Kaj je z otrobi?Smarjeta ob Pesnicl, 8. dec. Vsak, kdor zna, kaj se pravi sedaj ob glavnem času svanjske krmitve biti brez otrobov,- brez meti, ne more več dalje raolčati. Zadnje otrobe smo tu sprejeli meseca septembra in še takrat le v prikrajšani rnnožini, Od tega časa naprej ni več ne duha in ne sluha 0 otrobih. Obfiinski urajdi so sprejeli od oddelka (urada) za krmilna sredstva pri cesarski namestniji v Gradcu samo dopis, da so se nova naročila zabeležila, a 0 do- poslatvi teh pa Gfadftaiii moteijo. Nekaterim obCinam, ki so posebej pritiskale na bitro dopošiljatev, se je pa naročilo, da na] vpošlje]o znesek za metito že vnaprej ter naročeno množino lahko tako temprej dobijo. Denar je gori, a otrobov že tretji mesec ni od nikoderl Nekateri občaiu so šli k mariborskim ruliuom, (ta tam poskušajo svojo srečo radi otrobov, A kaj 38 jim je reklo? Otrobov je dovolj, pa brez nakazila od krmilnega oddelka v Gradcu se ne sme nobenih 0trobov oddati. Tako počenjanje in taka razdelitev pa yeudar zahtevia popraiv1©, zalhteva popolne preosnavitfm. V ralinib. in skladiščih se otrobi kopiftijo in ubogo Ijudstvo jih za važno svinjerejo ne dtobi. Izpoluievaiije nakazil za otrob« je vendar malenkost. Kmetovalcu pa prizadeva pomanjkanje otrobov ravno sedaj ob glavni krmitvi, ko se niti dian ne sme zgubiti, zelo občutljive izgube iu veliko gmotno škodo. Odkod neki pa si naj kmetovalee spravi otrobe? Mar od žl^neaa mletja, ki se mu, oblastveno dovoli itak že v tako pičli izmeri? In ali naj uporabi za svinje one maIe množine žita, ki so mu ga še pustile rekvizicijsk« komisije? VpraSamo slavue urade: Kako naj vzredimo debele svinje za mast? Iu še nekaj! Ni dovolj, da se 11 as mu6i s 8akanjem, tudi s ceno otrobov zgledia kaj brezsrčno: za 1 stot koruznih storžev dobimo 12 K, za 1 stot otrobov pa nam je plačati — 50 Kl Tn kljub temu Jffi še niti ni dobiti. Ljudstvo kar oblega občinske urade z vprašanji: Kaj je z otrobi? Jezi se nad otičinsliimi predstojniki, ki so pa brez mofii. ProsLmo gospode poslance, oziroma merodajne oblasti, da vzamejo to važno stvar y roke ter nam po najbližji poti odpomo* rejo, da Cimprej dobimo tolipotrebnih otrobov! " Enake pi-itožbe glede dobaye otrobov ue pritiajajo samo od Sv. Mariete ob Pesnioi. ampak tudi z mnogih drugin strani. Nek župan nam piše, da Je 11. pr. lansko leto meseca deceinbra poslal uradne narofiilnice na vojno-žitno-prometni zavod, a §8 do daaes ni dobil od nob«ne strani nlti odgovora. V. spomladi 1916 je še enkrat poskusil svo]o srečo z 0trobi, a zopet brezvspešno. Se odgovora ni od nikoder\ Ker so take iji enake pritožbe dan za dn«v<MB bolj goste in ker se otrobi radi pomanjkanja djugiH krmilnib srejdstev za pitanje svinj iu za teleta resnujno rabijo, bo treba v tem oziru1 kaj odlofcoega ukreniti. Po našem mnenju je najbolje, da se prizadete občine obrnejo z utemeljenimi pritožbami naravnost na cesarskega namestnika grofa Claryja in n& poljedelsko rainistrstvo^ Ako se od kmeta zabteva;: Oddati moraš toliko in toliko masti, ima menda pa§ tndi kmet pravico, da zahteva vsaj otrnbe od žita^ k4 ga je oddal.