj je dosti n kot časnikar V obeh pokli- ljudi vsekakor ysaj neka1 c ih si je pridobil dosti prijate- j • • • . , ■ , ' Mev in vel1 k ugled kl imaj0 na tem polju posebne • T . . g ‘ . sposobnosti. Treba je proučiti Iskrene ceutitke in se mnogo . , „ , fa vse vrste razlogov. Zares, pred- _________ ■ J no bom napravil dokončno bdlo Vljudnost manjka! *»»“«•s ^ rtTTVPTAMn n V • -iem (Dullesom) 0 te.l st’van- CLEVELAND, O. - Ko je za- Vsekakor nočem trenutno naka- dela kap njenega moža 67 let zati nobenega namena imeno. !;ao^a Ffnka Jfefoviča na vaU ah odkloniti kako posebno 21302 Gardenvievv Ave. je nje- osebo!» gova žena hotela poklicat, na- Predsednikova odložitev ime-f o Porn°č gasilcev. Njen tele- novanja Herterja za Dullesova fon je priključen na linijo, ki jo naslednika je vzbudila mnenje, imata se dve drugi stranki. Ena da njegovo imenovanje še ni good njih se je ravno razgovarjala tovo jn Sprožila vrsto novih ugi-z neko prijateljico in ni marala banj razgovora prekiniti, ko je Mrs. v ' dipiomatskih krogih pou-Josefovič za to prosila češ, da darjaj0) da jim je znano, da je v zadnjih mesecih odločal o zunanji politiki predsednik sam, Herter pa je le spretno izvajal njegove načrte. je nujno. Morala je iti klicat pomoč k sosedu. Kasneje je skušal od Josefo-vieevih klicati zdravnika poh- mernikov. To je tako velika množina, da bi spravila v nered vso medna-lodno trgovino z žitom, ako bi jo Amerika vrgla na trg. Eisen-. hower bi radi tega imel rad načrt, kako naj bi Amerika počasi Vodja upora maumauov-cev v afriški Keniji na svobodi NAIROBI, Ken. — Jomo Ken-yatta, ki je bil na splošno srna-j razdala isvoje zaloge lačnim na-tran za vodnika upora črncev v rodom v taki obliki, da ne bi ra-Keniji,' takozvanih “mau-mau- di tega prišle v krizo ostale štiri cvcev,” je bil včeraj izpuščen po 'države, kar se je dosedaj že par-petih letih zapora na svobodo. Ikrat zgodilo. moč. Mrs. Josefovic je izjavila, da bo zahtevala kazen za obe ženski, ki bi morale po državnem zakonu prekiniti svoj razgovor, M. Leon Missou ima originalen rekord kot volivec LIMOGES, Francija. — M. Leon Missou bo dočakal letošnji Božič stoletnico, ako mu Bog da življenje. Sestavlja pa že sedaj statistiko o svojem življenskem delu. Pri tem poslu je ugotovil, da ni zamudil niti enih volitev in šel od 1. 1880 dalje kar 120-krat na volišče. Ne spominja se več ko je ona povedala, da mora nujno klicali gasilski oddelek. 'n)8la ' način glasovanjTmoIči Kdo bi ,i končno mogel to za-|t„di „ ,em kol|ko alrank j(, vo. , Ihi. Morda ima tudi v tem po- Ljudje so včasih res skrajno j,jedu rekord! nevljudni in nimajo nobenega ______________________________ ozira na potrebe svojega soseda ali bližnjega. WASHINGTON, D. C. — Politične d'ebate o vprašanju: brezposelnosti so postale v naši pre-stolici tako živahne, da šo porinile na stran vse ostale delavske probleme, med njimi tudi zakonodajo o delavskih unijah. Zakonodajno delo o unijah pa ne počiva. Glavno delo je že o- Zvezni senat razpravlja o delavski zakonodaji in toPJ°-*Peratura 75 Najvišja najnižja 50. Želeli so namreč pridobiti za nančnem poslovanju; skuša tu-predlog tudi nekaj republikan- di odpraviti vse zlorabe pri voskih senatorjev in zato sprejeli litvah. Zahteva polaganje jav-vse njihove spreminjevalne do- nih računov in točnih poročil o datke. Samo par republikancev finančnih poslih, je pokazalo hvaležnost in je že Ta del zakonskega osnutka ni v odboru glasovalo za zakonski bil prav za prav nikoli sporen, osnutek; to sta bila senatorja Zanj so bili vsi od republikan-Javits in Cooper, ki imata oba cev in podjetnikov do unijskih pravil kar na tihem senatni od- dosti volivcev iz delavskih vrst. voditeljev in demokratov. Zato bor o delavski in javni blaginji, ki je po mnogih dolgotrajnih sejah sestavil zakonski načrt na osnovi predloga senatorjev Kennedya in Erwina. Prvotni predlog ni bil sam po sebi bistveno spremenjen, toda v odboru so ga. obtežili kar 46 dodatki- Demokratom ni kazalo drugače, kot da so se sprijaznili s tako velikim številom dodatkov. Tako je bil zakonski osnutek smemo pričakovati, da ne bo za-sprejet v odboru z 13 proti 2 gla- del na kritiko tudi tekom deba-sovoma. te v senatnem plenumu. Repu- Zakonski predlog obravnava blikanci bodo gotovo zahtevali v glavnem načine, kako prepre- nekaj- strožjih mer proti zlora-čiti korupcijo in diktatorske bam v unijskem poslovanju, to-manire v unijah. Je torej na- da v tem pogledu bo senat lah-perjen predvsem proti samo- ko našel kompromisne rešitve, pašnosti in brezvestnosti unij- Zelo sporno bo poglavje VI. skih uradnikov, tajnikbv in rav- zakonskega osnutka, ki vsebuje nateljev. Osnutek predvideva nekatere zakona. Opozicija ne bo toliko kritizirala tega, kar je v osnutku, ampak to, kar je izpu- Fidel Castro prišel v našo prestolnico Jutri ob 1,1:25 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Klemenčič ob 31- obletnici njene smrti. V nedeljo ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Martina Pevec v spomin 8. obletnice smrti. Molitev— Člani Marijinega dvora Kat. Vodja kubanskih revolucio- nSJTc'XM.I'llJS gost Zveze ameriških časnikarjev na obisk v Združene države. WASHINGTON, D. C. — Odkar je prišel kubanski Fidel Ca- nocoj ob 7:30 v Grdinov jaogreb. zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Katarino Kush-lan. Članice Podružnice št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v stro na oblast, stalno kritizira Grdinov pogreb- zavod na Lake ameriško časopisje, zakaj je bi- Shore Blvd. k molitvi za pok. 1 :• polno hvale o režimu diktator-1 Katarino Kushlan. ja Batiste, dočim gleda na vsak Nr-j se zglasi— korak sedanje kubanske vlade j Andrej Škodnik, ki živi nekje samo is kritičnim očesom. jv okolici cerkve sv. Vida. je pro- Naši časnikarji so zaradi tega šen, da se zglasi pri Mrs. To-povabili Castra “na mejdan ju- mazin na 7516 Union Ave., kjer nački , kot pravijo Srbi, kar na- je zanj nek zaboj, ravnost v našo prestolico. Ca- Poceni_ strogima zdaj tam priliko, da po-j V Norwood Appliance & Fur-ve časnikarjem vse, kar ga teži/niture na 6202 St. Clair Ave., Časnikarji mu seveda ne bodo imajo posebno razprodajo pral-cstali dolžni odgovora in ga nikov MAYTAG po izrednih ee-spraševali, kakšna je pravza- nah. Več v oglasu! prav njegova politika do Arne-1 ^ , like: na eni strani zabavlja pro- j DIMS id ji VS3K0 ZV6Z0 LTT^iVbi d" 1 ■“**«•na Colemana ai Amerika pokupila ves kuban-^ CLEVELAND, O. — Alex ski sladkor in poleg tega dala še Shandor Bims, o katerem trdi-posojilo ravno takrat, ko kuban- j°> da ie vodja tukajšnjega zlo-ski režim grozi z nacijonalizaci- finskega podzemlja, je zanikal c ameriških investicij na Kubi vsako zvezo z napadom na svo-Administracija se v to prere- jega biv,-ega “sodelavca” ^srkanje ne meša. Castra bo spre- once Colemana. ki Sa sumijo, da jel podpredsednik Nixon in po- W Pretekli teden streljal na rabil to priliko za izjavo, da za- Birnsa. enkrat s posojilom ne bo nič 1 Policiia trudi na vse nači- Treba je, da naša administra- ne’ da bi razkrila vezi in ozadje cija pregleda kubansko gospo- v obeh teh naPadih in spravila darstvo, posebno pa Castrove fi- l0P0Ve Pod k^u^-____ .nance, potem šele bodo začeli teči dolarji na Kubo, ako — bodo! Nixon ima rešitev za mednarodne napetosti Nova država Alaska ima svojevrstni rasni problem NEW YORK, N. Y. — Senator Alaske je izjavil, da ima njegova mlada država vse polno težav NEW YORK, N. Y._______Pod- iri skrbi> ki jih mora velikokrat predsednik Nixon je v svojem odstranjevati na nenavadne na-sčeno. Podjetniki in njihovi re- govoru pred Akademijo za poli- oine- publikanski prijatelji bi radi vi- tične vede razvijal idejo, da bi Tako manjka tam na primer del, da bi bilo z zakonom prepo- bji0 treba dati mednarodnemu Precej bolnišnic. Javna uprava vedano nekaj vrst razrednega sodišču v Haagu pristojnost, da s'; mora pomagati s tem, da spre-orožja, ki ga rabijo unije: pike- rešuje vse mednarodne spore. jema v bolnišnice samo domači-tiranje s pomočjo tujih unij, \ se države članice mednarodne- nc (Indijance, Eikime in Aleut-štrajki “iz simpatije,” bojkoti ga sodišča naj bi se izrecno ob- čane), bele doseljence pa samo od strani sorodnih unij itd. Re- vezale, da bodo sodbe sodišča takrat, kadar je prostor, publikanski senatorji bodo go- brezpogojno priznale in izvrše- __________________________ tovo napeli vse sile, da bi vnesli vale. tudi te zadeve v osnutek, demo-1 ideja sama ni nova. obveze za unije v njihovem fi-^Taft-Hartleyevega ši administraciji ni več do tega Novo je stališča in da se morda tudi se-kratje se bodo branili z vsemi le, da jo je zopet spravil na dan nat ne bo uprl Nixonovi ideji, štirimi. |podpredsednik Nixon, ki gotovo Pot do uveljavljenja te ideje bo Boj v senatnem plenumu bo dobro ve, da si je svoj čas Arne- pa dolga, ako jo bo Amerika torej hud. Upajmo pa, da bo rika pridržala pravico, da sama sploh nastopila, kajti naši izola-zmagala pamet in bodo v sena- določi od slučaja do slučaja, ka- cijonisti se bodo borili na vse ^ tu zakon izglasovali, akoravno tera razsodba sodišča je zanjo kriplje, da se Amerika ne podre-spremembe znanega j ne bo nudil vsega, kar si deloda- obvezna. di v vsakem slučaju razsodbam delavskega j jalci želijo. , J Nixonov govor pomeni, da na- mednarodnega sodišča v Haagu. Ameriška Domovina “salte i mm i #117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec " NAROČNINA: £a Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece / Petkova izdaja $3.00 na leto *" SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 75 Thurs., April 16, 1959 Na vrsto je prišel Tibet Tibet je najvišja država na svetfu, leži sredi Azije med najvišjimi gorovji, je dvakrat tako obsežen kot na primer naša država Texas. Tibet je izredno težko dostopen; nima železnic, z zunanjim svetom je zvezan po gorskih potih preko prelazov, ki so na tisoče metrov visoki. Je to gorata dežela pripravna samo za poljedelstvo, akoravno ima morda tudi dosti prirodnih bogastev, ki se jih pa še ni nihče dotaknil. Tibet ima interesantne sosede; na jugu Indijo, na vzhodu Kitajsko, na severu razne muslimanske in mongolske narode in plemena, ki so danes pod komunističnim jarmom, in na zapadu Kašmir in Pakistan. Koliko je Tibetancev? Bog ve! Štel jih še ni nihče. Pravijo, da jih je od dva do sedem milijonov. So večinoma nomadski pastirji in gorski kmetje, med njimi je le malo obrtnikov. Pečajo se v glavnem z živinorejo. Po veri so posebne vrste budisti, ki vidijo v svojem verskem poglavarju Dalai lami živega boga, novo učlovečenje Bude. Dalai Lama je obenem tudi njihov svetni poglavar. Značilna za Tibvance je široka plast menihov; jih je nad 100,000 in živijo v približno 3,000 samostanih, ki ponekod tvorijo kar cela “sveta mesta.” Imajo tako veliko oblast, da Tibetanci posvetne gosposke sploh ne poznajo. Njene posle opravlja kar Dalai lama z menihi vred. So pa Tibetanci že stoletja miren narod. Kitajska je imela tradicijonalen vpliv na Tibet že stoletja. Tibet se ni dosti brigal za ostali svet, prepustil je Kitajcem, da so ga tam zastopali. Ko so na Kitajskem prevzeli oblast komunisti, so 1. 1954 sklenili s Tibetom pravo meddržavno pogodbo o reguliranju medsebojnih odnosov. Kitajci so obdržali pravico, da zastopajo Tibet pred zunanjim svetom, obenem so si tudi izgovorili pravico, da lahko pošljejo svojo vojsko na tibetsko ozemlje in tibetsko armado kar inkorporirajo v svojo. Kitajski komunisti so to pogodbo razlagali tako, kot jim je hodilo prav. Začeli so graditi ceste po Tibetu, postavljati letališča, pošiljati svoje divizije na prometne točke, z njimi vred pa kitajske izseljence, ki so odvzemali zemljo tibetskim domačinom in na njej ustanavljali kolhoze. Tibetanci so hitro razumeli, kaka usoda jih čaka, in postajali vedno bolj nezadovoljni. Iz trenj med njimi in kitajskimi doseljenci so se razvile lokalne praske. Kitajski generali so jih hitro zadušili, kajti ponašali so se kot pravi rdeči okupatorji. Ta napetost je morala priti enkrat do izbruha. Povod za to je dal kongres kitajskih komunistov, ki se bo začel jutri. Nanj so povabili tudi Dalai lamo. Tibetanci so se bali, da ga ne bo več nazaj, ako gre. Zavrelo je med njimi, začeli so se nemiri in upori, vmes so posegi kitajske divizije. Dalai lami ni preostalo drugega, kot da je 17. marca pobegnil iz svoje prestolice Lhasa in po 14-dnevnem skrivanju in napornem potovanju preko hribov in gora prišel na indijsko ozemlje, kjer zdaj uživa političen azil. Upor v Tibetu pa gre svojo pot. Spremenil se je v gverilsko vojno. Komunisti koljejo na debelo tibetanske domačine, precej jih pa tudi pošiljajo s kamijoni v kitajska delavska taborišča, odkoder ne bodo več prišli živi v svojo domovino. Ni treba dvomiti, da se bo komunistom posrečilo upor zatreti, imajo premoč v moštvu in orožju. Zakaj so kitajski komunisti sklenili likvidirati tibetansko avtonomijo? Tibetanska avtonomija jim je bila trn v peti. Vanjo so se zagledala razna muslimanska in mongolska plemena, ki živijo v zapadnem delu rdeče Kitajske in se zmeraj po malem upirajo komunistični strahovladi. Na Dalai lamo so gledali kot na svojega duhovnega vodjo milijoni kitajskih budistov. Niso sicer iste budistične sekte kot Tibetanci, toda budisti so vendarle. Dalai lama je užival velik ugled tudi v vseh državah južne in vzhodne Azije, kjer živijo budisti v pretežni večini ali vsaj močni manjšini: Burma, Ceylon, Malaja, Indonezija in Indija. Tak verski poglavar ne sme uživati niti trohice avtono-n;ije, mora biti pokoren komunistični sluga! Kitajski komunisti so se z okupacijo Tibeta končno močno približali pravi indijski severni meji, niso več daleč od Pakistana in tudi ne daleč od ruske meje v srednji Aziji. So res prišli na "svreho sveta” kot imenujejo Tibet, in od tam lahko gledajo, kaj vse se godi po Aziji. Dosegli so samo delen uspeh in še tega bodo drago plačali. Dalai lame niso ujeli, dasiravno so ga na njegovem begu lovili z letali in padalci. Izmuznil se jim je v svobodni svet in ostal bo svoboden in neodvisen verski poglavar vseh budističnih sekt po vsej Aziji. Radi njegove usode bodo vsi budisti, tudi tisti na Kitajskem, sovražili kitajske komuniste, v kolikor jih že ne. Z okupacijo Tibeta so kitajski komunisti tudi zaigrali vse pol Lične simpatije, ki so jih uživali po Aziji, kar se je pred leti posebno lepo videlo na azijski konferenci v Bandungu. Skoraj vse azijske države so ■HERISKS DOMOVINA, APRIL 16, 1959 hotele ostati vsaj v dobrohotni nevtralnosti do Peipinga. Kako velika je bila ta dobrohotna nevtralnost, je dobro občutil Tito, ko je potoval po južni Aziji. Tito in Sukamo sta gotovo velika osebna prijatelja, toda Sukarno se ni hotel niti razgovarjati z njim o Peipingu in Moskvi, ker je dobil tak nasvet iz kitajske prestolice! Kako zelo so se ohladile simpatije do kitajskih komunistov, se vidi lepo po dogodkih v indijskem parlamentu. Tam so indijske stranke nagnale svoje domače komuniste z izdajalci, ker so potegnili s Peipingom, kitajski vdor v Tibet pa označile kot “sramoto!” Politična javnost v svobodnem svetu je označila Tibet za azijsko Madžarsko. To je samo deloma res, namreč v toliko, v kolikor so tuje čete z ognjem in mečem pomandra-le tisto malo svobode, kar so jo še imeli Tibetanci. Pravilnejše bi bilo tibetansko tragedijo primerjati z čehoslovaško. Način, kako s0 komunisti prevzeli oblast na čehoslovaškem, je odprl oči svobodnemu svetu. Šele po padcu Čehoslovaške pod komunistični jarem je svobodni svet, posebno Evropa, spoznal, kaj je komunistična napadalnost, in organiziral svojo obrambo. Podoben vpliv bo imela tudi tragedija v Tibetu na azijsko politiko. Pokopala bo azijsko nevtralnost. Kaj bo nevtralnosti sledilo, bo deloma odvisno tudi od evropske in ameriške zunanje politike. j BESEDA IZ NARODA I V šmarlnem v Tuhinju zidajo novo cerkev Bedford, O. — Pred nekaj dnevi sem dobila od g. župnika Ignacija škoda iz šmartna v Tuhinju zahvalno pismo za denar, ki smo ga tukaj nabrali za novo cerkev isv. Martina v Šmartnem. Zbrali smo skupno $100, za kar so prejeli 60,000 dinarjev. Vsem darovalcem se g. župnik iz srca zahvaljuje z željo, da bi jim bil sv. Martin, kateremu v čast gradijo novo cerkev, obilen nebeški plačnik. Za vse dobrotnike se opravljajo že sedaj molitve. Z gradnjo cerkve pridno nadaljujejo in upajo, da jo bodo letos dogradili. Ker pa jih čaka še mnogo izdatkov, se še nadalje priporočajo za darove, ki jih lahko pošljete nabiralcem ali direktno na g. župnika Ignaca Škoda, št. 18, Šmartno v Tuhinju. Kdor želi sam poslati, priporočam potniškef pisarno Bled Travel, katere lastnik g. Jože Suhadolnik odpošlje denar, ki je namenjen za cerkev, brezplačno. Lahko me tudi pokličete po telefonu in pridem na Vaš dom. Ne dajmo se prekositi! Prav prijetno sem bila presenečena, ko sem nedavno brala v Ameriški Domovini, koliko je nabral g. F. Kamin za šmartin-sko cerkev. Lansko leto, ko sem se udeležila jubilejnega romanja v Lurd, Rim in Fatimo, sem obenem obiskala tudi svoj rojstni kraj Šmartno v Tuhinju. Na potovanju sem ponesla dosti slik. Imam posnetke iz Zgornjega Tuhinja, jubilejno procesijo z Marijinim kipom na prostem, dalje iz Brezij, Ljubljane in Kamnika. Slike so premikajoče in zelo primerne za manjše prireditve na društvenih sejah in podobno. Z veseljem se odzovem vsakemu pevabilu iz Clevelanda, EucUda in Newburga. Kdor se zanima, naj pokliče BE 2-3708. Ne računam nič, pač pa bi bili prostovoljni prispevki v prid nove cerkve hvaležno sprejeti. Težko mi je bilo pri srcu, ko /sem na kraju, kjer je preje stala cerkev našla same razvaline. Novo gradijo na kraju, kjer je bil preje župnijski hlev, verjetne za to, da se ne bi videla s ceste. Pretekli teden sem prejela dvoje pisem s sporočili, da so podrli dve kapelice, eno v Beču in eno v Srednji vasi. Asfaltirali bodo namreč glavno cesto in ves promet bo šel skozi Šmartno. Zakaj jih kapelice v oči bodejo, ne vem. Naj bi najprej podrli tiste kapelice in znamenja, ki do oskrunjena in ki stoje kot žalostne priče človeške krutosti. Slišala sem, da so tisti, ki so jih uničevali, že prejeli svoje plačilo. Tisti, ki je nesel v šmarsko cerkev dinamit za razstrelitev, je bil tudi sam na mestu ubit, dočim so bili drugi, ki so reševali iz, cerkve, kar se je še dalo, čudežno rešeni. Danes je tam vse drugače. Spominjam se, da ,so bile v Šmartnem pred 45 leti štiri gostilne, v Beču pa dve. Sedaj ni nobene. Dobra se tudi spominjam, da so moj oče šli /skoro vsako nedeljo po maši v gostilno k Gurjevcu, kjer se je vedno dobilo kaj dobrega, kot ajmoht, golaž, klobase, pa tudi filan kozliček. Sedaj pa ni nikjer nič. V Kamniku smo hodili na golaž k “Nebeškemu očetu.” Pa je tudi pravil, da ne bo mogel dolgo več zdržati, ker ga čedalje bolj obdavčujejo. Kot sem videla, gleda sedanja oblast na to, da noben privatnik ne more obdržati obrti. Vise ima v rokah vlada, zato ni nikjer nobenega napredka in vedno morajo beračiti okrog po svetu. * Imena darovalcev zadnje zbirke so sledeča: Neimenovana $25.00; Po $10: Mr. in Mrs. Frank Homar, Mr. in Mrs. Anton Urankar, Mrs. Juha Urankar, Dr. Anthony Perko;- po $5: John Accetto, Neimenovan, Joseph Vrček; po $3: Mrs. Hedvika Mussig, Mrs. Ann Egleston; po $2: Mrs. Max Urankar, Mrs. Julia Gorenc, Mrs. J. Mihe-lich, Mrs. Mary Godec; po $1: Mrs. J. Pugelj, Mrs. Jennie Barle, Jakob Zupančič in Mrs. A. Sila. Za prihodnjo zbirko so darovali: Matevž Hribar $5 in Mrs. A. Dolinar $1. Vsem prav lepa hvala! Theresa Pistotnik, 350 W. Grace St., Bedford, Ohio, Julia Urankar, Frank Homar. ------o------ Nova narodnostna oddaja na televiziji Cleveland, O. — Pod naslovom “Nationalities Hour” bo clevelandska TV postaja WJW (Channel 8) pričela oddajati v nedeljo 19. aprila ob desetih dopoldne enourni spored, ki bo namenjen različnim narodnostim velikega Clevelanda. Stalno sodelujoč orkester na tej oddaji bo poznani poljski orkester Ray Budzilek, dočim bodo druge točke izpolnjevali posamezni u-metniki in narodnostne skupine. Pri prvi oddaji v nedeljo dopoldne bomo videli irske plesalce, ki nam bodo pokazali njihove narodne plese. Kot vokalna skupina bo pa nastopil naš slovenski mladinski zbor “Slavček” pod vodstvom g. Miodraga Sa-vernika. Zapeli bodo tri pesmi in sicer: Foersterjevo —- Planinar, Satt-nerjevo — Tudi Oger pesmi poje, ter Ljubezen do domovine, ki jo je tudi uglasbil Anton Foerster. V zadnjih par mesecih smo imeli priliko videti in slišati “Slavčke” že dvakrat na televiziji. V nedeljo bodo mladi pevci lahko sami sebe gledali in poslušali, kajti oddaja je bila že v nedeljo popoldne posneta na trak (videotape). Način snemanja slike in zvoka na magnetski trak je približno isti kakor pri snemanju zvoka na magnetofon, le da uporabljajo 2 palca širok trak, dočim navadni magnetofoni uporabljajo trak le četrt palca širok. Magnetski trak ni potrebno razvijati kakor film, temveč program lahko takoj zopet predvajajo. Zaradi tega magnetski trak počasi izpodriva uporabo^ filma v televiziji. In, da se zopet povrnemo k namenu tega članka, naj Vas opomnimo, da prav gotovo glejte v nedeljo ob desetih dopoldne na WJW-TV nov narodnostni spored, pri katerem sodeljuje tudi pevski zbor “Slavček.” R. Menart. ------o------ “Mežnarjeva Lizka” na odru pri Sv. Vidu Cleveland, O. — “Združeni” clevelandski igralci nas prvič vabijo na svojo prireditev, na svojo prvo odrsko predstavo. Za nedeljo, 26. apr., pripravljajo opereto “Mežnarjeva Lizka” in sicer v novi šentviški dvorani. Besedilo operete je napisal J. Steck, v slovenščino pa jo je vešče prevedel znani koroški rojak Jakob špicar. Vsi tisti, ki se v tujini ukvarjajo z dramatiko in oderskim delom dobro vedo, kakšna težaka je dobiti primerne igralce; še mnogo težje pa je dobiti igralce, ki morajo biti tudi dobri pevci, kot to vsaka opereta zahteva. Veseli smo, da so se naši igralci v Clevelandu združili in da bodo zdaj prvič skupno nastopili. Zato iskreno pozdravljamo prizadevanje in delo organizatorjev, režiserja, dirigenta in vseh, ki kakor koli sodelujejo pri opereti. čutimo, da le z združenimi močmi moremo nuditi občinstvu zahtevnejša in oblikovno močnejša dela. Ne bom trdil, da je “Lizka” posebno močna oderska stvaritev; ne, pač pa zahteva mnogo igralcev in odličnih pevcev. O vsebini bodo spregovorili drugi. Naj omenim le to, da že dolgo nismo videli kaj podobnega. Preko 30 igralcev —• pevcev, celoten zbor Korotan, in orkester, ki ga sestavljajo gojenci Clev. Institut of Music so dovolj močen dokaz, da se pripravlja za naše razmere izreden kulturni dogodek in užitek. Režira dr. Milan Pavlovčič, ki ima za naše razmere dosti težko delo in veliko odgovornost. Poleg priznanih pevcev, kot so: Fr. Gorensek, P. Borštnik, Jože Dovjak, sodelujejo tudi igralci — člani dramatskega društva Lilije: Janez Hauptman, Srečo Gaser, ga. Helena Gaser, gdč. Zdenka Mejač in Andreja Stanonik, dalje še Avgust Dragar in Božo Pust. Veseli smo, da so se tudi naši Kalinvudčani sodelovanju v tako lepem številu odzvaUin prepričani smo, da bodo tudi na velikem odru sv. Vida častno in uspešno zastopali svoje dramatsko društvo. Ob koncu letošnje igralske sezone smo. Naredili smo, kar je v naših razmerah narediti mogoče. Kot krona našega oder-skega ustvarjanja pa naj bo ta skupen nastop pevcev 'in igralcev združenih v ljubezni do slovenske besede, do slovenske pesmi, ki naj nikoli ne ugasne na naših odrih, temveč naj nam bo s vetla plamenica prižgana v temo tujega sveta, kjer kulturno delo dostikrat nima nobene cene, ne vrednosti. Vsi, ki še cenite resna prizadevanja naših igralcev in pevcev in vsi, ki ljubite slovensko besedo in slovensko pesem, pridite med nas v nedeljo, 26. t. m. Združeni in š pomočjo ljubiteljev kulturnega, zlasti bderske-ga ustvarjanja bomo dosegli nove uspehe, dobili novih moči, da bo med nami še dolgo živela slovenska beseda., ta naj večji dar božje ljubezni. M. Jakopič. Kulturna kronika Jurčičev “Jurij Kozjak, slovenski janičar” v latinščini Takoj po veliki- noči sem dobil iz Stamsa na Tirolskem dr. Kolednikov prevod Jurčičevega Jurija Kozjaka v latinščini. Primerek me je takoj spomnil na latinske klasike, kakor smo jih pred 50 leti doma brali na takratnih naših klasičnih gimnazijah: na Salusta, na Livija, na Vergilija, najbolj pa na Gaja Julija Cezarja. Saj pa je dr. Kolednik povzel naslov za latinskega Georgius Kozjaka ravno po Cezarju. Glasi se namreč takole: Josephus Jurčič — Com-mentarii de Vita et Rebus Ges-iis GEORGII KOZJAK, Militis lanitarii Sloveni. Prevajalčevo ime ni podano niti na zunanji niti na notranji naslovni strani knjige; zanj zvemo šele na koncu štiristra-nega uvoda (Prologus), kjer stoji: Interpres: isac. Ferdinandus Kolednik. Z uvodom in s tro-stranim zgodovinskim dodatkom o stičenskem samostanu na koncu prevoda obsega knjiga 119 strani male osminke. Dr. K. je tiskal svoj prevod v Rimu 1959 — Schola Typogra-phica “Pax et bonum” Via Me-rulana, 124. Iz zasebnega pisma pa morem podati, da je izšel prevod v tisoč izvodih in da velja 'v polplatno vezan primerek dva dolarja, broširan pa $1.50. Kot je dr. K. sam zapisal, ga “stane ta špas čez pol milijona lir.” Kdor bi se za knjigo zanimal, naj piše ponjo na naslov: Milko Pust, 6612 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Knjiga je tiskana na prav do-bi’em papirju, trpežno in prijetno, preprosto in okusno. Najprej sem prebral uvod. V bistvu se sklada z uvodom, s kakršnimi je opremil dr. K. druge svoje Kozjakbve prevode. Najprej ga je prevel v francoščino (in linguam franco-gallicam). Bilo je to 1. 1936., ko je stičenski samostan obhajal 800-letnico svojega obstanka. Iz uvoda v latinsko izdajo pa zvemo, da je danes preveden že v več kot dvajset jezikov. Za latinske sladokusce med nami navajam v naslednjem, “On in njegova sestra” Cleveland, O. — Samo par kratkih navodil občinstvu k nedeljski igri Slovenskega odra. Zasedite prostore pred tretjo uro! če vidite na stolu napis “REZERVIRANO,” prosimo, da to blagohotno upoštevate in si izberete drugi sedež. Najavljeni so namreč “visoki gostje,” kate ri so si izbrali in isi zagotovili prostore na zelo vidnih mestih. Če me vsaj do konca tretjega dejanja nihče ne izda, vam zaupam “skrivnost,” da so ti gostje; g. baron Harpen, gdč. Rici Bramborska, g. Nepomuk Hvala, Filip Ahačič in morda še kdo drugi. Iz vsebine došlih “anonimnih” pisem se da sklepati, da nekdo od gledalcev pripravlja resen prepir v dvorani, kateri naj bi se končal z pravim gledališkim škandalom. Naj že bo kakorkoli, Vas naj to ne moti, — morda je tako v igri! Lepo prosimo, da se ne vmešavate v prepire kakih morebitnih vročekrvnežev v dvorani, — pa bo koža ostala zdrava! Naj zaključim s prošnjo, da je dotični, ki bi /slučajno ujel tistega “OSLA” na balkonu, vljudno naprošen, naj ga proti primerni odškodnini vrne Slovenskemu odru! Nasvidenje v nedeljo! Slovenski oder. kaj piše dr. K. v uvodu glede svojega latinskega prevoda: Opus satis arduum perfeci convertendo librum auetoris Jur* cič de Georgio Kozjak in ser-monem latinum; semel atque iterum professus sum me tantat rei imparem esse, praesertim cum desiderem id fieri in linguam, quam dicunt “classicam. Sed id praet«»reundum non est: hiistoriam saeculo XV p. C. ac-tam Romanorum linguae purae et cultae aptari vix posse, cum sat multa vocabula interfluanti quae gustui Ciceronis aut Livii amarum saporem afferrent. Quae displicent, praetermittas; quae forte placet, te deleetent. Posebej pove dr. K. v uvodu še, da mu je pri prevajanju Kozjaka v latinščino pomagal Ephrem, S. O. Cis. Glede pi-6’ vajanja samega pa pravi: “Ad-nitebamur ut stilus narrationis (pro viribus nostris) nitidus atque clarus foret quo modo melius fieri potuit.” (Ko sem Pre‘ bral nekaj poglavij, sem ugotovil, da sta uspela s tem, kar sta želela.) Uvod sam pa zaključuje dr. K-s temle značilnim stavkom: “Be" nevolus lector agnoscat demum bonam voluntatem meam desi-deriumque meum demonistran-di; SLOVENIAM suoque habere eximios seriptores, quamvis Pa" lam ignotos, eamque lure opt|' mo parem se praestare ah L “maioribus” nationibus (in hac terra).” Nič manj pa ni v tem pogodu značilen dr. Kolednikov podpis na koncu zgodovinske opombe na zaključku knjige, ki se glasi; sacerdos Ferdinandus Kolednik, Slovenus, v katerem 3e zadnja beseda razprto tiskana. — Iz zaključka te opombe tudi zvemo, da je bil prevod končan v Regensburgu (Ratisbonae u1 Germania, festo die Perdolentis Virginis Mariae) 15. septembr3 1956 ob osemstoletnici posvečenja stičenske bazilike. Franjo Sal. Finžgar: Se* dam Korizmenih Slika> Roma 1958 Istočasno kot Commentarii de Vita et Rebus Gestis Georg*1 Kozjak, Militis lanitarii Slov<’' ni, pa je izšel v isti rimski t>s' karni še neki drugi dr. Kolden*' kov prevod, in sicer Franjo Finžgar: Sedam korizmenih sd' ka. Ta pa samo v broširani o bliki, toda v dvatisoč primerki Format je isti, ravno tako Pa' pir in tisk. Cena izvodu ie P° dolarja. Dobiti pa je knjiž*c° mogoče na istem naslovu k Kozjaka, t. j. pri: Milko Pust’ 6612 St. Clair Ave. Cleveland d. Ohio. Ime prevajalca, žal, ni nikje^ navedeno. Knjižica nosi na na •slovni strani letnico 1958. 0^se ga 52 strani. Habent sua fata libelli, praVl latinski rek. Knjige imajo jo usodo. Za malo katero s ven. knjigo bi mogli s tol'ikšn° upravičenostjo zapisati to, * prav za Jurčičevega KozJaK odnosno v dokajšnji meri tudi za Pinžgarjevih Sedem postnih P° dob. Jurčič je napisal Kozja^ ko je bil v 7. šoli. Izšel jc Sloven, večernicah Družbe sv^ Mohorja v Celovcu 1. 1864. P1 satelj je sprejel zanj razpis011^ nagrado. Povest je doživela ta^ ko j ob izidu uispeh kot še nobc na druga slovenska knjig3 tri ga žanje še danes. Vsaj za izdaje vem, ki so izšle v zadnjc času doma. Za njen uspeh v tu^ jem svetu pa gre zasluga dr. K ledniku, ki je preskrbel rij prevod v naslednje tuje jeZl^/ hrvaščino, italijanščino, srbs^ no, holandščino, španščino, V°J^ ščino, litavščino, kitajščino, ^ ščino, slovaščino, grščino, 3 e sinščino, angleščino, pprtuga ščino, japonščino, vietnamščiu0’ madžarščino, hebrejščino, lati*1' ščino, armenščino in nemščiu^ Človek komaj more verjeti, (Dalje na 3. strani) XIUEKISKX DOMOVINA, Etmtu . Th*r— or th® Jazoslava Wbcoasia • TedenaJj^ prilof® Slovence ▼ Wuconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY OBZOK PUBLISHING COMPANY Marica R. Slant, PubUshar M» So. Ith Bt ■llwaakoa 4, WUl T«L Mitchell 1-4X7« Sem in Ija po Milwaukee prav nec*e^° k-^0 veliko * catega veselja in duševne- j Uz^ka v cerkveni dvorani sv. keg623 ^van§e^s^a v Milwau-d kier je slovensko kulturno jja ^v° “Triglav” priredilo zatri h Vza','emno z uprizoritvijo ]^.eiatlske šaloigre “Pri belem Jj^instvo je bilo z igro zelo jn °Volino ter se tudi laskavo „r , Va^ezn° izražalo napram i-„ cem ter članomi društva žei‘glav.” Pretežno mnenje in ve‘k ^ da na^ druatvo ael fat na Priredi kaj slič-^a' ^emo, da so s prireditva-žrtv rU'en* veliki stroški in poda 0Vva^nost — vemo pa tudi, kv^at ko se javnosti nudi H^arna prireditev, bolj se bo in ^navadil na poset in ožje telistv0 renejše bo postalo prija-ftied nami. ° je postalo vse prav ve-r3ni .‘'^Vahno — v g°rnji ^vo' SPlr\ • r m ples> Oojr “ 0taada v spodnji pa prava Pii, le zabava — s pecivom in IUna domačim pečenim in Njenim mesom in klobasa- to so poskrbele naše vr- J ?ilnimi ) sti evilni bla^Venske žene in dekleta, z tftio tekočinami pa so pri-stregli Triglavani in njih Prjatelji. Petje je bilo ubrano med igro kakor tu-zabavi. Hvala g. Majhe- lePo s 23^U' Se enkrat smo dolžni UtJ;0 društvu Triglav, ne-'P d i^V^m igralcem, delavkam vseme avcem na prireditvi ter fotn ’ So bili v pomoč. U-2ope?’ da bomo kmalu deležni niuhn»»»nn»»:tnr IMENIK fN SLOVENCEM I&NSKin ... _________ POrT^JENlH TRGOVSKIH voJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE So'^Y SODA WATER CO. 1430 tel.: GReenficld 6-3620 (An0« DRY BOTTLING CO., Inc.. 6R ,7das), 232 W. Bruce St.; tel. tnmxxnmuntxxtximtt j litine so Vaie oil! ob Rabite očala— j ^ite Pa dol se z zaupanjem 2anesljivo tvrdko z kletno izkušnjo ^OBE OPTICAL GO. eIef°n Mitchell 5-7174 y?2 So. llth Street MlIwaukee 4, Wis. 5 Ta teden se v milwauškem avditoriju in areni vrši letni Home Show. V obeh poslopjih je razstavljenih na stotine predmetov za izboljšanje hiš. Na razstavi je tudi novi dom, ki ga bo dobila ob 'zaključku razstave oseba s srečno številko. Vstopnina je nizka in ne bo vam žal ako tudi Vi posetite to razstavo, kjer lahko dobite ideje za izboljšanje in olepšanje vašega doma brez velikih stroškov. Jjc :Js i'fi Kampanja za vpisovanje v tekmo za princezinjo “Alice in Dairyland,” ki jo vodi državni poljedelski in kmetijski oddelek, se bo zaključila 30. aprila, Vabijo mlada dekleta, da se vpišejo ter tekmujejo za to čast. Pogoji so sledeči: (1) Dekle mora biti samsko, 18 do 25 let starosti; imelo< bo priliko, ako bo imenovano, na državnem kon-testu v Janesville, Wis., delati v državnem oddelku od 21. junija do 31. avgusta. (2) Ima priliko, da bo imenovana 1959 Alice in Dairyland na Wisconsin State Fair (velesejmu) ter zaposlena za eno leto v državnem oddelku ter bo potovala širom Združenih držav v imenu države Wisconsin ter se bo seznanila z visokim uradniškim osobjem. (3) Lahko je izbrana prva ali deželna Alice in Dairy-land. To priobčujemo, ker se druge narodnosti potegujejo za prvenstvo, dočirrt do sedaj še bilo slišati, da bi kako slovensko dekle vložilo prošnjo. * * * Generalni poštar je obljubil, da bodo poštne pošiljke I. razreda oddane v nabiralnik pred 5. uro popoldne dostavljene prihodnje juro v mihvuaškem poštnem okrožju. To bo veljalo tudi za čikaško okrožje. t- * * Vroča debata se je vnela med šolskim nadzornikom Haroldom S. Vincent, zastopnikom mil-wauskega šolskega odbora, in predsednikom organizacije lastnikov zmeljišč mihvauškega o-kraja Mattom Udovč. Supt. Vincent je predlagal, da se šolski davek poviša na pravo vrednost zemljišča; do sedaj je bilo v navadi, da se je davek razpisal le na polovično vrednost. Rojak Udovč je predlogu nasprotoval, ker bi zvišanje zelo zadelo davkoplačevalce. Udovč je s svojim protestom dosegel, da so Vincentov predlog odložili za nedoločen čas, da ima celokupni odbor priložnost proučiti posledice. Tako je prav! Mat se “ne FRANC JAKLIČ: Od hiše do hiše LJUDSKA POVEST pa tebi dali . . .” “Tak misliš ti, Rohne, da jaz nisem nič storil!” ga zavrne Barbič užaljen, in solze mu žalijo OČi. ' .:i r ' . l '4\VkH Stari invalid je bil kakor strt, ko je slišal tak očiten dvom o svoji vojni časti, ko je začutil žgoči zasmeh tistim svetinjam, II. “Od hiše do hiše, praviš?” povzame Barbič, ko mu Rohne naznani, kaj so ukrenili možje, “Pa prositi ponižno in pomivati sklede? To se pravi; Berači,- a-ko hočeš živeti!” ' , _ “I, kajpak, ako nočeš delati.” “Nočem? . . . Mar po pravici reci — ne morem, ker sem oper‘ ki so bile vse njegovo premože-šal.” nje> ves njegov ponos. “Pa bi bil takrat, ko si bil | “Tiste svetinje so tako, ta mlad in krepak! In varčeval bi bil!” “Ali nisem delal? . . . Kdo vas ima dve vojni svetinji, kakor jaz!” “Kaj ti pa koristijo? . . . Glej jih, pa boš videl, če jih boš sit!” “Ali se nisem boril za domovino in za papeža?” “E, veš kaj . . . Tako bi bili /tudi brez tebe opravili. Laško smo itak izgubili, in papež tudi nje so tako, tako! . . . Menda jih niso imeli dati drugam, so jih Te besede so mu zvene- le pd ušesih in ga Rezale v srce in pekle v duši. Srce mu je hotel razkleniti prsi. Ko je prenašal trpljenje, ko ga je trla beda, so bile njegove oči suhe, a sedaj . . . Otiral si jih je, da bi ne pokazal solz, da bi se Rohne ne veselil njegove boečine. Naredi se trdnega in reče: “Ti, moje svetinje pusti v miru!” “Kaj meni mari tvoje svetinje! — Kakor sem reke: sklenjeno je, da greš od hiše do hiše. Gruntar te ima dva dni, bajtar en dan” . . \ “Ako pa ne grem?” . . . “Kakor hočeš . . . Ako se ti bo-Ije zdi, se pa kar stegni!” . . . Po teh ne baš prijaznih besedah odide Rohne, in Barbič je bil sam s svojimi tožnimi mislimi. Žalost in togota sta mu na- da” kar tako ugnati! * * * Dne 25- in 26. aprila se vrši v Mitchell Park Pavilijonu razstava vijolic. Ker sta park in pavilijon na južni strani mesta v središču slovenske naselbine, priporočam, da si te ljubke svetlice tudi vi ogledate. Čas: 25. a* prila od 4. pop. do 9. zvečer; 26. aprila od 10 dop. do 7. zvečer. / v to go outdoors for air that's Pure. ” *aVs Porky Pole the Parakeet* 'I live in an All-Electric Home” crky Pete — like all of us — welcomes spring, “ut all through the winter he has lived safe and sure in air that’s pure — in an All-Electric home. Electric heat is the only type of heat that does ”°t consume oxygen. Electric heat adds no impurities to the air. Appliances using electric heat ^an be placed anywhere. Because there are no uames, there are no products of combustion . . . uerefore no vents for removing fumes are required. Go All-Electric — Be safe and sure with air that’s pure Live Better... Electrically Kultura (Nadaljevanje z 2. strani) je kaj takega mogoče. — In Finžgar! Napisal je stvari, ki umetniško daleč prekašajo njegovih Sedem postnih podob. Presenečajo pa v tem delu njegove globoke misli in lep jezik. Z užitkom sem “podobe” prebral tudi v naj novejšem Koledniko-vem prevodu. Sicer pa je, v kolikor morem zapisati po podatkih dr. K pisma z dne 22. avg. 1957, ta Finžgar jeva knjižica doživela do tega časa nič več in nič manj kot šest francoskih ponatisov: prva dva v Parizu 1939 in 1940, zadnje štiri pa v Kanadi. Še marsikaj zanimivega bi se dalo zapisati ob teh izdajah, pa ni prostora. Le eno naj dodam: naše priznanje za neizmeren trud in žrtve dr. Koledniku, temu neutrudljivemu slovenskemu kulturnemu garaču na tujem, kot bi rekel pisatelj K. Mauser. Naše priznanje pa bo šele tedaj resnično, če ga podpremo z dejanji. Hic Rhodus ., tukaj se izkažimo, rojaki! Janez Sever. mrzla voda je za krokodile... ljudje imamo radi vročo! NABAVITE SI AUI-49 PLINSKI VODNI GRELEC IZBIRAJTE MED TEMI SLOVITIMI VRSTAMI: Coleman Hctstream * Morsflo * Permaglas * Rex * Rheem * Ruud . Zapomnite si: PLIN segreje vodo hitreje, za četrtino ceneje drugega avtomatičnega kuriva. THE EAST MIO HAS Ai COMPANY $ i • v. ■ ' * L:..,.^ . ...-v.’.*'.'**/CČv//: v .. .. »*4.• .v*-iV.v.vw.'.vo.■.‘»vv.v.viv. IZ ŠOLE — Otroci amiške verske ločine se vračajo iz šole v Bird-In-Hand, Pa., v svojih preprostih oblekah peš. Amiši so znani po teh. dr, odklanjajo pridobitve moderne tehnike, med drugim tudi — solske avtobuse. Zenske dobijo delo Delo za žensko Išče se žensko za hišno delo, čiščenje in likanje, eden ali dva polnjevala dušo, in ko hi bil mo-1 gel, ko bi bil še tako krepak kakor je bil nekdaj, strl bi bil njega., ki se je rogal njegovemu vojaškemu ponosu, napovedal bi bil vojsko vsem tistim, ki dvomijo o njegovi vojni časti, dni v tednu. Prijazna družina. In kako je bil žalosten! . . . Ti- Stalno delo, EV 1-8261. (76) sta krogi j a, ki ga je bia podrla Delo zn deklet na Laškem ga ni tako pekla ga Iščem dek]e( staro nad lg ^ m tako bolela, kakor zasmehlji- ki bi la na otroke pokličite ve besede Rohnetove . . • Takrat si ni želel smrti, ker se je bal tuje zemlje, ker je hrepenel po domovini; a sedaj, ko bi tisti hip stopila predenj božja dekla, bi se ne pomišljal več, ampak rad bi šel ž njo. Z rokami si je tiščal prsi, da je krotil razburjeno srce- “Boril šemi se za domovino . . . Najboljše moči mi je vzelo vojaško življenje . . . Moja kri je pojila sovražno zemljo . . . In za vse to samo zasmehovanje! Kaj morem jaz zato, če smo izgubili laško zemljo? Ali nismo zmagali? Zmagali smo pred 2. uro popoldne. IV 6-0170. (76) Molki dobijo delo Delo za moškega Oseba, ki nima dela in bi rada delala in, če je sposobna za hišna dela, napr. papiranje, pleskanje itd., naj se prijavi takoj na 3547 E. 78 St. pri Union Ave. —(75) MALI OGLAS' Lastnik prodaja Hiša 8 sob za 1 družino v oko-tako, da smo dobili cesarsko po-1 lici Fisher Body in St- Clair vse hvalo . . . Oj, to zasmehovanje! na novo moderno predelano. To boli! Ah, da ga nisem počil Kličite HI 2-4751 ali UL 1-3630. po čejustih!”/ k > In stari invalid se je zagnal proti vratom in je hotel planiti (76) Hiša naprodaj E. 72 blizu St Clair Ave„ 8 za njim, da bi si ohladil jezo, a sob> preproge od stene do stene( opotekel se je in se je moral Beneški zastori> plinski furnez> nasloniti k zidu, da ni pal . Znmiahnil je onemogel pestmi. “Ha! . . . Kaj si pa ti storil, in vi drugi v vasi? ... Ko sem jaz stradal v taboru, ste vi sedeli pri polnih skledah; ko smo mi stražili v temnih nočeh in nismo smeli zatisniti trudnih oči, ste vi spali brez skrbi; ko sem bil jaz sredi dežja težkih svinčenih kr ogel j in me je peklo vroče laško solnce in me je podrla sovražnikova kroglja, ste vi sedeli v senci in se kratkočasili ... In sedaj se rogaš mojim svetinjam! . . J' Zgrudil se je in težko sopel. A ko se je nekoliko oddahnil, je zopet nadaljeval sam pri sebi: “In potem, ko so mi dali pri vojakih slovo, nisem šel domov, na vas, kjer bi bil lahko s pre- avtomatični tank, IVg garaža. s| Na 1155 E. 72 St. (76) PAPIRANJE IN PLESKANJE ZNOTRAJ KLIČITE IV 6-0803 (76) BARVANJE ZUNAJ IN ZNOTRAJ sprejema PERRY HOME IMPROVEMENT CO. Imamo izkušenega pleskarja. Kličite A. OBLAK, UT 1-9947. Hiša naprodaj Lepa hiša, ranch tipa, 2 spal-križanimi rokami posedal, kadili11^ spodaj, zgoraj za razširje-tobak in mislil na fantovske tei6, priključena garaža, polna norčije, Išel sem; med PaPe?eve|^red®Ji^a„^e^z^rs^n* vojake , . . Za papeža sem se jaz bojeval, takrat, ko ste vi mirno gledali drug drugega in kresali kosmate, da je bilo do- na 326 E. 271 St. Samo $22,700. Kličite AN 1-0533. (76) Na: krasnem Nottingham Rd., lot 91 x 340 čev., čudovit cvet-volj smeha in nič dolgega časa I lični Vrt in prostor za zelenjavo In vse moje delo ni vredno — 20 velikih sadnih dreves, hi-nič? Ljudje se posmehujejo Ua ima 5 velikih spalnic, stano-s krvjo zasluženim vojnim sve- vanjsko sobo z ognjiščem, jedil-tinjam. vojna čast jim je ne- j no sobo, kuhinjo in sončno sobo. umna beseda in toliko, kakor j pod \z trdnega lesa, plinska so-zadnjemu beraču, bodo dajali parna gorkota, garaža za 4 kameni, in žlice mi bodo šteli—” re, Cena $18,900. Lahko kupite In vse tiste solze, ki so se mu za $5000 naplačila in 4U obresti, nabrale v teku let, so privrele Kličite Broker KE 1-0034 ali KE sedaj na dan in močile lica sta-11-3681. rega, onemoglega vojaka, ki ni imel več toliko moči, da bi si služil kruh, in katerega pošilja sedaj občina od hiše do hiš' (Dalje prihodnjič.) ------o------ Romarji v Loretto v letu 1958 Svetišče v Loretu je priljubljen romarski kraj. Preteklo leto je prišlo v Loreto okrog 1,100,000 romarjev iz raznih krajev. V baziliki je bilo darovanih 22,000 sv. maš in razdeljenih 492,000 svetih obhajil. (14,16,17 apr.) Stanovanje se odda Štiri neopremljene sobe se oddajo na 6211 Glass Ave. zgoraj. Vprašati na 1115 Norwood Rd- —(76) Zelo vedno|^ovanje hodek. Naprodaj čista grocerija in sta-, C-3 licenca, dober do- rXXXXXI Re-Nu Auto Body Cr. PoprivLno vaš avto in prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street 'TTTTTTTXTTTTTXTXXXXXXTT' NAZNANILO Zdravnik DR. VALENTIN MERŠOL 1031 E. 62 St. EN 1-5432 Uradne ure dnevno; 10-12 dop. — 4-7 pop. Obiski na domu ,po dogovoru FRANCES HROVAT REALTY EV 2-4535 NAPRODAJ V Euclidu blizu East 200. ceste, bungalow, skoro nov, 3 spalnice, razvedrilna soba. V Euclidu, na lepem prostoru, bungalow, garaža, v prvovrstnem stanju. Cena zelo nizka. Blizu Nottingham Rd., bungalow 4 in pol lepih sob, polno podkleten, veliko podstrešje. Se lahko takoj vselite. Cena jako NIZKA. RAZEN TEGA IMAMO VSAKOVRSTNIH HIŠ NA LEPIH PROSTORIH PO ZMERNIH CENAH. Knific Realty 820 E. 185. St. IV 1-7510 Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV AMERIS&A f)OMOVTNA, 'e*a* Pegam in Lombergar »pisal dr. Fr. Detela VIT. To je bil vihar, to bil jo vihar Do zora vso noc, In bliskov jo žar, in gromov je vdar Razsajal na moč. S. Gregorič. Tako je napočil usodni dan, petek 29. aprila. Navsezgodaj je ostavil Gregor, ki mu skrivnost ni dala miru, speče tovariše in se napotil po mestu v dvobarven! suknji, s pisano čepico na glavi, da bi ga niti Tajda ne bila spoznala. Postajal je s si-trami pod pazduho zdaj tu, zdaj tam, se šalil z meščani in izkušal izvedeti, kaj da mislijo o kneginji, kaj o cesarju. Spoznal je, da so za oba, in da bodo stali, če se bode treba odločiti, na močnejši strani. Mešal se je med vojake po stražnicah in zapel in zacitral kako cesarsko. A lepo je naletel! Toliko da ga niso tepli; vse je vpilo, da naj zapoje o Vi-tovcu ali Ostrovrharju. Gregor je pregledal ves svoj težavni položaj, ip zadnje upanje je bilo, da pride sam do cesarja. In zagledal ga je, ravno ko je šel ta v cerkev; a na eni strani mu je koračil širokopleči Vitovec, na drugi orjaški Ostrovrhar in okrog premnogo vojakov. Gregor je planil proti cerkvi in rinil z vso močjo skozi množico, da se je preril do spremstva; a tu sta ga zgrabila dva vojaka in ga postisnila nazaj. Množica je godrnjala o glumaški predrz nesti, in marsikatera pest se je dvignila proti njemu. Bridkost je stiskala mladeniču srce, ko je videl, kako blizu je cesarju, a kako daleč od njega. Ali naj bi zavpil, da naj se varuje izdajalcev? A kaj bi pomagalo to cesarju, obdanemu CHICAGO. ILL. FEMALE HELP WANTED NURSES (Reg.) Immediate openings in modern 3CO-bed general hospital. Starting salary $380 a month with regular increases, 40 hour weeki Diff. for afternoon and night duty. Liberal personnel policies. Private rooms available in ni/rses’ residence. Write: Director of Nursing WILMINGTON GENERAL HOSPITAL od toliko sovražnikov! Saj bi ne prišel do njega glas, zadušen v njegovi krvi! Žalosten se je vrnil Gregor k svojim novim tovarišem. Poskusili so še enkrat svoje igre in šli na določeni kraj. Kmalu se je zbrala tolpa ljudstva pred preprostim odrom. Z mnogovrstnimi gluma-mu je zabaval gledalce, z malim zadovoljne, poglavar, ženski sta plesali in skakali, Gregor pa je pel in igral s svojimi drugovi in pogledoval željno proti dvorcu, kdaj da jih bodo poklicali pred veliko gospodo. Potekala je ura za uro. Solnce je jelo pripekati, in ljudje so se ozirali proti zahodu, kjer so se zbirali hudourni oblaki. “Naj zagrmi!” je dejal marsikateri. “Imeli bodemo dboro vinsko letino.” “Največ pa so se menili o političnih rečeh in povpraševali, kaj da je novega v knežjem dVorcu. Kadar se je prikazal kak dostojanstvenik, so pozdravili spoštljivo, lovili be. ede in jih tolmačili po svoje- Vse je bilo nezaupljivo in izbezano. Vsak bi se rad v miru pokoril prijaznemu cesarju, a nerad se odpovedal svoboščinam in koristim, ki so izvirale iz samostalnosti grofije. Krajevno domoljubje je bilo vrhute-ga takrat mnogo bolj razvito nego dandanes; in bolela je Celjane zavest, da izgubi Celje kmalu svojo veljavo in zaostane za Gradcem, morda celo' za Ljubljano. Prišlo ie poldne. Ob tolikih skrbeh ni dišalo Gregorju skro- je votlo zagrmelo, solnce je za-j viden ni hotel pospešiti naklep de kocka, se mora ona odločiti.” (Zadrhtela je kneginja in zarde- veze tak lep pas. ... kril črn oblak, in padati so jele pa, da mu ne izpodleti v zad-'Oblekel se je v najlepša oblači-'ha od nejevolje; hišni pa je re-j “To je hraber junak, ki p^ debele kaplje. Iz dvorca se je' njem trenolju. Kako gladko mu la, pogladil si jo pred zrcalom kla, da naj ga privede. Vitovec slam jaz nadvse druge, 1° govorila ona in ga P°fie premeteno. , . i ( “A ta hrabri junak” je^ prenarejati prvotnega načrta! ( Desni oddelek grofove palače sproti, in ker se je čutil že ne-, Vitovec in se nasmehnil, Skoraj se je bal sam svoje srečo. je bil odkazan cesarju in nje-j kako domačega, jo je pohvalil, ' jako težko one besede, ki bi Kaj, če se mu skuja navsezad- govim svetovalcem, v levem jo kako da je pridna, in vprašal, izpolnila vročo željo.” culo živo razgovarjanje in žven-lje teklo vse dotle! Nikakih o- lase, opasal si meč z dragocenmi s prijaznim smehom na ustih in ket orožja. Trobca sta obrnila [vir ni bilo treba premagovati; ročem, darilo rajnega grofa, in'se nizko priklonil. Poljubil je konja in čakala, in kmalu je ni kake zapreke ga niso silile se napotil v dvorec. j kneginji roko, sedel njej na- prišlo povelje, da ne bode na- " povedane igre. Igralci so ravno pospravljali pred dežjem svoje reči, ko pride dvorni sel in jim ukaže, da naj pridejo igrat pred gospodo. Vnela se je zopet v Gregorjevi duši iskra upanja, kakršna tli do smrti tudi v najrevnejšem srcu-Knežjemu dvorcu nasproti je nje! Zatemnila mu je obraz stanovala kneginja. Sedela je kdo da je srečni vitez, ki mu mno kosilo, presedalo mu je la- ie Z0Pet na misel, kako so ravsanje igralk in pohvala načel- nali z n3im ^sarski svetovalci, nika, ki je zadovoljen prešteval in v togoti se ie stlsnila Pest;]a prejemke. Zdelo se mu je, da je se i° domislil, kako se bo e vse že izgubljeno, vse že prepo-! maščcval, se mu je razvedrilo lice- Nekaznjen me še ni nihče razžalil,” si je dejal moško. Počasi so mu potekale ure; a pre- neprijetna misel; a ni se ji vda-j ravno v najljubši svoji sobici in jal; upal je rajši, da se mu po-, vezla z zlatom širok svilen pas.1 sreči. Kaj potem? Zazibala ga, Pomladansko je bilo vse okoli ' je domišljija v prijetno sanjar-[nje; sobica polna redkih cvetic, jenje, dokler ga ni iztreznil spo- ki so razširjale prijeten duh, in min sitnega zadržka, da ima ' skoz odprto okno je sililo iz vr-1 stala hiša Vitovčeva. Po sobi v [ zadnjo besedo kneginja. Oj ti ta mlado cvetje. Cesto je obr-j prvem nadstropju je hodil go- nesrečni pogoj! ^ [nila kneginja oči od finega dela spodar zamišljen semtertja. Za Zaklel je Vitovec vojaški in so in pogledala tja v brezmejno da-mizo mu je sedel prijatelj, Jošt pridružil neštetim tisočem mo- Ijavo in sG zamislila. Videlo se Soteski, in odgovarjal na redka ških, ki sc hudujejo na ženski (je lepemu obrazu, da so misli vprašanja, ki so se mu stavila, i ro^- “Dalje se ne dam voditi za | otožne. Hišna ji naznani, da želi Straže pomnožene?” je vpra- nos.” je sklenil, “in preden pa- gospod Vitovec govoriti z njo.1 šal Vitovec. Potrojene. In ukazano jim je, da ne puste po večernicah nobenega' cesarskih več v mesto. Kakšno geslo se da vojakom nocoj?” Gaslo naj da cesar,” je odgovoril Vitovec, in porogljiv smeh mu je zaigral okrog ust. In koliko jih je iz gradu pri cesarju?” je vprašal zopet. Samo poglavar Hohenwart.” Premotil ju je brzi sel z važnim poročilom, da stoji četa oklepnikov v gozdiču pred mestom. Ali vas je kdo opazil?” je vprašal Vitovec. Menimo, da ne,” je odgovoril vojak. Dva konjika sta nam prijezdila naproti; prestregli smo ju in ujeli.” Dobro,” je dejal Vitovec, in Jošt se je vzdignil, da izvrši, kar sta bila ukrenila. Zopet je premeril Vitovec oarkrat sobo in obstal pri oknu obrnjenem proti dvorcu, kjer je stanoval cesar, Jan se je nasmejal. Nič se mu še ne sanja,” si je dejal natihem. Nocoj še bodeš v mojih rokah, in jutri se bodemo dogovarjali drugje in drugače in za dšabnost svojih slug bodeš trpel ti!” Prišlo mu (Dalje prihodnjič.) D o s I o j a n s t v o ... . Dober okus jn simpatično razumevanje vaših potreb MARY A. SVETEK pogrebni zavod 478 E. 152nd Street KE 1-3177 Velik prostor za parkiranje odzadaj Ambulančna posluga z oksige1'5*1 napravo dan in noč ^ i..........................'-.'./V,. . ',-V, A; ' . j? U Th« Maytag Ma*t*r — Finest Maytag ever built. Large, square, cast aluminum tub has capacity. *l89y5 zno. Dosledno ga preganja nesreča! Težko je čakal, da bi šli zopst pod knežji dvorec, in kakor nesvesten je korakal za tovariši. Prišla je vest, da bode imela gospoda pred mestom turnir ali viteške igre, in ta novica je podrla njegovo poslednje u-panje. Sklenil je v obupnosti, da se vrže cesarju pred konja; tako ga bode opozoril nase in ga posvaril. Zdaj so se odprla grajska vrata, in prijezdila sta na okrašenih konjih dva trobca. Gregorju je tolklo srce, da je hotelo počiti. A v tem trenotju AVE AFELY AVI IMG S 813 East 185th Str*«t 25000 Euclid Avenu* 6235 St. Clalr Avenua Cleveland. Ohio Th« Maytag Cornmandor — Rig, square pi rcelaiu t ub. Cyrafonm act m washc* extra fast. »I va clean. $|04.95 MAYTAG WASHER NX now only TRADE IN YOUR OLD WASHER The Maytag ChieFtain*—A genuine Maytag in every way, with round porcelain tub and Gyrafoam wash-action *13995 NORWOOD APPLIANCE and FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVENUE EN 1-3634 OPEN EVENINGS JOHN SUSNIK Wilmington, Del. or call OLympia 6-2531 (76) BUSINESS OPPORTUNITY HARDWARE SMALL HARDWARE located in South-eastern Wis. town. Prosperous farm community. Ideal for couple. Priced for immediate sale becouse owner is retiring.. Residence also available. — Write Box 127, Sharon, Wisconsin.— Phone 282R1. (76) HOUSEHOLD HELP EXPERIENCED WOMAN for general hotlsework and cooking. Small family, 2 school age children. Own room, bath. Pleasant surroundings in new suburban home Good wages M. Chu-kerman, 1060 Oakridge Dr., Glencoe, III. VE 5-10JC. (76) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER - LAKE GENEVA, WIS. Overlooking .Lake. Three bedroom ranch. Full basement (Recreation room with fireplace.) Exterior of Crab Orchard stone. Interior paneled Cherry, Walnut and Oak. Car-pet and drapes included. 22x20 enclosed porch, 1% baths. 2 car garage. $32,500. Immediate possession. 1450 Linda Lane, CHestnut 8-2365. (78) ^ MAY- O BASEMENT DOWNTOWN—PUBLIC SQUARE ON THE HEIGHTS—CEDAR CENTER EAGLE ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI LETNA VARČEVALNA PRODAJA! Prav poseben kup!... Visoki prihranki na naši spomladanski razprodaji!. > Dvostranske odeje z naborki Velikost 80 x 84 inč Prešite posteljne odeje bolj;-:e kakovosti, obrobljene z naborki, ki jih lahko uporabite za dodatno odejo trli za pregrinjalo. Vzorci in drugovrstne. Velikost 80x84 inč, pralne . .. . dvostranske! V barvastih, pisanih vzorcih. Vzorci! Drugovrstne! 40% platnene, (0% bombažasie kuhinjske brisalke Posebna vrednost po tej nizki ceni! -16x30 inč vel. Vpojljive, trpežne kuhinjske brisače, v lepih barbastih, križastih vzorcih. Zelo uporabne in lepe. 4za$l Sprejemamo pismena in telefonska naročila . . . Kličite CHerry 1-3000 The May Co.’s Basement — Posteljninski oddelek — v mestu in na Ileight.su NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtega srca naznanjamo, da je preminul 11 ^ skrbni -soprog, oče in stari oče Ignac Milner Pokojni je bil rojen 21. avgusta 1876 v vasi Zaf‘a' ra pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko P1’6 60. leti. Preminul je 25. februarja 1959. .Na tem mestu hvala Father Rebolj za obisk® 1111 domu in v bolnišnici, za podeljene sv. zakramente, umirajoče in da so ga tolažili v njegovi zadnji uri. Hvala vsem za krasne vence in vsem, ki so moli!* ob krsti pokojnega in darovali za sv. maše. Dalje vsem, ki so dali na razpolago svoje avtom0 bile in omogočili, da so mnogi mogli spremiti pokoju6 ga na zadnji poti v cerkev Mafije Vnebovzete in 11,1 Kalvarijo. Hvala društvom Modern Crusaders št. 45 SDZ. ^ Janeza Krstnika št. 37 ABZ, in društva Naprej št. 0 SNPJ za ginjene poslovilne besede ter dnUštvu Sv. ln'e na za molitve. Ti pa, nad vse ljubljeni soprog, oče in stari o°6’ (počivaj v miru, dokler se vsi ne snidemo v nebesih- Žalujoči: MARY, soproga JIMMY, EDWARD, JOSEPH, sinovi ROSE por. McHOUGH, hči PATRICK, zet JULIA, MARY. FANNY, snahe 10 VNUKOV in VNUKINJ Cleveland, Ohio, 16. aprila 1959.