GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — LJUBLJANA, 26. OKTOBRA 1960 - LETO X., ŠTEVILKA 17 d SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE PRIPRAVLJATI POPOLNO REFORMO STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA Naloge prosvetnih delavcev pri izvajanju Resolucije o strokovnem izobraževanju Pod predsedstvom tov. Rada Peternela je bila danem trenutku ne bi bili dovolj ske delavnice ter jih organizirati, v nonedelrek 10 oktobra nlenarna «pia Rennbli- pripravljeni. da bodo poslovale čim bolj po Sl ' 2 .11 C1U-, ra plenarna seja nepumi- Prv0 kar smo doižni storiti princlpU gospodarskih organiza- . k ega odbora oindikata prosvetnih in znanstvenih i,rez odlaganja, je organizirano cij; kjer teh ni, pa je treba dobiti benega upravljanja bodo imeli oziru še skoraj neizorana ledina, pri tem izredno odgovorno druž- S tem v zvezi bo treba skrbeti beno nalogo, da skupno z organi tudi za primerne učbenike iri gospodarskih organizacij in jav- ostale učne pripomočke, nih služb ta prehod vsebinsko, Za vse pestre oblike strokov-psihološko in organizacijsko pri- nega izobraževanja pa bodo po- , CI .. , - . ------ j*, -------- -.j, ....., ^ ---------- pravijo. trebni tudi novi učni in instruk- delavcev Slovenije, roleg elanov odbora so se seje proučevanje Resolucije in vsega možnost, da bodo učence strokov- Nič manj važna in družbeno torski kadri. Zato je naša dolž-udeležili še nekateri gostje, med njimi član Re- materiala v zvezi z njo. To so nih šol sprejele na proizvodno odgovorna naloga je sodelovanje nost, da sodelujemo tudi pri republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenile in dolžne takoj organizirati vse naše delo gospodarske organizacije ma- pri pripravljanju naših predmet- sevanju vprašanja, kako in na i-morlcodnil- p’ •• • t i , i i ■* ■ sindikalne podružnice. Pri tem tične stroke. Industrijske in osta- nikov in učnih načrtov, zlasti še, kakšen način priti do teh kadrov. pieciseaniK I eaeracije smaiKatov oeiavcev in naj podružnice ali pa posamezni le strokovne šole s praktičnim ker Resolucija dopušča veliko ši- Za zdaj bi bilo treba predvsem uslužbencev javnih služb tovariš rJranko babic, delovni kolektivi po naših šolah poukom naj omogočijo učencem rino in individualizacijo posamez- smeleje vključevati mlajše stro- dalje zastopnik Zavoda za napredek šolstva LRS za splošno izobrazbo preštudirajo zaključnih razredov organizirano nih zavodov za strokovno izobra- kovnjake iz gospodarstva in jav- tov. Dušan Kompare, zastopnik Sekretariata Sveta sPl°šua stališča Resolucije, med- praktično delo v gospodarskih or- zevanje v tem pogledu, pač v nih služb in jim nuditi možnost i j T>c1. ’ p,, W:1 -i • tem ko naj podružnice ali posa- ganizacijah. Vajenske šole pa naj skladu s profilom delovnih mest za dopolnilno pedagoško-psiho- za ^ 0. ST ° . ” Homan, preastavniKl mezni kolektivi DO naših strokov- čimorei organiziralo dopolnilni in noklicev. ki iih izobražuieio. večjih strokovnih sol iz Ljubljane m pa elan mezni kolektivi po naših strokov- čimprej organizirajo dopolnilni in poklicev, ki jih izobražujejo, nih šolah proučijo poleg splošnih praktični pouk za vajence, ki na Zlasti bo možno naše sodelovanje Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znan- stališč Resolucije tudi možnosti za učnem mestu nimajo možnosti za pri predmetnikih in učnih načr- stvenih delavcev Jugoslavije tov. Nebojša Pot- konkretno izvajanje Resolucije za sistematično osvajanje praktične k on iak J J J svojo matično stroko in poklice, strokovne izobrazbe. HOlljaK. . t v . i i • Pri tem morajo na vsak način (J strokovnem izobraževanju kadrov, v zvezi z upoštevati važno vlogo, ki jo daje Resolucijo Zveznega izvršnega sveta, je poročal Resolucija gospodarskim organi-član RO tov. Danilo Sbrizaj. O nagrajevanju pro- zacijam in javnim službam pri svetnih delavcev je govoril predsednik komisije gfSSSSTtSSR za loško izobrazbo. Za izvajanje vseh teh nalog pa je potrebno, da razčistimo neka- za pravno materialna vprašanja pri RO tov. Šte- nimi organi v teh organizacijah, ide NE LE SODELOVANJE -POTREBNA JE NASA POMOČ GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM Vse te naloge seveda niso lah- fan Trobiš o organizacijskih zadevah pa je po- zlasti z trgani družbenega uprav- ^ So T^krltne Se^tSke rocal tajnik RO Sindikata prosvetnih m znanstve- banja in sindikati. Kjer to sode- med strokovnimi šolami in osta- “Viprav6! ZlŠTtoJZtšU po prvih dveh točkah dnevnega reda. Ponatisknjemo vsa tri po- dmrih “SS rocila. Na prvem mestu izvajanja tov. Sbrizaja o mh služb. Tam, kjer imajo te ze strani Saj Resolucija prav tem strokovnem izobraževanju. 6 nalaga glavno težo družbene skrbi J ba skupno z njimi proučiti, kjer strokovno izobrazbo kadrov ki %a Zvrsti^e kulturne prireditve (Drama SNG, Slovenski m ’ Balet ljubljanske opere, PD Dušan Jereb in dr.), šport-stopb otvoritve prosvetnih ustanov itd. mesto i™0 Prosvetne delavce Slovenije, naj pridejo v Novo “Perl/,’ se živahno pripravlja na čim popolnejšo izvedbo Paškega tedna«. oiuResoluciie po posameznih go- strokovno izobraževanje. Pri tem spodarskih panogah. in še pri mnogih drugih nalogah V zvezi s študijem Resolucije f H bi fahko naši člani aktivi sode- in ,Tli tedi predavatelji o Re- " soluciji za mladino in za starše ter v okviru raznih množičnih organizacij. de- naših osnovnih šol pa mnogo pripomorejo v prid izvajanja Resolucije, če seznanja- SKLEPI Na osnovi referata tovariša Sbrizaja in razprave, ki je sledila, je plenum sprejel naslednje sklepe: Roj: vseh t. TaRojšnje organiziranje študija Resolucije in materialov v zvezi z njo. 2. Skrb za razširitev delovanja naših strokovnih šol na vse možne oblike strokovnega izobraževanja na določeno stroko in poklice in s tem preraščanje strokovnih šol, kjer je to možno, v centre za strokovno izobraževanje. 3. Takojšnje uvajanje proizvodnega dela v tiste strokovne šole, kjer tega fti bilo: usmeritev dela šolskih delavnic v neposredni proizvodni proces in uvajanje dopolnilnega praktičnega pouka na vajenskih šolah. 4. Pomoč gospodarskim organizacijam pri uvajanju raznih oblik strokovnega izobraževanja in organiziranju centrov za strokovno izobraževanje ter kadrovskih služb. 5. Sodelovanje z gospodarskimi organizacijami in javnimi službami pri določanju ustanoviteljstva za posamezne strokovne šole in ostale zavode za strokovno izobraževanje. 6. Sodelovanje z gospodarskimi organizacijami in javnimi službami pri pripravljanju predmetnikov in nčnih načrtov za reformo strokovnega izobraževanja. 7. Proučevanje in razvijanje metodike strokovnega izobraževanja raznih oblik in raznih stopenj. 8. Pripravljanje skript, učbenikov in drugih nčnih pripomočkov. 9. Sodelovanje pri profesionalni orientaciji osnovnošolske mladine. 10. Sodelovanje z gospodarskimi organizacijami, javnimi službami, sindikati in ostalimi organizacijami pri vseh ostalih vprašanjih v zvezi z reformo strokovnega izobraževanja. ___________ tih za poklice, za katere bodo tera nejasna pojmovanja, ki jih jo na -^najbolj primerne' načine iskali družbeno priznanje stopnje pri razgovorih o reformi strokov-učence in starše z raznimi mož- izobrazbe. 2e v teku letošnjega nega izobraževanja srečujemo pri .zobra^stSasl,«- ssssa ss,.a““h - PRIHODNJA NALOGA L r*A„Wt1r* c ^vRt^HaniA.m STROKOVNIH SOL razstave itd. Skratka gre za ak- morali vsebovati ti OZKO, HISTORICISTICNO POJMOVANJE SOLE JE ŠKODLJIVO Kot prvo omenimo ozko, kla- Druga neposredna naloga je razstave itd. Skratka gre za ak- morali vsebovati ti predmetniki takojšnja razširitev dejavnosti na- tivnejše vključevanje v področje in ueni načrti, tako glede na vse-ših strokovnih šol — ne glede na profesionalne orientacije. bino praktične in teoretične iz- njihovo trenutno organizacijsko Poleg teh neposrednih nalog, obrazbe, kakor tudi glede na tra- sično, historicistično pojmovanje obliko — na različne načine stro- ki jih moramo ustvariti še tekom Janje izobraževanja ter material- šole in njene vloge pri vzgoji in kovnega izobraževanja odraslih, v letošnjega šolskega leta, pa se nih in drugih pogojev, ki jih bo- izobrazbi v sodobni družbi, kar gospodarstvu in javnih službah moramo takoj angažirati’tudi za do morale izpolnjevat^ strokovne prenašajo potem tudi pri obrav- že zaposlenih oseb. Skupno s šol- naloge pri pripravljanju popolne šole in druge ustanove za stro- navanju različnih ustanov na skimi organi družbenega uprav- reforme strokovnega izobraževa- kovno izobraževanje, če bodo ho- strokovno izobraževanje. Vsako Ijanja in organi gospodarskih or- nja v smislu Resolucije. V zvezi tele dobiti družbeno priznanje obliko izobraževanja, ki ni šolska ganizacij ter javnih služb mora- z njenimi stališči in z Zakonom izobrazbenih stopenj za svoje v tem klasičnem smislu, to je, da mo poskrbeti za uvajanje in izpo- o finansiranju šol, ki se priprav- učence. se izobraževanje ne začne v sep- polnjevanje izrednega, dopisnega ija, bodo gospodarske organizacije Nadaljnje naloge našega sode- tembru in traja z vmesnimi ob-in večernega strokovnega izobra- in javne službe prevzele ustano- lovanja pri izvajanju Resolucije veznimi zimskimi počitnicami vse ževanja za iste in sorodne pokli- viteljstvo mnogih strokovnih šol o strokovnem izobraževanju so do junija in da se ne izvaja dnev-ce raznih stopenj, dalje za razne in drugih zavodov za strokovno pri razvijanju metodike strokov-strokovne izpopolnjevalne tečaje izobraževanje. Naši kolektivi, sin- nega izobraževanja, zlasti pri iz-in končno tudi za dopolnilno dikalne podružnice in organi druž- obraževanju odraslih, ki je v tem splošno izobraževanje za vajence in za odrasle osebe, ki nimajo obvezne osemletne osnovne izobrazbe. Na ta način bi mnoge strokovne šole lahko že kmalu začele preraščati v strokovne šolske centre, ki jim daje Resolucija največji poudarek. Seveda te akcije ne bodo brez težav, predvsem v zvezi s prostorom, učili in učnimi močmi. Zato bo treba pokazati večjo iznajdljivost. Skupno z gospodarskimi organizacijami bo treba poiskati ustrezne prostore in organizirati večje sodelovanje strokovnjakov iz gospodarstva kot honorarnih predavateljev. Tem bo treba nuditi tudi vsaj osnove pedagogike in psihologije ter jim tako olajšati njihovo delo. Nadaljnja naloga naših strokovnih šol, za katero ni treba čakati nekih organizacijskih sprememb, temveč jo je treba izvesti še v okviru sedanjega načina strokovnega izobraževanja, je čimprejšnje uvajanje proizvodnega dela v vse naše strokovne šole, kjer do sedaj ni bilo zastopano, ali pa je bilo premalo zastopano. Že sedanjim učencem je treba omogočiti, da s proizvodnim delom spoznajo v praksi modeme proizvodne procese. Zato je treba s pomočjo šolskih in gospodarskih organov izpopolniti obstoječe šol- določenem številu klopeh, smatrajo za (Nadaljevanje na 2. strani) no po šolskih • v ne- Filmski krožek na Srednji vzgojiteljski šoli za mladino berite v Ljubljani. (O novo ustanovljenem kinu na 3. strani) PROSVETNI DELAVEC stj! SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV RRS Smatramo, da je treba plačevanje nadur v prosveti urediti takoj Poročilo predsednika komisije za materialno pravna vprašanja tov. Trobiša Zaken o javnih uslužbencih, loti, bi v prihodnje odpadli tudi ložajna plača, pri vodilnih usluž- zlasti to jesen prejel več zahtev S Ji razni drugi že ^zastareli elementi bencih na šolah in drugih vzgoj- po takojšnji ureditvi tega vpra- nosti do neke mere uredil plače naturalne dajatve za učitelje na Jožajne plače; vsota se deli s 100, vzemale za to vajenske šole v prosvetnih in znanstvenih de- podeželju, ali pa določanje po- dobljeni količnik se zviša za 50 Ljubljani, komisija prosvetnih avcev. Kot je znpjio, je za usluž- sebnih dodatkov za težja mesta odstotkov, tako izračunani zne- in znanstvenih delavcev prj P.ence vseh javnih služb sestav« itd., ker bi pogodba urejala vse sek se zaokroži na desetice; Okrajnem sindikalnem svetu v JS. PAa,ca.12 osn?yne P0l0ža.ine materialne odnose med uslužben- 2) Ustrezna položajna plača v Novem mestu, sindikalne podrpž- plače. Odrejanje višine položajne- eem in organom upravljanja plače je za uslužbence državne Toda to so šele prve ideje za uprave urejeno tako, da jo odreja reševanje tega problema; vendar federacija za svoje, republika za pri tem ne smemo stati ob strani, svoje in ljudski odbori za svoje Zato naj bi naš sindikat zbiral uslužbence, medtem ko določa za razne pobude in predloge v tem uslužbence prosvetnih ustanov vi- smislu, da bi se to vprašanje ure-*lP° položajne plače Zvezni iz- dilo tudi za področje prosvete vršni svet, Po teh predpisih so čimbolj skladno z pašim družbe-poioza.jne plače uslužbencev pro- nim razvojem, svetnih ustanov odrejene v po- Glfcde na ugotovitev, da polo-vsetn določenih zneskih glede na žajne plače prosvetnih delavcev naziv oziroma položaj uslužbenca, zaostajajo za položajnimi plačami Tako je torej prav pri prosveti drugih kategorij javnih uslužben^ uveljavljen najbolj togo centrali- cev, si naša sindikalna organiza- smislu prejšnjega odstavka je: niče Tolmin, Celje itd., skratka za plačevanje^ nadur v prosveti je vzgojitelje! Učitelje!6'1 učitelje k!i^ Sf ^ H*, praktičnega pouka, strokovne ’H učitelje, X. plačilni razred — za predmetne učitelje, VIII. plačilni razred — za profesorje, VI. plačilni razredi — za predavatelje višje šole, IV. plačilni razred — za profesorje višje šole. prosvetni delavci z mnogo večjim zanosom reševali in uresničeval: reformna prizadevanja na našit šolah, če bi bili tudi ustrezneje nagrajeni za svoje delo. Pri boljšem urejanju tega vprašanja b se ugodneje reševalo tudi pomanjkanje prosvetnih delavcev na naših šolah, zlasti pa bi se uvrščalo v naše vrste več sposobr 31 Ustrezna položajna plača v nih mladih ljudi, ker sicer ne bo- ziram sistem narajevanja in so cija s Centralnim odborom na če- smislu 1. odstavka je položajna do mogli doseči pri delu na naših menda jirav iz tega razloga osta- lu vztrajno prizadeva, da bi se plača, ki se določa za posamezni šolah take kvalitete, ki bi ustre^ ie poloza.ine plače prosvetnih de. stanje popravilo. plačilni razred iz prejšnjega 04. zala našim družbenim potrebam hovo škodo! neomenjene" 3 s« boLra^v^nad- ^II'Vodilni uslužbenci v smislu mo plenumu6 da^k^ačaSa^ Vsi smo priče hitrega razvoja urn° delo, Kakor je znano, je že 1. odstavka so: ravnatelji, upravi- nujna ureditev tega položaji našega gospodarstva in demokra- Prfd 4m sprejel Svet za tekil, upravniki, njih pomočniki, sprejme naša zahteva po takojš- tizacije njegovega upravljanja. ??^vo predpis o visim pla- sefi odsekov, šefi delavnie in šefi njem uveljavljanju odloka o viši- Delavski sveti nenehno razprav. c1*9 nadurnega dela za učno m delpyisc. ni plačevanja honorarjev za nad Ijajo o ustvarjanju novih pogojev vzi2°lrio osebje na šolah in 4ru- Nekoliko spremenjen je bjl ta urno delo, ki ga je Svet za šol za čim hitrejši razvoj proizvod. g1^ vzgojnih zavodih, Ta predpis predpis pozneje uveljavljen (Ur. stVo LRS že sprejel in ki sem g; nje, pri čemer je eden temeljnih ?a n bj1 uveljavljen, ker dotlej list LRS st. 12 od i. IV. 1960) le poprej v podrobnostih navedel elementov nagrajevanje delavcev P1,''?® .^?.Pes niso bile izdane za osebe, ki so redno zaposlene v Samo s tako in hitro rešitvir po njihovem delovnem uspehu, določbe k, jih predvideva 2. od- gospodarstvu in drugih službah, tefla problema ba zSotovIjen-Posledica tega je naraščanje pro- st3Vek 239_ člena Zakona o javnih pa poleg tega opravljajo še hono- nadaljn!e nemoteno defo na n« J uslužbencih, Po predlogu Sveta rarpo vzgojno in učno delo na "^ fmah izvodnje,- delovne storilnosti, s uslUZDencin, i-o predlogu Sveta rarno vzgojno in učno delo na tem v zveži pa tudi osebnih pre- Šolstvo LRS bi bilo takrat ure- šolah. To razlikovanje v nagraje-jemkov proizvajalcev samih. jeno plačilo za nadurno delo vanju je povzročilo pezadovolj- Po poročilu tovariša Trobiša takole: stvo med stalnimi prosvetnimi se je razvila živahna razprava. Vsaj nekoliko so se skušaji }) Višino plačila epe ure nad- delavci. Nekatere občine so začele Plenum je sprejel sklep, da se o spremembam prj plačah v gospo- urnega dela se doloSi tako, da se nato reševati to vprašanje po svo- nujnosti ureditve tega vprašanja darstvu približati v javni upravi sešteje osnovna plača ustreznega je in so zvišale plačilo za hono- obvesti Izvršni svet Ljudske re-in so ljudski odbori med tem ča- pjačjlnega razreda in ustrezna po- rarne ure. Republiški odbor je publike Slovenije, som ze dvakraf zvišali položajne Z letošnje sadne akcije: podmladkarjj Rdečega križa v Kamniku & nabrali mnogo lepega sadja plače svojim uslužbencem tako, da ima zdaj na primer uslužbenec III. vrsfe, to je uslužbenec s srednjo strokovno izobrazbo, povprečno vsaj za 2000 dinarjev večjo položajno plačo, kot jo ima O NEKATERIH ORGANIZACIJSKIH VPRAŠANJIH -- - - - . Znano je, da so junija i, 1959 žila svoje člane v Skupni Sindikat ni Sindikat pa je vključil v svoje šene znatne spremembe v orga- članov (brez Društva visokost uslužbenec ni. vrste v prosveti, Združenja učiteljev in profesorjev prosvetnih in znanstvenih delav- članstvo tudi vse administrativno nizacijskem pogledu. Ugotoviti je skih učiteljev in znanstvenih *° i® wcite« ?§Rbvne sole, čeprav splošnoizobraževalnih špj, stro- cev Jugoslavije. Kolektiven član in pomožno tehnično osebje, za- bilo treba številčno stanje in se. laveev) v 252 podružnieafl. k je tudi ta občinski uslužbenec. kovnih ŠOi, posebnih šol, vzgoji- sindikata je postalo tudi Društvo posleno v prosvetnih in znanstvo- stav članstva. .Zato je komisija za vprečno število članov v podrl? Že te primerjave nam poka. teljev ter Društva muzealcev, visokošolskih učiteljev in znan- nih ustanovah, Ker so s preneha- organizacijska vprašanja pri Re- niei je al. Seveda pa je štew žejo razlike med nagrajevanjem knjižničarjev in arhivarjev, zdru- stvenih delavcev. Novoustanovlje. njem delovanja nekdanjih Zdru- publiškem odboru Sindikata pro- članov od podružnice do podiA v prosveti in na drugih področjih ženj in Društev postali brez ve- svetnih in znanstvenih delavcev niče zelo različno. Tako obstaj^ našega javnega življenja, čeprav ijave njihovi pravilniki, je bilo letos marca izvedla popis podruž- 3 podružnice, ki imajo manj Kg treba Čimprej sklicati najvišji nie in njihovega članstva. 15 Članov, 27 podružnic ima 15 ^ pri tem ne mislimo, da so na pri mer uslužbenci v javni upravi ali v zdravstvu za svoje delo pravil-no nagrajeni. Vse torej kaže, da je zaradi naglega razvoja komu-nalnega sistema ter delavskega in družbenega upravljanja prišel veljavni uslužbenski sistem v organ novega sindikata, da se uredi to vprašanje. Prvi - kongres, seznaniti članstvo našega sindi S pričujočimi vrsticami želimo f članov, 201 ^ružnica ima . cianctvr. našpua sindi- do 100 elanov, 21 podružnic VkiF, Pripravljati popolno reformo strokovnega izobraževanja is » šar®'"*' “el““re **■ ss&rsssr (Nadaljevanje s 1. str,) sindikat. Ro popisu marca 1960 šteje Zbirnik za LR Slovenijo Z reorganizacijo nekdanjih Sindikat prosvetnih in znanstve- naslednje številčno stanje č _________ _______ . splošne izobrazbe v dosedanji ostro nasprotje z našim družbe- šolsko in mislijo, da ne spada v obliki in obsegu, zlasti pa z do- zdniženlTn6 Društev"sodite Tzvr- nihU*delavcevV v^Sloveniji 13^015 stva po’’poklicih (marca 1960): nim razvojem. Zato se že nekaj okvir delovanja prosvetnih delav- sedanjo vsebmo, prav gotovo ne ■ *’•’ •••- cev, Prav Resolucija pa nas ob- sodi v okvir izvajanja Resolucije. Naša dolžnost pa je, da prav naj časa v sindikatih in drugod in „ . tenzivno razpravlja o novih na- vezuje, da bomo poiskali najraz- čelih za urejanje usiužbenskih ličnejše, povsem nove oblike stro- tem novim predmetom, ki razmerij, pri čemer naj b} glede kovnega izobraževanja, ki se ne učencem strokovnih šol, zaenkrat nagrajevanja bila izhodišče de- bodo le po vsebini, temveč tudi predvsem vajencem, posredujejo lovna prizadevnost in kakovost po obliki razlikovale od sedanje- potrebne elemente splošne, eko-uslužbenčevega dela. Nagrajeva- ga ozkega pojmovanja šole. S?” .“'“S kutin, Učencem in Mi nomske in politične vzgoje in izobrazbe ter jih predvsem aktivno usmerjajo na lastno izobraževanje na teh področjih, posvečamo vso oziroma nameščajo svoje usluž- odl.asiim liudem če io obiskuje- skrb in pozornost. Zato naj ne po- bence določene pristojnosti za do- strokovne izobrSbe tum stanejo le domepa tistih’ ki 3* ločanje njihovih plač, O tem, ka- ^ Poučevali, temveč vsega de- ko naj b e to vprašanje uredi- vso splošno politično m ekonom-dilo zi prosvetne "in znanstvene delavce, še nimamo povsem jasne pJ^m lovnega kolektiva. Nadalje je pri nekaterih naših povsem jasne članih odpor proti sltrajževan;iu koncepcije, zlasti ne glede ocenje- nrpHmptnikihPin nr uene dobe vajencev, ki ga prerivanja doseženih_ delovnih uspe- ?ol in zavodov za laSaj° in ponekod že izvajajo go- bov po šolah. Ta vprašanja se " . izobraževanie S tem spodarske organizacije, čeprav še proučujejo in mislim, da zaradi tri> mo \z Vi ^ ustreznih _pravnib predpisov. proucuj^ju in misinu, cpvpria 7pln oddaliuieio od 4 pit;ypisjov. nujnosti našega razvoja nikakor PP se ki nalaga str^ Tucli te 'ie trebii opozoriti na zelo ne moremo odklanjati tega prm- knvnimlolam In ostelim zavo^ :iasno stališče Resolucije v tem cipa nagrajevanja. To poudarjam kovnim šolam m ostehm zavo pogledu in na p0oWBstil{,i kj jih zaradi tega, ker se v nasih_vrstah „ror% strokovnobizobrazbo ;,majo gospodarske organizacije, pogosto slišijo pripombe, .čeit da same' določajo tudi čas'trato kako naj v prosveti merimo de- za delovno mesto v gospouaisivu n1n strokrtun«ea iKohražovanin • Okraj Število podruž- nic število članov Vzgoj. Učit. ue. p. Strpk. Pred. Prof, Arh. Knjiž. Mut zeal. Adm. oseb. Pom. teh. < drrf vseh nioški ženske pouka oseb. Celje 29 1304 354 950 48 734 14 33 155 124 u 3 26 152 4 Nova Gorica 11 83J 216 615 39 501 9 55 76 60 3 3 — • 20 65 Koper 7 872 272 600 43 403 27 39 103 92 2 10 6 32 H5 Kranj 25 1143 318 825 84 506 27 49 100 150 — 16 10 35 165 J, Ljubljana 99 4662 1323 3339 204 1491 103 227 432 846 31 86 78 238 831 95 Maribor 63 2515 729 1786 108 1236 59 93 220 255 3 28 19 93 392 9 Murska Sobota 6 700 208 492 39 469 3 20 46 37 — 2 2 8 70 4 Novo mesto 12 988 227 761 20 658 8 28 91 91 — 2 4 17 69 Skopal 252 13015 3647 9368 585 5998 250 544 1223 1655 39 158 122 469 '1859 ih lovni učinek? oziroma v ciT,^i!iSPnn ariruci nia strokovnega izobraževanja. Osnovna organizacijska oblika materialno-pravna vprašanja, za zala dobra. Veliko je bilo gov'’ javni siuzpi, na g pri vgeh teh staijžeih je treba je podružnica, organizirana po in- družbeno upravljanje in za med- med našimi člani glede "bstc ,ra Z novim načinom nagrajeva- kimev od dmee^toon^č stroko^ upoštevati, da izvirajo iz dose- dustrijskem ali pa po teritorial- narodne zveze. Odbori pa šo ti-le: . n. . Klicev Od druge Stop J _ danio nrak.«;« naših šnil ki rta in nnm nrinninn vkliurpna v okvir za snlošnoizohražnvalnp šolp. za ' obstcif. Y.o\ in delovanja tako občinskih toj okrajnih komisij. Bili so pred^“ asjrMKSr^ arrsctrsuSA« - « pm. tou. « » ko drugače določila plača v „braabeno moovo dourseno oaem- 5pr(>1Ju p Rewiw(jo, a,nes okr>ilh Murska gobota. Koper, z, druge vzgujne ustanove (db pjujemo delo teh komisij, l>t --------- razredno osnovno so o. imamo nekatere strokovne šole, Nova Gorica, Novo mesto in ■ J-' ~ i “ — --- ™ * Gospodarskim organizacijam in kjer se ni vsa sedanja leta popol- Kranj so podružnice organizirane Letošnji vpis na univerzi javnim Službam je treba prepu- noma nič spremenilo in zato ni v glavnem po teritorialnem prin- Na Republiški pdbor je vezano Te komisije, katerih naloga Redni vpis na . stiti določanje strokovnih profi. čudno, da naša vsakodnevna šol- čipu, t. j. ena občina ljubljanski univerzi , ki iih rw"ttr*»hinpi4V fika. nrnksn. na. ta. nar.in vorlnn drnrnitoa Tviomo ena po- tudi Društvo visokošolskih učite- sami osnovi ni organizacij*^ je zakljufien; vpisovanje v zamudnj-škem roku Uistvepo ne bo spremenilo slike, ki je letos zanimiva. V celoti se je letos vpisalo na uni- lov za kadre, ki jih potrebujejo, ska praksa na ta način vedno družnica. Izjeme so le nekateri ijev in znanstvenih delavcev, ki operativna, temveč koordiuatpj in s tem v zvezi določanje stro- bolj zaostaja za duhom Resolu- večji kraji kot n. pr, Kranj, Je- združuje v sindikalnih grupah sko-posvetovalna, predvsem ,3j ■ _ --__ Z-----Z,*-----------1.ZIK zz-- ,_Z---= , KZ..J,, T, -----— -i- ,-z--------------m_z_z_z_ ___ Z,---- -----------------------1- -J,-------------Sri* kovnega, teoretičnega in praktič- cije. Prav intenzivni študij Reso- seniee, Novo mesto, kjer obstajajo cca 600 članov, nega znanja, ki je potrebno za lucjje in vseh materialov, ki so podružnice, organizirane po mdu- ge nekaj besed vsebinska, so odigrale veliko vlogo, 1 Problemi n3Sr< =i,aSuS* z»r stel vpis na fakulteti za splošno med splošno izobrazilo izven potreb jami, javnimi službami, sindikati mo, organiziranih po industrij- tudi na* sindikat član te^Federa- nekdai- z drugimi besedamto, diejno in stomatologijo <346 novincev konkretnega delovnega mesta, pa in ostalimi političnimi organiza- skem principu znatno več kot „„„ prav te komisije so razbile u^ji aii 143,6% vep kot lani), sledijo: fa- že nj več stvar samo strokovnega cijami na tam področju, nam bo »teritorialnih« podružnic. K temu kuiteta za arhitekturo, gradbeništvo izobraževanja, da za to skrbi. Po- pomagalo razčistiti in doumeti pripomorejo pač večja središča aiuina IH 6(,UUU«|I/UUUS44^ 1«**» ikUHIVA M(8VC|444»I4 V4©»444#»T" s?*VQ44* 144 AlliHPM VCV *vvrii 4 . , • • . n n ipefa Hž-ctv LC IVU4Ž14P4JC ao jll aii 143,6% vep kot lam), sledijo: fa- že ni več stvar samo strokovnega cijami na tem področju, nam bo »teritorialnih« podružnic. K temu A,_J,kL zaprtost nekdanjih občinsklh jji kuiteta za arhitekturo, gradbeništvo iZQbraževanj.a, da za to skrbi. Po- pomagalo razčistiti in doumeti pripomorejo pač. večja središča Q,_ i^otnmih in okrajnih društev. Občinski .j,- knotSeiannl:l0fa(kui*entaV1!aa agronomijo6 leS šo1 in drugih ustanov za stro- tudi ta vprašanja ter vse naše (n. pr. samo v Ljubljani je 69 po- P etni’ških deiavcev ter Sindikat okrajni sindikalni sveti so f kot lam), fakulteta za agronomijo, 4,«Hrn».wnnt» ohatntnto v član« aktivno vkluiMtf v Istvalnnt« dmžnin w Marih««. UH 1 umetniskin delavcev ter tjinaiKat ^ ^ kot kdaikoli prej, d£l-e veterino in gozdarstvo (308 novih ah koYnct iz.(?braŽeYanj.® obstajajo 68,6 % več kot lani), fakulteta za eiek- naši dnjzbi se številne druge in- člane aktivno vkjučiti v izvajanje družnic, v Mariboru 26 itd.). 7r,rav„tvpri1h delavcev Namen in reforme strokovnega izobraževa« V občinskem merilu so nekda- cjjj Federacije je koordinacija tucli naše članstvo del spi^ ^ % trotehniko in strojništvo (675 novih stitucije, ki omogočajo vsakemu nja, Z že vnaprej brezkompro- „je odbore občinskih društev za- dJa ^„4« štirim sindikn- sindikalne organizacije in 4ioO/n troA Irrtf Tanil fatonHota lov-,,, rla i-vrvn.r-izvlnin ia mičnimi cfnličtoi nri tothraTmmraniil_____________t „1 „ ..v______ Utici, KdJU V&tflll Stilim axiIUin.fcl „ „ Al i V-.lr*-a4i cnlnŠ da. «v* ^ j ♦ ^ - — ---v ■ - » v; v/ut-marv tir taiuoLCV CjCK- nOla kaltl VSem Štirim SinOfKa- -----------'T—' *— — c”— ^ • ali 43,8% več kot lam), fakulteta za državljanu, da izpppolnjuje svoje misnimi stališči pri obravnavanju menjale stalne ali pa občasne tom’«o ek,mna osnovna vnrašania naši problemi hkrati splpsiu T^Hiarst.vn. metalursiio in kemi.iskO rvzvli+innz-v in olrvvn^mclftoi iT^nlrrfsfnih nalrtci v ■zitp'/.? v; __3:i__z._ r tQm SO S Up • ■ . . J. HiValni nrv».V-ilQmi ^cslo-H ie 1^ ssžs.rwrs.tS”?™,1:? sarttrftjtciiiiK: ms?p««► sjss jssss;•sjSMJSSfiJ*«« «»««•:■» "'* »“» “ "il" ananje in se n, ta mm formira ludjo, , go,podav,kimi organt,.. a„sk,„ eindikalaem svetu, ne- “ oSiSkem medfj klovni duh prizadevnih kot Umi), naravoslovna (191 novmcev . . x,an najS(, «™iai«R«*v «i4nm4 4„ lavnimi službami homn >aw„4„a, ___njh služb. V republisRem merilu , , . „ ™,„an,fii ali 7,8 % več), filozofska (338 novih ali "4,6% več kot Jani). Na pravni fakulteti je letošnji VPIS novincev skoraj enak lanskemu. ne in Vzrok za tolikšen porast jg v tem, da je univerza letos ukinila numerus vzgoje, claušus, povečal — f- — voj komunalnega sjsteP13 $ hkrati navaja k temu, da 0ij vse ri. jaški domovi in vrtci) ter odbor ugotovimo, da so že mnoge - m za muzeje, knjižnice in arhive, polnorna opravičile svoj ob^, v | *» «», ržSj8r'š,ts±fflš ! demokracije. V predmetnikih kaj slabo vplivali na v bodoče in Društev pa stalne komisije pri v katorosa so izvolili vsi im en o- ostale, ki še niso našle .Y?eaž' Učnih načrtih naših šol in dru- nujno potrebni najožji kontakt s okrajnih sindikalnih svetih. vani sjndikati po 10 članov. Po- dela- Vse m°čptori in hitrejši * £ ==■,« ™ 3111 ISIS mam kovnemu izpopolnjevanju. ročje. Ta namen ima n, pr. druž- koliko ne, saj je naša pomoč po- J • 1 ' struktura Sindikata prosvetnih in narekuje, saj je za reševan) jgaaniza»I4«1ra «n«-a5an1a »a ra M 4* „ or.ono lo+o ~«lro. c.oXlrn B0Zp za organizacijska vprašanja, za ra se je v teku enega leta poka- muna. Srečko Bb* S »Socializem in vojna« Knjiga Edvarda Kardelja je najpomembnejših teoretskih ael> kar jih je izšlo po vojni v Svetovnem socialističnem gibanju, pano je, da v svetovnem merilu pretaka misel zaostaja za socia-ustično prakso. Vsako pomembno Mitično gibanje pa mora v svoji pktično-politični dejavnosti ime-11 izdelano ideologijo, po kateri ®e ravna in zasleduje svoje cilje, phan j e, ki nima idejno začrtane Mi za nadaljnji družbeni razvoj, £ v svojih političnih ukrepih Ml vrženo zgolj ozkemu praktik ] ptnu. Vsako postavljanje druž-i “®nih ciljev pa zahteva predhod-5° analizo družbenih odnosov in Mmerja sil, ki se v svetovnem prilu izoblikujejo na sistemu 'tenih odnosov. Edvard Kardelj je v svoji knjh-te analiziral družbene odnose, tezmerje sil, ki so se vzpostavili p teh odnosih, in na tej osnovi oprtal zunanjo politiko, ki jo rjorajo voditi socialistične sile. prdelj ni izhajal iz kakih fdej-shem, dogem ali citatov, s ka-pimi bi hotel dokazati pravil-naše zunanje politike, mar-jteč je povsod izhajal iz analize »zmerja sil, ki se je izoblikovalo te nasprotja dveh svetovnih siste-pv: sistema kapitalizma, ki izbira, in sistema socializma, ki P krepi in javlja v najraznovrst-Mših oblikah. ^Kardelj je z marksistično ana- »Bodimo kulturni, da bomo svobodni!« .S tem geslom se republika Kuba z (jgidmi napori bori z zaostalostjo. [fianoviti nameravajo 10.000 novih šol. jujava zmore plačevati prosvetni ka-jUji te za 5000 šol, zato so učitelji skle-i. ' da bodo prvo leto učiteljevah le •rt Polovično plačo in a tem omogočili j^r^ojitev šolskih ustanov, ki bodo .Jele vso šoloobvezno mladino. Kjer ^novoustanovljene šole ni prostorov, b * namestijo kar v kasarnah. Tako Ja«10 v nekdanji kasarni »-E1 Kolumbi-20 on^tnnovili pravo šolsko mesto za ij otrok; otvoritev predvidevajo za «e'ta*®bruarja 1961 (»Učiteljskaja ga- Zakaj učenci kadijo? rjv.bruštvo za boj proti raku v Ame-srej. le napravilo med 22.000 učenci bt nnjih šol anketo z namenpm, da Utonu “Vili, zakaj pravzaprav kadijo, flino ,ati ankete so pokazali, da mla-lidvl Mdi največ zato, ker kade nji-‘iMi feditelji. Anketa pa je pokazala da so najhujši kadilci slabi ieik51 in J18*!, ki se ne udejstvuje v svobodnih aktivnostih. da se Ptedajs kaje-k -a odstotkov moške in 13 odstot-^ ženske mladine. ^ttdina želi v ročne poklice za profesionalno orienta-ije dela v gahpdni naslednje zanimive teicSladlna Ei največ želi ročnih po-^ci=vln t0 313 na en ti*0®! v poklic •eli ,„lziranega delavca v tovarnah Cijtekžbe posredovanje dela v beležijo "ičai10,3v uradniško službo 13.4%. ^artiJeY?u s°lanje v tehnični šoli ali ‘eh " * •* 7,6 %, medtem ko želi leg V prometu kar 24.2 ^ IIllapine. Število mladine, ki '»asa z,^ ,z.a.nimanja za noben poklic, ves a 12,1 /0. - Dekleta si želijo naj-kr-. Plsarmške službe (25 %), potem Prodajalke v trgovino, v razne f»rk„ Poklice, želijo postati bolni-socialne delavke ipd. (Pogled H« kitajsko kritiko politike koeksistence) liao dokassal, da je politika koeksistence edino možna politika v sodobnem svete in da ta politika podpira vsa socialistična in napredna gibanja, kjer koli se v svetu javi j a ja Ker je naša zunanja politika miroljubne in aktivne koeksistence med državami z različno družbeno ureditvijo predmet srditih deljeva knjiga odgovor na te napade. Znano je, da politiko koeksistence med državami z različno družbeno ureditvijo zastopajo tudi ostale socialistične dežele. Če torej kitajski politični voditelji napadajo samo jugoslovansko politiko koeksistence, potem je jasno, da ti napadi niso naslovljeni samo na jugoslovanski naslov. Kardelj potemtakem ne brani pred Kitajci samo jugoslovansko politiko koeksistence, marveč politiko koeksistence nasploh, torej tudi tisto politiko koeksistence, ki jo zastopa Sovjetska zveza. Sovjetski tisk je sicer Kardeljevo razpravo že napadel, toda dejstvo s tem ni izpremenjeno. V svoji razpravi izhaja Kardelj iz dejstva, da nesoglasja med socialističnimi državami ne le niso škodljiva, temveč so zakon napredka in edino mogoča oblika borbe mnenj. Kardelj je v razpravi z marksistično analizo dokazal vse škodljive in naravnost katastrofalne posledice, ki bi sledile za svetovno socialistična gibanje iz kitajske zunanje politike. Ker je Kardelj razgalil bistvo kitajske zunanje politike, z vsemi njenimi negativnimi posledicami, ni čudno, da pri nekaterih te analiza ne bb naletela na ugoden odmev. Glavni pomen Kardeljeve študije je v tem, da je nakazala, kakšni odnosi morajo biti med socialističnimi državami in kakšni do kapitalističnih držav. Županja politika socialističnih držav do kapitalističnih mora biti takšna, da podpira pozitivno razpletanje družbenih protislovij v teh državah in da omogoča nadaljnji razvoj družbenih odnosov v socialističnih državah. V pogojih oborožene napetosti in konfliktov med socialističnim in kapitalističnim ejo pozitivno razpletati družbena protislovja v svetom se ne morejo kapitalističnih državah, niti se ne morejo pomembno razvijati družbeni odnosi v socialističnih državah, marveč se konzervirajo Z vsemi birokratsko-etatističnimi elementi. Edvard Kardelj v svoji študiji najprej dokaže, da kitajske koncepcije mednarodne politike ne izhajajo iz socializma in marksizma in kakšen je dejanski zgodo-vinski učinek teh koncepcij. Kardelj navaja dve tezi, na kateri se lahko reducirajo vsi kitajski napadi na Jugoslavijo. Prva taga pravi: jugoslovanski komunisti so revizionisti, njihov revizionizem pa izvira iz tega, ker se boje im- perializma in vojne. Ta strahopetnost jih je privedla tako daleč, da vodijo oportunistično politiko Z buržoazijo in imperializmom. S tem odstopajo od pozicij revolucionarnega obračuna s kapitalizmom na pozicije reformizma in sprejemajo teorijo o mirnem vraščanju kapitalizma v socializem. Da bi jugoslovanski komunisti to prikrili, olepšujejo imperializem. Potemtakem podpirajo ameriški imperializem. V ta namen so si tucfi isnlsiiti politiko aktivne koeksistence, ki pa ni nič drugega kakor sredstvo za prikrivanje njihove oportunistične politike. Druga teza pravi: nasproti takšnemu jugoslovanskemu »oportunizmu* se kitajski komunisti ne bojijo ne imperializma in ne vojne. So ?a radikalni obračun med svetovoma socializma in imperializma a revolucionarnim spopadom. Če bo to vojna, bo to pravična vojna ter se je ni treba bati in je tudi ne zavračati, ker se bodo žrtve kmalu izplačale. Nadalje pravijo kitajski komunisti, da je trditev o možnosti trajnejše koeksistence med svetovoma socializma ter kapitalizma in imperializma iluzorna in škodljiva. Menijo, da je oborožen spopad med tema dvema svetovoma prej ali pozneje neizogiben. O koeksistenci, razorožitvi, o politiki sporazumevanja itd. je po pojmovanjih kitajskih avtorjev mogoče govoriti le zaradi razkrinkovanja imperializma. Jemati načelo koeksistence za trajno in bistveno načelo socialistične mednarodne politike, pa bi po teh pojmovanjih pomenilo odrekati se revolucionarni metodi razreševanja družbenih protislovij v današnjem svetu. V poglavju o jugoslovanskem »oportunizmu« in kitajskem »radikalizmu« dokaže Kardelj, da radikalizma ni mogoče spremeniti v neko absolutno - načelo, marveč mora temeljiti na analizi realnih odnosov, ne pa na abstraktnih idejnih konstrukcijah. Kitajci navajajo Lenina, ki je dejal, da imperializem neizogibno rodi vojno, Kardelj pa dostavlja, da Lenin ni govoril o neizogibnosti teh vojn izven prostora in časa, Kitajski teoretiki »svoje teorije o neizogibnosti vojne utemeljujejo zgolj s tistimi citati, ki so Odmev konkretnega političnega stanja, ne pa Leninovih načelnih znanstvenih pojmovanj o povezanosti vprašanja vojne z vprašanjem kvantitativnega razmerja družbenih sil«, Skoti vso knjigp Kardelj z analizami in konkretnimi primeri dokazuje, da se v obdobju pripravljanja na vojno in zaostrene mednarodne napetosti ne morejo pozitivno razreševati družbena protislovja. Vsa revolucionarna gibanja so dušena s motivacijo, da je obramba države prvenstvenega pomena. V mirnem času, to je v obdobju, ko se države ne pripravljajo na vojno in ko ne vodijo takšne zunanje politike, ki je usmerjena k vojni, se družbena protislovja ugodno razpletajo. Zate je usmerjenost k aktivni koeksistenci usmerjenost k demokraciji in socializmu. Kardelj navaja tudi konkretne primere, kakšne negativne posledice je imela na napredna in socialistična gibanja politika hladne vojne in kakšne pozitivne spremembe so se pokazale v razreševanju notranjih protislovij v nekaterih državah, ko je politika sprehajanja na robu vojne začela popuščati. Kardelj poudarja, da so v Leninovem času dominirala imperialistična nasprotja med kapitalističnimi državami. Sedaj pa se je položaj izpremenil. »Imperialistična nasprotja med velikimi kapitalističnimi državami so se zmanjšala in se reducirala na sekundarno vlogo, to je, odvisna so od razvoja in načina reševanja osnovnega nasprotja, to je nasprotja med svetom socializma in svetom kapitalizma. To pomeni, da vojna ni več odvisna edinole od notranjih zakonov razvoja kapitalizma, temveč tudi od notranjih zakonov razvoja socializma«. Kardelj potem na več mestih poudarja, da je potemtakem usoda pniru odvisna tudi od »subjektivnih pojmovanj odločilnih socialističnih faktorjev«. Znano pa je tudi, da socialistične sile, potem ko pridejo na oblast, tudi niso imune do raznih napak, stranpoti In deformacij. S tem, da Kitajci zanikajo politiko koeksistence, češ da pomeni status quo, dokazujejo, da je vojna neizogibna, po drugi strani pa zastopajo idejo osvajalne vojne kot instrumenta za vsiljevanje socializma. Znano pa je, da je že Robespiere dejal, da nihče ne mara oboroženih misionarjev. Kardelj navaja, da je vsaka oblika socializma rezultat določenega razvoja proizvajalnih sil, družbenih odnosov itd., zato bi bilo povsem napačno, če bi eno obliko socializma, ki je rezultat določenih in specifičnih zgodovinskih razmer, vsiljevali v deželah, ki imajo povsem drugačne ekonomske, družbene in politične razmere. To prav posebno velja za Kitajsko, kjer se poraja socializem V izredno ekonomsko zaostalih razmerah- Njihove oblike socializma bi ob bolj razvitih ekonomskih razmerah začele zavirati razvoj proizvajalnih sil in s tem celotni družbeni razvoj. Ideja osvajalne vojpe kot instrumenta za vsiljevanje socializma se tudi s te strani pokaže kot obsurdna. Kardelj navaja na koncu knjige vse tiste ekonomske, družbene in zunanje politične elemente, ki so privedli Kitajsko do takih zunanjepolitičnih konceptov. Seveda ima knjiga še mnogo drugih pomembnih družbenih analiz. Ker so- v nji nakazane vse pomembne tendence nadaljnjega družbenega razvoja in perspektive socialističnih gibanj, je nujno, da vsakdo to pomembno študijo pozna, ,T- Za filmsko vzgojo Kino — namenjen mladini Pretekle dni smo lahko zasledili vest, da je kino »Soča« postal mladinski kino. Ljubljana je tako zopet dobila kino dvorano, kjer se bo lahko zbirala mladina ter sledila filmom, ki so ji blizu. Skrb za mladinski kino, filmski repertoar in celotno organizacijo si je naložilo Društvo prijateljev mladine, ki je dalo pobudo, da je ljubljanska mladina ponovno prišla do svoje kino dvorane. Čeprav v Ljubljani primanjkuje kino dvoran, je prav, da je ta prostorna in sodobno urejena dvorana postala shajališče filma-željnega mladega rodu, Film je že dolga desetletja najbolj priljubljena zvrst umetnosti med ljudstvom. Zal nima vselej umetniške kvalitete. Za vzgojo in zdravo rast mladega človeka, ki je prav v razvojni dobi posebno dojemljiv, je več kot dragocena pravilna, nevsiljiva filmska vzgoja, primerna starosti in dojemljivosti. To pa prav gotovo ni odvisno le od repertoarja filmov, marveč tudi od razlage, spremne besede ob filmu, saj prav aktivni filmsko-vzgojni poseg razgiba pasivno dojemanje fabule. Postopna filmska vzgoja lahko uvede mladega gledalca v zakonitosti nastajanja filma in, kar je bitno, vzbudi kritični odnos do tematike ter navaja do samostojnih estetskih, etičnih in idejnih pogledov. Ta naloga ni lahka, saj je nujno potrebno upoštevati starostne razlike in s tem v zvezi različno sposobnost dojemljivosti. Repertoar, ki ga lahko vidimo V reklamnem okencu pri vhodu, je zelo raznolik, saj obeta široko tematiko filmov od risank do kavbojk in zgodovinskega filma. Že ob prvem programu smo lahko prisluhnili spremni besehi o risankah. Za najmlajše obiskovalce je bila prepotrebna! Odlične risanke zagrebške šole so bogate domislic, samosvoje po izrazu, barvno slikovite, vendar za najmlajše teže dojemljive kot na priliko Disnegeve risanke. Prav zato ni odveč nadrobna beseda in razlaga. Prav gotovo bo morala vsaka zvrst filmov imeti svojo specifično razlago glede na tematiko in starostno dobo obiskovalcev, ki jim je prvenstveno namenjen film. Vsa spretnost se bo morala pokazati v tem, da bo estetsko vzgojna vsebina sestavljena tako, da ne bo izključevala drugih starostnih Stopenj. Ne M bilo odveč, ko bi vsaj ob repertoarju navedli, kateri starostni dobi bo razlaga prvenstveno namenjena. In še neumestno umesten pristavek'- risanke si je ogledala »mladina« od šestih do šestdesetih let, marsikdo je zavil v mladinski kino, da bi si vsaj tu lahko ogledal domače risanke, o katerih je domače in tuje časopisje polno hvale, v kino dvoranah pa jih nimamo priložnosti gledati! Mladinski kina je znova zaoral ledino filmske vzgoje. Ta naloga je tembolj odgovorna, a hkra- ti hvaležna, saj prihajajo cicibani in mladinci spontano, z zaupanjem in z željo, da s filmom tudi nekaj pridobijo. Pomen take filmske vzgoje je tem bolj dragocen, če pomislimo, da šolska mladina ne dobiva v šolah nadrobne, stalne pobude za umevanje in vrednotenje filmov. ' In še pristavek ob robu: večerne ure v mladinskem kinu so ostale neizkoriščene.AH ne bi kazalo 'odstopiti večerne predstave za kinoteko, ki je, kakor kaže, še vedno v zadregi glede kino dvorane? Cr, Skupinski pouk vnaša vrsto novih kvalitet v učiteljevo delo Prosvetni delavci občine Cerknica so se zbrali letos prvič na delovnem sestanku. Program, ki ga je pripravil okrajni prosvetni svetovalec tov. Franjo Vidic, je obsegal predavanje prof. Uratari-ča o dosedanjih izkušnjah pri skupinskem pouku in predavanje o novem načinu ocenjevanja, ki ga je imel prosvetni svetovalec sam. Prvi predavatelj je razvil teoretične osnove skupinskega pouka in nanizal praktične izkušnje iz eksperimentalnega dela v Levstikovi šoli v Ljubljani- Ta način dela vključuje vzgojo moralnih, intelektualnih in fizičnih sposobnosti učenca, bolj kot vse druge oblike pouka. Od učitelja terja veliko delavnosti in sposobnosti, terja pa tudi močnejšo materialno osnovo naših šol. V razgovoru so bila prikazana in razčlenjena prizadevanja domačih šolnikov na področju skupinskega pouka. Zanimivo je bilo podajanje o novem ocenjevanju v šoli. Učenec ni več s številkami označeni objekt, temveč kompleksno pojmovana celota. Naloga učitelja je, da pozna vse komponente, ki ga oblikujejo, in da ga na podlagi teh spoznavanj pravilno usmerja v življenje- Predavatelj je podrobneje govoril o dosjeju učenca, ki ga spremlja ves čas šolanja in še dalj, zlasti pri delin-kventni mladini. V razgovoru je prišla do izraza bojazen, da se povečuje administracija in da utegne zavesti v šablonstvo. Vendar drži, da predstavlja breme le za pasivnega učitelja, kdor pa aktivno oblikuje otroka, mu je to gradivo nujnost za uspešno poseganje V razvoj. Na koncu je tov- Knez analiziral centralno razstavo vseh šol občine Cerknica, ki je bila ob koncu šolskega leta. Razstava je pokazala veliko prizadevnost in kvaliteto, zlasti nekaterih šol-Številni obiskovalci so dali priznanje delu, prosvetni delavci pa so nabrali novih idej in vzpodbud. MT slovenske moderne«. Odkril je vrsto nepoznanih dejstev, ki podpirajo tezo o notranji diferenciaciji naših vodilnih umetnikov — Med 1. in 6. oktobrom se je zbralo v Piranu okoli 180 vestno iskanje ustreznejših, so- ijenja. Nagel porast tehniških Cankarja in Župančiča. S svoji-slavistbv iz vse Slovenije. Slavistično društvo, prireditelj dobnejših metod in sintetičnega ved in industrije je odločilno mi ugotovitvami je nakazal glob-tega zborovanja, je pripravilo udeležencem raznolik pro- podajanja. Na ta način ne bodo vplival na zanimanje človeka za ji problem navidez enovite Mo-gram, ki je obsegal troje področij: literarno - zgodovinsko, okrnjene že preizkušene, nepo- materialne dobrine, Zgolj eno- derne, nadaljnja raziskovanja pa ligvistično in slovenistično-pedagoško. Kratko odmerjeni čas grešljive metode, ki služijo sla- stranska usmerjenost človeka pa bodo doprinesla jasnejšo podobo je zahteval, da so bila predavanja precej skoncentrirana. vistU za izhediŠŽb znanstvenega je daleč od naših vzgojnih in o idejni strukturi tega obdobja Udeleženci so sledili predavanjem s prizadetostjo ljudi, ki dela, marveč bodo te metode do- družbenih ciljev. Zato je naloga. Franc Zadravec je podal nove želijo po svojih močeh doprinesti delež k pouku slovenščj- polnili z novimi prijemi, ki bodo vzgojitelja, da pripomore vzbu- »Poglede na realizem med obema ne na raznovrstnih šolah na podlagi novitet, ki so jih na- pripomogli h globljemu vredno- diti v mladini etične in estetske vojnama«. Literarna kritika tega. kazali predavatelji. Slednji so predečih marsikatero novost tenju estetike umetnine ter vse- vrednote, da vzgaja zdrave so- časa je pristopila k vprašanju na področju naše literarne zgodovine in lingvistike. Naša stransko osvetlili literarne pojg- dobne ljudi, ki bodo zmožni realizma z različnimi merili Po slovenistika pa se je izkazala za živorodno vejo domače ve. Slavist, ki obvlada sociolo- osvojiti in ceniti take materialne zatonu ekspresionizma so se po-znanosti, ki z intenzivnim delom in s pomlajenimi močmi ško stanje in družbeno politični kot duhovne dobrine. Paternu je javili različni koncepti realizma, obeta doprinesti nove poglede in vrednotenja na številne, okvir časa, teži k funkcionalne- široko zaobjel problem humani- kar je bil odraz pisateljeve mi-doslej nenačete ali nerazrešene probleme. Dognanja pa bo- mu vrednotenju stilnih elemen- stičnega osveščanja današnjega selnosti, Le-tem vprašanjem se do most med znanstvenikom in slavistom-pedagogom, saj tov in sintetičnemu povezovanju človeka in poudaril pomen, ki ga je posvetil referator in tako pre-jih bo slednji lahko uporabil v modificirani obliki v šo- v kompleksno celovitost obravna- lahko ima pri 'tem procesu na- dočil vlogo realizma med dvejna lah. Na ta način bo slavistična znanost doprinesla svoj vane snovi. cionalna književnost. Problem, ki vojnama v novi luči. delež k splošni družbeno-kulturni rasti in delovala V pro- Med številnimi referati je za- ga je prikazal avtor, je tako teh- Kakšna je »Podoba in funk-cesu humanizacije sodobnega človeka in družbe, služil posebno pozornost referat ten, deloma pa tudi splošnega cija v Jenkovi liriki« je nadrob- Porisa Paternuja »Literarna zgo- značaja, da bi bilo prav, ko bi no razčlenil France Bernik. Stu-m slovemstično-pedagoška m re* dovina v sodobnem življenju«, videli referat posebej natisnjen, diozne stilne analize privedejo formna vprašanja, so bila še se«- Avtorjeva Izvajanja o vlogi lite- Bratko Kreft je govoril »O dp spoznanja, da je prehod od cijska predavanja, kjer se je po- rame zgodovipe y današnji zna- slovenski socialno progresivni li- racionalističnega pojmovanja poslušalec opredelil za literarno- nosti, o njenih metodah in zra- teraturi med obema vojnama«, krajine k impresionističnemu nezgodovinska ali jezikoslovna pre- ščenosti z življenjem so zadela v Obsežno poglavje iz naše literor- sledica določenih sprememb pri da vanj a. jedro problematike. Po naslovu ne zgodovine pač n} mogel prika- pesniku, Kot je razvidno, je imelo zbo- bi napak presodih, da je Pater- zati v zaključeni podobi, ker je ža poslušalce je bila novost rovanje slavistov tako znanstveni nujev referat ekskluzivno slavi- tb področje preobširno. Zato je strukturalna interpretacija dveh kot šolsko aktualen karakter, Tb- stična problematika, čeprav je samo nakazal nekatero probleme ' novel, kot jo je posredovala mafika pa - pa naj bo literarno- avtor izpeljal namen, da opredeli in naštel osrednja imena. Iz Marja Boršniitova, Pod naslovom zgodovinska, jezikoslovna ali šol- mesto in naloge literarne znano- fragmentarnega prikaza pa je po- »Pol stoletja nkrazen« je izvedla fka je bila povečini aktualne) sti med silnicami splošnega živ- slušaiec lahko izluščil osrednja paralelno analizo Tavčarjeve no-in je pomenila za udeležence do- Ijenja v današnjem času. Slav}- dogajanja, ki so vplivala na raz- vele »V Karlovcu« in Prežihove-1 prinos, ki ga bo mogoče realizi- stika je ena tistih znanosti, ki voj socialne literature, avtor pa ga »Boja na požiralniku«. Narati v šolah na takšen ali druga- opravlja kulturno vlogo s tem, je poudaril vpliv te literature na drobna analiza obeh del je počen način. Predavatelji SO imeli da V skladu z današnjo stvar- miselnost in razvoj književnosti, kazala dva profila, humanistične odmerjen Čas, zate ni bilo moči nostjo posreduje družbi etične in Fran Petrč je v »Pesniškem miselnosti, kar pa je rezultat pričakovati, da bi v pičli uri po- estetske dobrine in dognanja o izrazu ekspresionizma« podal sin- različne idejne in družbene stavili pred poslušalce povsem domači literarni preteklosti in se- tetično podobo slovenske* knji- strukture obeh pisateljev, osvetljen in rešen problem, kar danjpsti ter jih tolmači. Patemfi ževposti te smeri. Zgoščen prikaz Pri zaključnem delu »Ob Lju- pa ne zmanjšuje vrednosti njlho- pa je naglasil vlogo literarno- raznorodnih teženj V eksprosio- hartovem Zbranem delu« še ved-vjh podajanj, Vsakdo ja lahkp 1?. zgodovinske znanosti in pedagoga nisfični umetnosti pomeni lep no obstajajo neraziskana mesta, luščil^ jedro problema in razbral pri osveščevalnem procesu huma- doprinos k umevanju tega po- kj jih kljub vestnemu delu ni razsežnost raziskovanj, pomen nizsmje današnjega človeka in glavja naše literature. Avtor je moči pojasniti z zanesljivimi po-novitete in usmerjenost idejnega družbe. Današnji človek živi v postavil tezo o avtohtonosti slo- clatki. Hkrati s temi ugotovitva-aspekta. znamenju predominacije tehnike, venskega ekspresionizma, z izje- mi je podal Alfonz Gspan ypo- Ne glede na področje temati- pospešenega tempa življenja in mo mistične smeri, ki je dobiva- gled v monografijo Linharta ter ke pa je na piranskem zborova- specializirane izobrazbe. Ogro- la pobude iz Nemčije in Češke. začrtal njegov idejni razvoj. Na- nju prevladalo dvoje: premik za- men tehniški razvoj je osredoto- Nove poglede na našo Moder- vosti, ki jih je referator že več-nimanja slavističnih strokovnja- čil človeka na realne vede, vse to no obeta Dušan Pirjevec, ki je krat objavil, zadobijo v strnjen; kov v novejšo tematiko in za- se je odrazilo tudi na načinu živ- govoril »O nastanku in razvoju analizi pravo podobo. šiljali v vsa industrijska področja Slovenije. Ob plinarni bi se razvilo več vej industrije, tako za plastične mase, za živilsko krmo in za umetna gnojila. Tako bodo vse industrije povezane v orjaški napredejo polno pajčevine po kotih, so: dobre oči in krepke noge pajkov Kadar hodimo skozi gozd, se nam skakačev; varovalna barva rakoviča- . ^ - , - ... ^ nenadoma ovije tanka nitka preko stih pajkov; 'zmožnost pajkov volk- in fc>arva- glasu) je bilo odlično, h1* lica, ali pa nam mreža, ki je nismo cev, da tekajo po suhem in po vodi; ^ ?? zlovoljne slike. . videli, zagrne obraz. Jezno zamahne- spretnost baldahinarjev, predvsem pa . . , e, so, , . ° ,a:]e zarodki boa mo z roko - a pajčevina je močna in križevcev v spletanju mrež. Otroci solsiab oddaj, zakaj ne bi vpletli lepljiva. naj bi spoznali zakon roparjev, ki v .?ec šolskega razpoloženja? J Malokdaj imamo priložnost opa- boju za življenje požro vsakega, čelo ^vlzltl za peskovnik so »prileteli zovati lepoto pajkovih izdelkov — ker predstavnika lastnega rodu. Skrb za zraka; Čudno, da so otroci začeli pač poredko hodimo na sprehod ob zarod pa je - kot pri drugih žival- ^0Xatl reliei, ne da bi poprej pogj meglenih jesenskih jutrih: tedaj je skih vrstah - tudi te, sicer divje in dal1 na zemljevid. Ali pa bi to mav pajkove mreže najlepše videti. Nežne, požrešne samice, spremenil v skrbne stor?tl pozneje m ugotoviti, ce ovešene z roso lebdijo nad travo, mamice. Mladim pajkom pripravijo ysa-1 Ppblizno zadeli pravo razme* vise na spodnjih vejah dreves, ‘trepe- mehke postelje, prenašajo jih na svo- in °blLko;, . ^ ^ --t. » , , x tajo v jutranji sapi in zablestijo, če jih hrbtih — dokler mladičev ne zgra- Zametki bodočih spiskih oddaj nenadoma posije sonce. bi lakota in ne gredo vsak svojo pot Y . dobrl‘ DoIbl!f. - J*0 Prav tako redko smo priča, ko pa- na lov za plenom. . zbližati bo treba gledišča solnih jek ujame muho, oso, strigalico ali V kratkem: Oddaja bo poskušala *n šolske televizije, kak drug mrčes — zato malokomu osvetliti predvsem tiste značilnosti iz ^ • - ^— ----------- dijak IV. 1. učit®" ALEKSANDER PIRHER pride na misel, da bi dejal: »-Pajki so življenja pajkov, ki jih sicer ne mo- .. Gartnar Jure, koristni.* Vendar pomorijo ogromno remo videti, so pa bistvene — tako sca v Ljubljani: mrčesa. Res imamo danes že dosti za pajke, deloma pa tudi za ostale Veseli me da je tudi RTV ^ Prosvetne delavce občine Ljuto- krog prijateljev, sodelavcev m znan-energo-kemokombinat. Surovinska mer in vsega Pomurja je v petek cev v ljudstvu, ki ga je po njego-baza zani ie boaata sai ie že do- 15- J18 ‘Ja Pretresla žalostna vest, ker vem delu in odkritem značaju viso-. . I r, ’ J J .... Je po težki in mučni bolezni premi- ko cenilo, slej ugotovijenin 718 milijonov n,ji njihov mentor in sodelavec, se- Tov. Pirherja ni več med nami, ton lignita zaloge. Velenjski rud- kretar občinskega komiteja ZKS tov. z njim je nastala nenadomestljiva nik naj bi do 1963. leta dajal tri Aleksander Pirher. milijone ton lignita letno. Pri Šoštanju pa bodo že naslednje leto odprli še en rudnik. Samo naslednje leto bi v velenjskem rudniku potrebovali 200 novih rudarjev. Pozneje pa ob delu v dveh rudnikih še 1600 novih ljudi. Da ne govorimo o ostali industriji, ki se bo morala razvijati vzporedno z nenehno rastjo proizvodnje v rudniku. Vidimo, da le ni bila pretirana izjava tistih, ki so govorili, da bo Velenje mesto s 30 do 35.000 prebivalci. Tak mogočen vzpon sedaj malega, a lepega mesteca bo narekoval v prihodnosti še eno veliko vprašanje. Kje in kdaj usposobiti delovno silo? Tu je med najmočnejšimi problemi prav šolstvo. Danes sta v Velenju le 2 osnovni šoli, oddelek srednje ekonomske šole, enoletna šola za nadzornike Aleksander Pirher, doma z Le- vrzel, ostari pa so uspehi njegovega dela, ki bodo rodovom jasni spomeniki, spomini n® moža, ki je imel življenje in izobrazbo ljudstva stalno pred očmi. Stevini vrtci med bivšimi viničarji, dijaški dom v Ljutomeru. Kmetijska šola v Stročji vasi, Gospodinjska šola v Ljutomeru, več ustanovitev in gradenj osnovnih šol, ustanavljanje vaških knjižnic, kulturnih društev in Svobod, številne gospodarske ustanove in najrazličnejši kulturni in gospodarski ukrepi v občin] in okraju, vsemu temu je dal on življenje, pobudo in smernice za de!o ter vodil vsestransko skrb za nadaljnji razvoj tega. Z vso vnemo je delal pri organizaciji predavanj Ljudske univerze po naših vaseh — skratka, vedno je imel pred očmi izobraževanje naše mladine in našega ljudstva. Zadnje njegovo delo je bila pobuda za ustanovitev kluba Ljudske univerze in Svobode v Ljutomeru, kjer si danes ob radijskem in televizijskem sprejemniku širi ljudstvo svojo izobrazbo. Ogromno je bilo njegovo delo na področju prosvete in šolstva v občini in okraju, učil pa nas je vedno tudi, kako je treba delati, kako treba služiti ljudstvu in ga vzgajati. Težko je bilo naše slovo od tov. praškov proti golazni, vendar bi po hlevih in kleteh bilo neprimerno več žuželk, če jih ne bi uničevali pajki. Eni izmed pajkov - rakovičarji pa so tudi smrtni sovražniki stenic; zgodilo se je celo, da so očistili vrsto barak. Odnos do pajkov je še vedno napačen. Nekateri verjamejo, da prinašajo srečo, medtem ko so drugi pre- živali-roparice. ODMEVI NA TV ODDAJO: POTOVANJE PO PESKOVNIKU 13. oktobra 1960 Ijana pričela s poskusnimi TV šote* mi oddajami. Čeprav je bila odda »Potovanje po peskovniku^ prva. sem jo gledal, me je navdušila. , Res je, da so otroci nekoliko .hitro prehajali od objekta do objCč Vlado Voglar, učitelj 4. razreda in gledalci niso imeli možnosti, da osnovne šole Ledina-Ljubijana: se skoncentrirali. Bolje bi bilo. če RTV Ljubljana je pričela z odda- se ustavili pri eni izmed elektrarn , j jami za šolsko mladino s posrečenim spogledali« vanjo, saj jim šola vsevprek strupeni naslovom »Razgled za mladi svet«. ne more prikazati. S tem v zvezi J d .Paikl\ kl Prva, oddaja te vrste je bila »Po- .ie bila všeč ponazoritev z mlins^f «ineb'1U naše. ožje domovme, tovanje po peskovniku«. Učenci so kolesom in primerjava z delovanji Arahm. boginja Atena io ie iz ne- • Treba je priznati več pomaniklii- nii osnovne šole relief naše dofljj voščljivosti, ker je pletla lenše kot vosti, ki so nastale zaradi premajh- vine tak, kakršen je, in ne ona, začarala v pajka- . Od tedaj, tako nega odra in pičlo odmerjenega časa. kakršen je bil. pravljica, pajki ^ pletejo lepe Zaradi teh vzrokov je moralo. marši- Prav bi bilo, da bi televizij? mreže. A L O. V LTi Vid ux bcxc vxx.xj- kaj odpasti. " šola na učiteljišču v Ljubljani, ki« Morda bo kdo vprašal: Ali še ni Zaradi tujega okolja je manjkala pripravljamo, pri tem pomagala , nikomur prišlo na um, da bi uno- sproščenost otrok, njihovo medseboj- vsaj deloma vračala dobro za d^v rabil močne in prožne niti paičevine no izpraševanje in odgovarjanje, RTV Ljubljani, Id jo je ustano^ in poskusil iz niih kaj narediti? pač, skratka, manjkal je pravi razgovor Želel bi. da bi ta šola čimprej r. tudi to so liudie že delali: ha Ki- med učenci. čela z delom, da bi njeni člani ^ vsega početka spremljali delo le- talskem so že davno Uoorabliali pajčevino — ---------- — — »n z-e aavno uooraonaii paj- Navzlic težkočam in napakam pa vsega početka spremljali delo ^ za šivanfe. V Franciii na so je bil s to oddajo uspešno prebit led šolske televizije in analizirali hJ^ izdelovali celo platno ...... — slikanic iz in RTV Ljubljana naj nadaljuje s to- delo. Le tako se bodo usposobili^ »atkotnh niti. kar pa se ni iznlačalo, vrstnimi oddajami, ddmeri pa jim kvalitetne TV inštruktorje na So” ?ebeIlrin svilene niti po- naj nekaj več časa in izvedbi preskrbi kamor bodo prišli, trebno 80 nitk pajčevine. večji prostor. in rudarska sola, kl bo letos lah- nainta v Slov. goricah, sin kmečke kr, riala le sto mlariih kvalifici- družiine z več otroki in majhnim po- FJl.herja, našega sodelavca m men-kO dala ie sto mlaain, Kvatmci v norimi mladosti tor3a na zadnji poti h Koreni, ka- Mnenja mladih gledalcev: Splošnega mnenja ni mogoče kazati, ker je RTV Ljubljana S j. lajam! šele pričela. ranih rudarjev. SS’ v jsekr^mVnotrn^mS mor^ga je naše .članstvo v velikem Menimo, da bo v kraju, ki iz smrti pa Sel študirat, čeravno od do-dneva v dan bolj potrebuje kadre ^ ^ražo ^ " ? Va ° . . , , . ___, ko se je odločil za študij na učite- — v velenjskem rudniku je nad da bo prišel čimprej do kru- Odišel je od nas za vedno, on, ki je kazal vsaki priliki polno razu- 2600 zaposlenih in od teh niti po- ha. Preživlja, se je v tej dobi z in- , nrosivetneff, delavce m, Icirioa kvalificiranih __ morala štrukeljami, bil pa je odličen dijak, mevanie za prosvetnega delavca na lovica kvallticiramn — morala maturi n= učlteliišču ie čakal vasl- podpira« naša prizadevanja m zrasti srednja tehniška šola. ft“ri le^' ^ učiteljsko stažbo in jo vedno razumoi Potrebe šolstva in vodilnem mestu V rudniku in lal v okupiranem Mariboru in Slo- v misbh vedno živel med nami, rJwJil+i„ Ckavoria hi morala oh venskih goricah. Po osvoboditvi je da bomo hodili Se dalje po poti. po podjetju. Seveda bi morala ob v j|artboru kot šolski inšpek. kateri nas je vodil, in nadaljevali njej zrasti še vrsta drugih sred- tor in kot poutični delavec. Leta dol0 naišo, "vladino m naše Ijud-njih šol, kot srednja ekonomska ^^ri^v Ljutomer ter kot ^rilTtSel^panaj mu^p^ šola za obratne inženirje in se dolgoletni poverjeniK za prosveto .iteik k, „ v n1 noznail. jL JKl / m j 1^1 1 I ^1 /\ . ■ I vrstnimi oddajami šele pričela. ^ ▼ -M-J JL go pa je mladih gledalcev, ki so , s to oddajo zelo zadovoljni (po Vprašanje: Z ženo sta učitelja ter n^a^oTebji"«^«" IisTlrs št? 12/ težko"3 službeno^mesto. otroka, nimata pa primernega stano- razlike med učnim in vzgojnim oseb- avonscu Pokazati podobno, vanja, temveč le sobo, ki jo uporab- jem, ki dela na šolah in vzgojnih za- Ito + o rzo lr'iiV,4v>4/-v cc 1i ^, . ». ^ d I k% ■mr mm c-o V, mr 4-n-m 1 .. X — Poleg časopisa, filiria in radi: Ijata za kuhinjo, spalnico, shrambo vodih v vaseh v tem pogledu, če . , itd., ker so družinska stanovanja v imajo svoja lastna stanovanja ali ne. ]e razvila televizija učiteljskem bloku zasedena. Zanima zato Vam nadomestilo pripada. Ker ki posega v vsa območja Vaju, če Vama pripada zaradi objek- imate po zakonu pravico do brez- benja in tudi v šolo. tivnih težav kakšno povračilo, ker sta plačnega stanovanja, Vam mora ob- HTV Ljubljana pričela nui 4 fiar, ta mr w-, c-, »-4 ^4 ... . --.4 n n --: —____________ ... m 1 □/■4 4 n c Ir i m! ta 4 tam4 -- —-— vx av.xxvx, xvcx Obet I-ca.1CCAJI,. v •iii.i Ii, v 0.111 IIIUIA 4JU- —r-- —'—“ t----. j, . prikrajšana v primerjavi z drugimi čina plačati stanarino — čeprav sta- mladinskimi oddajami, iz kateriO-ir učitelji. nujete v lastni hiši — v denarju in bodo raz vi,le prave in. didaktične Od^nvnr; Vprint««>mr* rta imata np v bonih. memtme TV šolske oddaje. LR. Za stanovanje in kurivo po določ- ska je z njimi že pričela, prt ru Franc Klemenc šola za obratne inženirje m se Uute^er^ m^tatoj v^ke čitek k« ga v življenju ni poznali; druge. Kako bo sicer mogoče sno- šole Jv Ljutomeru in kot politični de- . Slava njegovemu delu m spo-vati gigante, Če ne bo strokovnja- lavec delal predano, neumorno, po- minu. J. Bc. o Tr, +oCTa so v Vpleniu dobro žrtvovaino, odkrito in pošteno, kov? in tega se v veienju oodto g svojim nesebiftr,im delom, koi zavedajo! Želijo, da bi ze seaaj prosvetm m poriitični funkcionar, ko ne samo mislili, temveč hkrati s človek osebnostnih kvalitet m vrlin pripravami za začetek gradnje ^S^e TSSt energo-kombinata pričeli konkre- no g,ra<]iitev domovine, kot ljudski tizirati zasnove šol, ki bodo nujno poslanec je bil tov. Pirher znan ne potrebne v tako velikem indu-' le v domači občim, temveč po vsem strijskem srediscu. v tem svojem Stalnem elanu dela Na natečajih za investicije in ustvarjanja si, je pridobil širok (Dalje s 3. str.) bi izmenjali izkušnje in probleme glede jezika v gledališču lem problemom je posvetil posebno predavanje Bruno Hartman »O jeziku v gledališču«. Dosedanje • mnenje o razmejitvi slovenskih narečij v Istri je korigiral Tine Logar. »Slovenski jovori v Istri in njihova geneza« iajejo nove teze o dialektičnem razvoju tamošnjih narečij. Isti avtor je podal nazorno pot »Dia-lektizacije slovenskega jezika«. O »Pluskvamperfektu v slovenščini« pa je predavala Breda Pogorelec. Božo Vodušek je pripravil dvoje predavanj — »O delu za nov slovenski besednjak« in o »Melodiji naglasov v centralnih slovenskih jovorih«. Skrb za pouk slovenščine in slovenske književnosti je narekovala, da je bil dobršen del piranskega kongresa posvečen šolskim vprašanjem. Tu je pač bila najbolj aktualna reforma šolstva, slasti na srednjih šolah. Že lanskoletna statistika pokaže, da je nilo v Sloveniji na srednjih stro-tovnih šolah več dijakov kot pa na gimnaziji. Tehten referat Ceneta Kopčaverja — »O problemih slovenščine na srednjih strokovnih šolah« opozarja na to, da ta ;ip srednje šole vse bolj dominira, kar je skladno s porastom lobniških ved in zanimanjem nladine za realne predmete. Re-ieratar je poudaril, da praktici-itične potrebe ne smejo ogrožati slovenščine in tako imenovanih iplpšnih izobraževalnih predme-ov, kamor so potisnili tudi pouk naterinega jezika. Tak pojav ahko ogrozi tiste vzgojne cilje, ti so nam bili preženite ves čas x> vojni: naše srednje šole naj lijakov ne vzgajajo le v strokovne moči, marveč v osebnosti, ki nodo posedovale umske in čustvene kvalitete. Strokovnjak tehniške stroke naj bo hkrati osveščen in kulturno razgledan člo-rek. V diskusiji pa je Dušan Pirjevec naglasil, da je v temelju Sgnešeno pojmovanje, če prište- vamo pouk slovenščine med splošno izobraževalne predmete Slovenščina ni splošno izobraževalni predmet, temveč je tudi na strokovnih šolah primarni predmet. To pa zato, ker mora biti strokovnjak sposoben medčloveškega občevanja in ker pouk materinščine oblikuje idejni, kulturni in moralni lik mladega človeka. Pouk slovenščine je potrebno poučevati sodobneje, nuj-no pa je, da dobita predavatelj in dijak primerne šolske knjige, hkrati pa tudi druga pomagala (film, plošče, magnetofon itd.). V koreferatu je Uroš Kraigher poročal o letošnjih izkušnjah pri diplomskih oziroma maturitetnih nalogah. Iz poročil predsednikov komisij je razvidno, da srednješolci slabo obvladajo slovenščino, prav zato kaže posvetiti temu predmetu vso skrb, ne pa da bi reducirali učne ure. Rado Jan ni povedal nič novega v referatu o »Ideološkem pomenu pouka slovenskega jezika«, znova pa je opozoril na možnosti, ki jih daje ta predmet pri formiranju idejnega profila dijaka. Informativni referat Janeza Rotarja o »Deležu slovenske književnosti pri pouku jugoslovanskih književnosti na neslovenskih šolah druge stopnje« ponazarja stanje v drugih republikah. Hkrati pa je Rotar naglasil potrebo, da dado prednost pri pouku tistim slovenskim književnikom, ki resnično predstavljajo vrhove slovenskega Parnasa. Kongres slavistov v Piranu je potekal v znamenju dela. Slavistično društvo je dosedaj opravilo vrsto nalog, za bodoče pa si je začrtalo obsežno in odgovorno delo, ki bo doprinašalo svoj delež znanosti in družbi. Z novimi aspekti obogatena znanstvena de la slavistike bodo tvorila most med znanostjo in šolo, med znanstvenikom in občinstvom. Plodove dela naših slavistov pa bomo videli na kongresu jugoslovanske slavistike, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Igor Gedrih Odgovor: Verjamemo, da imata ne v bonih. težkoče zaradi neprimernega bivali- Za stanovanje m Kuriv® po aoioc- jc .f ^ šča in da se čutita prikrajšana v pri- bah te nove uredbe se daje upravi- Pa se 3? bodo tudl vsd Sfru^e * merjavi z ostalimi učitelji. Vendar čencu praviloma nadomestilo v de- blike, ki imajo razvito TV mrež • Vama ne moremo svetovati drugega narju, nadomestilo za stanovanje se Mnenja avtorja scenarija. mn®L kakor to, da se obrnete na pristojno izplačuje v mesečnih zneskih, za ku- učiteljice, mnenje učiteljskega kaP občino, ki je dolžna preskrbeti tudi rivo pa naenkrat za vse leto. data in mnenja mladih gledalcev Vama primerno stanovanje. Ce ne bo Denarno nadomestilo se določi po njihovih staršev dokazujejo, daJ? šlo na občini, pa poskusita preko višini najemnine za ustrezno stano- tudi pri nas vzbudila televizija okraja. Zaradi neprimernosti stanova- vanje v kraju, oz. po dnevni krajev- zanimanje za prikazovanje temay n ja pane moreta zahtevati nikakega ni ceni kuriva. ^ ji niSta kos niti časopis nitiJf Občina je dolžna priznati odločbo, dio, ker ima TV svojevrstno inteJ^ s katero Vam nadomestilo za stana- tacijo. vprašanje: oocina vam noče iz- rino v gotovini prizna, ali pa Vašo Probleme šolske TV, ki jih plačati nadomestila za stanarino, ker zahtevo z odločbo zavrne. Proti taki deni pisci nakazujejo, bomo ar stanujete v lastni hiši. Obrnili ste se zavrnilni odločbi boste imeli pravico rali v naših prihodnjih biltenih* . na OLO, ki Vam je sporočil, da imate ?? Pr*to*rb)fn,na povračila. M. J.: Vabimo učitelje in učence pravico * do izplačila na nadomestilo s pritožbo ne bi uspeli, boste ..... za zvišano stanarino in le o tem bila imeli pravico vložiti tožbo pri uprav- sol ki imajo televizorje, da z V obveščena tudi Vaša pristojna občina! nem senatu Vrhovnega sodišča LRS. sodelujejo in pošiljajo svoja rrftf kljub temu pa je občinski tajnik Paziti pa boste morali na predpisane Redakciji mladinskih TV oddaj - y Vašo zahtevo ponovno odklonil in Vas roke. Ljubljana, Tavčarjeva ulica. - ■ opozoril na 1. čl. Uredbe o pravici učiteljev, vzgojiteljev in profesorjev do brezplačnega stanovanja in kuriva (Uradni list LRS št; 22/50)^ Odgovor: Opozorite Vašega občinskega tajnika, da uredba, na katero se sklicuje, ni več v veljavi, ker je bila po 9. čl. Uredbe o brezplačnem Ko se ob Dnevu mrtvih spominja-.iio rajnih tovarišev, se letos zdrznemo ob grobu šolskega upravitelja Franca Klemenca, kamor je legel po tragičnem dogodku dne 6. junija 1960. Pokojni tovariš je prišel iz Sevnice v Hrušico pri Ljubljani. — Leta i941 so ga z družino vred izselili Nem-2i v Ljubljansko pokrajino in ga oropali vsega imetja. Potem je učitelje-val na Dolžu pri Novem mestu in na Smuki, kjer je imel posredno zvezo s partizani.. Nato je bil odveden kot talec v Kočevje, pozneje pa v Gonars in Monigo. Po letu 1943 se je zaposlil kot zidarski delavec in sprevodnik na ljubljanskem tramvaju, a je bil kmalu kot politično nezanesljiv mobiliziran- na prisilno delo. — Že od junija 1941 dalje je bil prizadeven član OF; od 1944 pa član uličnega odbora Novi Vodmat, Moste, kjer je opravljal funkcijo političnega propagandista. Po osvoboditvi je bil predsednik KLO Sevnica do odhoda v Hrušico. Na zadnjem službenem mestu je skal smisel končno umirjenega življenja v šolskem, ljudsko-prosvetnem in političnem delu .Sodeloval je v celi vrsti društev. Nikjer se ni branil odgovornih funkcij. Ni poznal uradnih ur ne v šolski pisarni, ne v družbenih organizacijah. Vzljubili so ga otroci, spoštovale so ga naj ožje tovarišice z domače šole, osebni prijatelji in številno ljudstvo, za katero se je žrtvoval do zadnje ure. Veličasten pogreb .govori in venci so dokazali, da smo izgubili vestnega prosvetnega delavca — komunista, ki ga bomo ohranili v častnem spominu PROSVETNI DELAVEC Izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, interno 381 — Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva ulica 1 - Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VII. — Letna naročnina 300 din — Štev. čekovnega računa: 600^70/3-140 - Tiska CZP »Ljudska pravica« RAZPIS Razpisna komisija pri sekretariatu Sveta za šolstvo LR^ razpisuje delovna mesta za; sodelavca v strokovni skupini za pravne zadeve, sodelavca v strokovni skupini za organizacijo vzgojnega in izobraževalnega dela, referenta v oddelku za splošne zadeve, strojepisko. Za prva tri zgoraj navedena mesta mora prosilec imeti visoko ali višjo izobrazbo in najmanj 5 let prakse v prosvetni ali upravni službi; strojepiska pa najmanj naziv strojepiska H* Prošnje, opremljene z ustreznimi dokumenti in življenje-pisom, naj prosilci pošljejo do vključno 5. novembra sekretariatu Sveta za šolstvo LRS, Župančičeva 3/IV. Razpisna komisija pri Sekretariatu Sveta za šolstvo LRS Obvestilo Vso opremo za šol©, šolske delavnice, šolske kuhinje itd. ter učila, muzikailne in optične aparate, kino-filme, diafilme in ostaao nudimo v največji izbiri in po konkurenčnih cenah. Zahtevajte ponudbo pri IZDAVACKOM PODUZECU »ZORA« odd. Učila i namještaja Zagreb, Prilaz J. N. A. 2 Državna založba Slovenije opozarja na naslednje priročnike: TONE LJUBIC: Pripravljamo’ Veselo, lepo m koristno 300 DIN TONE LJUBIC: Lutkarski krožek 100 DIN BOGDAN URATARIC: Botanične učne ure 320 DIN BOGDAN URATARIC: Botanične ekskurzije 400 DIN BOGDAN BINTER: Po nižinah in gorah Jugoslavije DR2AVNA ZALOŽBA SLOVENIJE • Ljubljana, Mestni trg 26 RESOLUCIJA O IZOBRAŽEVANJU STROKOVNIH KADROV Zvezna ljudska skupščina je na skupni seji Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev dne 2. in 3. junija 1960 obravnavala predlog resolucije in elaborat Zveznega izvršnega sveta o izobraževanju strokovnih kadrov, poslušala ekspoze predstavnika Zveznega izvršnega sveta, poročilo Odbora za prosveto Zveznega zbora, Odbora za delo in socialno zavarovanje Zbora proizvajalcev in odborov za narodno gospodarstvo obeh domov ter upoštevala stališča in mnenja gospodarskih, družbenih in strokovnih organizacij, ki so jih podali njihovi predstavniki na sejah omenjenih skupščinskih teles. Na podlagi tega ugotavlja: Razvoj proizvajalnih sil v naši državi je povzročil velike spremembe v družbeni delitvi dela, organizaciji proizvodnje in načinu življenja delovnih ljudi. Danes je zaposlenih v gospodarstvu družbenega sektorja nad 2,500.000 delavcev. Število novih delavcev, ki se vključujejo v gospodarstvo, narašča iz leta v leto. Z družbenim planom gospodarskega razvoja za dobo od 1957 do 1961 je predvideno, da se bo vsako leto vključilo v gospodarstvo družbenega sektorja 107.000 ljudi. Število tistih, ki so se v preteklih letih na novo zaposlili, pa je preseglo število, s katerim je računal plan. Nadaljnji razvoj gospodarstva zahteva še več raznovrstnih strokovnih kadrov.' Samo v prihodnjih petih letih bomo po cenitvah potrebovali nad 60.000 novih strokovnjakov z visoko in višjo in nad 180.000 novih strokovnjakov s srednjo izobrazbo, nad 80.000' visokokvalificiranih delavcev ih približno 325.000 kvalificiranih delavcev. Po drugi strani bo razvoj kmetijstva omogočil sprostitev precejšnjega dela kmetijskega prebi- resolucijo i. Temeljna načela strokovnega izobraževanja 1. Naš sistem vzgoje in izobraževanja kot celota odpira s svojimi raznovrstnimi ustanovami in oblikami čedalje več možnosti za oblikovanje vsestransko razvite osebnosti socialističnega državljana, ki je usposobljen za proizvajalca in upravljavca. Nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj ter vedno pomembnejša vloga delovnih ljudi v proizvodnji zahtevata nenehno dviganje njihove strokovne, splošne in družbe-no-politične ravni. Uspešno ures- valstva za delo v nekmetijskih dejavnostih. Pričakujemo, da se bo v naslednjih dvajsetih letih število v nekmetijskih dejavnostih zaposlenih ijudi več kot podvojilo. Hkrati bo preobrazba kmetijstva terjala veliko večjo strokovnost proizvajalcev in raznovrstne strokovne kadre, ki bodo usposobljeni za moderno kmetijsko proizvodnjo. Gospodarski razvoj bo terjal v prihodnje intenzivno tehniko, mehanizacijo in avtomatizacijo, kar bo močno vplivalo na nadaljnje naraščanje proizvajalnih sil, na življenjski in družbeni standard naših delovnih ljudi in na utrditev položaja Jugoslavije v mednarodni izmenjavi. V pretekli dobi so razširile svojo aktivnost tudi razne javne in komunalne službe, naraščanje proizvodnje in družbenega standarda pa zahteva njihov nadaljnji razvoj. Struktura današnjih kadrov po njihovi strokovni izobrazbi pa ni v skladu s temi tendencami. Zato postaja strokovno izpopolnjevanje sedanjih in pravočasno izobraževanje novih strokovnih kadrov eden odločilnih pogojev za naš nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj. Ker je spoznala problem strokovnih kadrov, se je skupnost tudi doslej trudila za njihovo vzgojo in iskala novih poti in metod za njihovo izobraževanje. Pomembni uspehi so bili doseženi v uresničevanju osnovnega osemletnega šolanja; z njim se dviga tudi splošna izobrazba mladine in bodočih proizvajalcev. Ustanovljenih in opremljenih je bilo veliko novih strokovnih šol ter zboljšana njihova organizacija in delo. Povečalo se je število poklicev v šolah za kvalificirane delavce. Poseben uspeh pomeni čedalje večje zanimanje mladine za strokovne šole in praktično delo. Odprtih je bilo precej novih fakultet ter visokih in višjih šol in razširjen krog fakultetnih centrov, v katerih študira danes 4.5-krat več študentov kot pred vojno. Uvajanje v stroko z neposrednim delom v proizvodnji, na tečajih in seminarjih je zajelo precejšen del novih delavcev, ki se brez poprejšnje strokovne izobrazbe vključujejo v gospodarstvo in usposabljajo med samim delom. Gospodarske organizacije so začele z ustanavljanjem centrov za strokovno izobraževanje kadrov. Pomemben prispevek k izobraževanju strokovnih kadrov so dale tudi delavske in ljudske univerze ter sindikalne in druge družbene in strokovne organizacije, ki so pomagale podjetjem in delovale za družbeno-ekonom-sko in strokovno usposobitev de-settisočev delavcev. Poleg tega čedalje bolj prevladuje pojmovanje, da imajo naložbe v izobrazbo strokovnih kadrov enak pomen, kot naložbe v razvoj materialnih proizvajalnih sil. Vsa ta prizadevanja pa so imela tudi resne pomanjkljivosti. Med ustanovami za strokovno izobraževanje ter gospodarskimi organizacijami in javnimi službami ni bilo potrebne povezanosti. Premalo je bilo storjenega, da se v šolstvu opustijo okviri tradicionalnega šolanja in vpeljejo nove, prožnejše oblike, ki bi omogočile hitrejše in učinkovitejše izobraževanje strokovnih kadrov. Strokovne šole so se posvečale predvsem vzgoji kadrov iz mladinskih vrst in niso razvijale takih oblik dela, ki bi omogočale bolj organizirano in bolj množično strokovno izobraževanje in izpopol- njevanje odraslih. Zmogljivosti ustanov za strokovno izobraževanje niso bile v skladu s potrebami. V strokovnem izobraževanju vajencev je še vedno mnogo šibkih strani. V visokem šolstvu so izostale nujne spremembe, ki bi ga bile spravile v sklad z našim splošnim družbenim, gospodarskim, političnim in materialnim razvojem. Sedanji tempo, način usposabljanja in struktura strokovnjakov, ki jih dajejo visokošolske ustanove, še vedno ne zadovoljujejo. K prepočasnemu izobraževanju strokovnih kadrov je pripomoglo tudi to, da so se ustrezne ustanove premalo posvetile spremljanju potreb po strokovnih kadrih in izpopolnjevanju sistema strokovnega izobraževanja. Te in druge pomanjkljivosti so vplivale, da smo ves čas zaostajali, tako glede vrst in profilov, kakor tudi glede števila kadrov, ki so se usposabljali na strokovnih šolah in v drugih zavodih za 'strokovno izobraževanje. Razvoj gospodarstva in javnih služb je bil veliko hitrejši, kot priprava strokovnih kadrov. Vse strokovne šole in fakultete skupaj dajejo danes nad 60.000 kvalificiranih kadrov in od njih se jih nekaj ne vključuje v gospodarstvo, temveč nadaljuje šolanje, število nanovo zaposlenih pa je dosegalo v zadnjih letih tudi 150.000 na leto. Da se ustvarijo pogoji za nadaljnji razvoj gospodarstva in javnih služb in odpravi ta neskladnost med stanjem in potrebami. po strokovnih kadrih, da postane sistem strokovnega izobraževanja še bolj demokratičen in da se državljanom omogoči izobraževanje v svoji stroki vse do najvišjih stopenj strokovne izobrazbe, sprejema Zvezna ljudska skupščina o izobraževanju strokovnih kadrov ničevanje teh nalog pa zahteva, da pojmujemo izobraževanje kot nepretrgan proces, ki traja vso delovno dobo posameznika. Zato je treba poskrbeti, da se najdejo v vseh oblikah izobraževanja, ki se organizirajo po osnovnem osemletnem šolanju, take rešitve, ki bodo glede na raven in značaj izobrazbe omogočile, da vsebina izobraževanja ne bo usmerjena v istočasno pridobitev znanja z več različnih področij, temveč da bo zaradi učinkovitosti težišče vselej na tistih izobraževalnih področjih, ki bodo največ pripomogla k uspešni usposobitvi kandidata. Strokovno izobraževanje kot sestavni del celotnega sistema vzgoje in • izobraževanja ima predvsem nalogo, usposobiti posameznika za določeno strokovno delo v družbi. Zato morajo sestavljati vsebino strokovne izobrazbe glede na profil kadrov praktična in teoretična strokovna znanja, kakor tudi tista naravo-slovno-znanstvena, družbeno-eko-nomska in splošna znanja, ki so potrebna za uspešno delo v bodočem poklicu. Čedalje večji znanstveni in tehnični dosežki, ki se uporabljajo v proizvodnji in v javnih služ- bah, in čedalje pomembnejša vloga delovnih ljudi v proizvodnji in v nadaljnjem razvijanju socialistične demokracije zahtevajo vedno širšo splošno izobrazbo in kulturo delovnih ljudi. Zato je v celotnem sistemu vzgoje in izobraževanja nujno potrebno krepiti in ustvarjati institucije in oblike, ki bodo delovale za nadaljnje splošno, družbeno-ekonomsko, tehnično in kulturno-umetniško izobraževanje. Pri uresničevanju teh nalog imajo posebno vlogo vse šole, centri za strokovno izobraževanje delavcev, delavske in ljudske univerze, radio, televizija, založništvo, tisk ter druge pro- svetne in kulturne institucije in pa družbene in strokovne organizacije. 2. Da se družbena prizadevanja usmerijo v izobraževanje in pravilno izkoriščanje strokovnih kadrov in da dobijo posamezniki ^ spodbudo za nadaljnje strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, bo treba v prihodnje v skladu z novimi načeli nagrajevanja vzpostaviti med strokovno izobrazbo, ki se pridobiva v ustreznih: ustanovah, in dejansko strokovno usposobljenostjo posameznika na njegovem delovnem mestu taka razmerja, ki bodo ustrezala potrebam gospodarstva in javnih služb. Vzpostavitev takih razmerij zahteva, da ugotavljajo stopnjo. strokovne izobrazbe le usta-nove, ki: so organizirane v ta namen, strokovno usposobljenost posameznikov pa priznavajo gospodarske organizacije in javne službe glede na sposobnosti in uspehj ki: ga posameznik pokaže na delu. 3. Vse ustanove za strokovno izobraževanje se morajo usmeriti v čim popolnejše zadovoljenje zahtev, ki jih glede kadrov postavljajo gospodarstvo in javne službe, spremljati spremembe, ki nastajajo v sodobnem gospodarstvu ih javnih službah, in se jim pravočasno prilagoditi. Da se to doseže, je treba namesto dosedanjega načina predpisovanja predmetnikov ih učnih načrtov, ki je imelo za posledico enotno fiziognomijo istorodnih ustanov za strokovno izobraževanje, težiti v prihodnje k čim popolnejši individualizaciji ustanov za strokovno izobraževanje. V prihodnje morajo biti organizacija, vsebina in trajanje izobraževanja v teh ustanovah prilagojeni specifičnim zahtevam in potrebam posameznih gospodarskih organizacij ih javnih služb, za katere vzgajajo kadre. Uspešna individualizacija ustanov za strokovno' izobraževanje pa zahteva, da dobijo njihovi organi večje pravice in da prevzamejo ustrezne strokovne služtae,-pristojhi upravni organi, strokovna združenja, zbornice in javne službe nalogo, kar najbolj učin-kovite strokovne pomoči ustanovam za strokovno izobraževanje in njihovim ustanoviteljem. Tiste ustanove, v katerih je mogoče pridobiti splošno priznano stopnjo strokovne izobrazbe, morajo izpolniti minimalne zahteve, ki so pogoj za njihovo verifikacijo. Izhajajoč od splošnih pedagoških, strokovnih in drugih, norm določajo organi, ki vodijo ustanove za strokovno izobraževanje, v soglasju z njihovimi ustanovitelji, njihovo, organizacijo ter predmetnike ih učne načrte. Minimalne zahteve, ki jih morajo glede vsebine praktičnih in teoretičnih znanj, trajanja izobraževanja ter glede materialnih in drugih pogojev izpolniti ustanove, v katerih se lahko pridobivajo splošno priznane stopnje strokovne izobrazbe, določajo republiški organi, ki so pristojni za zadeve strokovnega izobraževanja. Pristojni republiški organ verificira nfi zahtevo ustanovitelja ustanove ali. v družbenem interesu posamezne oblike strokovnega izobraževanja ih s tem ugotovi, da so izpolnjene predpisane minimalne zahteve za vzgajanje kadrov na določeni splošno priznani stopnji strokovne izobrazbe. Verifikacija na ozemlju posamezne republike ima enako veljavo v vsej Jugoslaviji. 4. Za uspešnejše reševanje problema strokovnih kadrov je treba doseči v vseh ustanovah za strokovno izobraževanje popolno povezavo teorije s proizvodnim oziroma praktičnim delom, ki bo čimbolj temeljilo na sodobnih pridobitvah znanosti in tehnike. Proizvodno delo mora biti vselej, sestavni del izobraževalnega procesa. S tem, da bomo uresničili to načelo, si bomo zagotovili kvalitetne strokovne, kadre in pospešili likvidacijo nasprotij med duševnim in telesnim delom. Glede na profil strokovnega kadra in druge posebne zahteve je treba najti primerne rešitve za uvajanje proizvodnega dela v proces izobraževanja. Gospodarske organizacije, javne službe in ustanove za strokovno izobraževanje so dolžni ukreniti vse, kar je treba, da se uresniči to načelo. 5. Vse: ustanove za strokovno izobraževanje, v katerih se pripravljajo kadri iz mladinskih vrst, usposabljajo in izpopolnjujejo tudi odrasle. S takim njihovim delom se združujeta dosedanji tako imenovani šolski in izvenšolski način izobraževanja strokovnih kadrov v enoten sistem strokovnega izobraževanja. Tako usmerjene ustanove za strokovno izobraževanje se morajo prilagoditi različnim virom kadrov, ki se v njih • pripravljajo, in morajo v ta namen tako uravnati vsebino, metode in trajanje izobraževanja, da ustrezajo starosti, dotedanji izobrazbi in pridobljenim delovnim izkušnjam svojih obiskovalcev. Dosedanjo prakso enako dolgega šolanja kadrov na isti stopnji strokovne izobrazbe je treba vsekakor odpraviti in trajanje šolanja prilagoditi zahtevnemu profilu strokovnega kadra, poprejšnji izobrazbi in delovnim izkušnjam. Potrebe skupnosti po številnih kadrih in čedalje večje zanimanje delovnih ljudi za strokovno izobrazbo narekujejo strokovnim šolam in drugim ustanovam za strokovno izobraževanje, da razvijajo v prihodnje še veliko bolj raznovrstne oblike strokovnega izobraževanja. Z bolj širokim uvajanjem izrednega, večernega in dopisnega šolanja, seminarjev in konsultacij ter dragih ustreznih oblik bodo ustvarjene široke možnosti za državljane, da si pridobijo tudi najvišje stopnje strokovne izobrazbe, ne da bi morali prekiniti delovno razmerje. Uspehi, ki so bili doseženi pri'organiziranju izrednega študija na visokošolskih ustanovah, kažejo, da je mogoče organizirati na vseh fakultetah izredni študij, ki naj postane ena od rednih oblik. dela. Zato pa je treba ustvarjati, tak režim šolanja, ki bo dajal spodbudo za nadaljnje strokovno izobraževanje. Vse ustanove za strokovno izobraževanje, med: katere spadajo tudi fakultete,, morajo; v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami in javnimi službami dvigati in izpopolnjevati strokovnost današnjih kadrov (jih; seznanjati z najnovejšimi znanstveno-tehnič-nimi pridobitvami in njihovo uporabo v praksi, jim. dajati por sebna znanja za posamezno vrsto in proces dela, jim pomagati, pri nadaljevanju šolanja in dr.), 6. Reformirana 8-letna osnovna šola je kvalitativno nova podlaga za vsako nadaljnje strokovno izobraževanje. Zato so potrebna nadaljnja prizadevanja m mate- rialne naložbe, ki bodo pripomogle k temu, da bodo vsi otroci obiskovali osemletno osnovno šolo in da bodo ustvarjeni pogoji za hitrejšo prilagoditev osnovne šole potrebam našega modernega razvoja. Do popolnega uresničenja osnovnega osemletnega šolanja pa je treba omogočiti učenje določenih poklicev v šolah tudi tisti mladini, ki nima osnovne šole, in jr pri tem zagotoviti potrebno: pripravo, da more z uspehom slediti pouku. Odraslim, ki niso končali osemletne šole,, pa se želijo redno ali izredno šolati na strokovnih šolah in drugih ustanovah za strokovna izobraževanje, je treba omogočiti vpis, če pokažejo, da imajo izobrazbo in sposobnost, da morejo uspešno slediti pouku. n. Sistem strokovnega izobraževanja 1. V sklada z gornjimi osnovnimi načeli je treba graditi, in, razvijati sistem strokovnega, izobraževanja, ki ga tvorijo na današnji stopnji družbenega razvoja: — strokovne šole, organizirane za več stopenj strokovnega izobraževanja (šolski centri) ali za posamezno določeno stopnjo; — centri za strokovno izobraževanje delavcev; — druge oblike strokovnega, izobraževanja in izpopolnjevanja, ki jih organizirajo gospodarske organizacije, zavodi in javne službe, delavske in ljudske univerze, Jugoslovanska ljudska armada, Ljudska mladina, Ljudska tehnir ka ter druge družbene in strokovne organizacije in ustanove; — organizirano pripravljanje strokovnih kadrov z neposrednim delom v proizvodnji; — visokošolski zavodi (fakultete, visoke šole, umetniške akademije, višje šole). Prav tako spada v sistem strokovnega izobraževanja sistematično in organizirano strokovno izobraževalno delo, ki ga opravljajo radio, televizija, tisk, založništvo in druge ustrezne institucije. 2. Razvijanje sistema strokovnega izobraževanja zahteva v prihodnje modernejšo: organizacijo strokovnih šoL Namesto dosedanjih šol kot ustanov za vzgojo strokovnih kadrov za posamezna stopnjo, strokovne izobrazbe je treba, kjerkoli je to md&oče, ustanavljati šolske centre, na katerih se bodo vzgajali kadri, za več stopenj strokovne izobrazbe za določeno. gospodarsko dejavnost oziroma javno službo. S tem; da: se učna: vsebina prilagodi, za strokovno izobraževanje dveh ali več stopenj ter da se uvedejo dopolnilni predmetniki in učni načrti v šolskih centrih, ho mogoče najuspešneje uresničiti! funkcionalno enotnost med vsemi stopnjami strokovne izobrazbe. Poleg tega omogočajo šolski centri gospodarnejšo uporaba opreme, delavnic; laboratorij eviniučitel jskega: kadra. Šolski centri: morajo postati najštevilnejše ustanove za strokovno izobraževanje, s: skupnimi učnimi kadri, skupno; oprema im skupnimi materialnimi sredstvi Ge posamezne politične teritorialne enote, gospodarske organizacije oziroma javne službe ne morejo ustanoviti šolskega centra, lahko ustanavljajo: strokovne šole, na katerih se vzgajajo kadri samo za eno stopnjo strokovne izobrazbe. 3. Organizirano izobraževanje strokovnih kadrov nalaga gospo- darskim organizacijam, posebno tistim, ki ne morejo ustanoviti šolskega centra ali strokovne šole, da ustanavljajo centre za strokovno izobraževanje delavcev. Centri za strokovno izobraževanje delavcev organizirano uvajajo nove delavce v proizvodnjo, vzgajajo izmed že zaposlenih priučene, kvalificirane in visokokvalificirane delavce ter razvijajo druge- dejavnosti za njihovo strokovno usposobitev, izpopolnitev in prekvalifikacijo. Centri morajo biti: tudi organizatorji vključevanja učencev in študentov v proizvodno delo pri gospodarskih organizacijah med njihovim šolanjem ter organizatorji strokovnega in praktičnega izobraževanja vajencev in tistih, ki se usposabljajo za stroko z- neposrednim- delom v proizvodnji. 4. Delavske in. ljudske univerze lahko dOkaj pripomorejo k širšemu izobraževanju ; strokovnih kadrov. Poleg svoje aktivnosti za splošno kulturno in družbeno-eko-nomsko izobrazbo delovnih ljudi delujejo tudi za strokovna izobrazbo in izpopolnitev kadrov, ki so vključeni v proizvodnjo. Posamezne delavske univerze so, lahko v instruktivno in organizacijsko pomoč gospodarskim organizacijam pri njihovem strokovnem izobraževalnem delu; ljudskim univerzam pa gre zelo pomembno mesto pri: dviganju strokovnosti kmetijskih proizvajalcev; K rešitvi problema izobraževanja kadrov mora v prihodnje še več prispevati tudi izobraževanje strokovnih kadrov v Jugoslovanski ljudski armadi, na akcijah Ljudske mladine, v organizacijah Ljudske tehnike, v sindikalnih organizacijah, drugih družbenih in strokovnih organizacijah ter v društvih. 5. Usposabljanje strokovnih kadrov, organizirano z neposredninr delom pri: gospodarskih organizacijah oziroma javnih zavodih, ho pomenilo še naprej pomemben, vir strokovnih kadrov. Zato potrebuje tudi ta način: izobraževanja več organizacije ih sistema. To je mogoče doseči: med drugim' z razmestitvijo: kadrov na tiste: delovna mesta; ki bodo pripomogla k njihovi usposobitvi, za delo bodočega poklica: in z organizirano pomočjo pri. obvladovanju teoretičnih ih dopolnilnih strokovno-praktičnih znanj; Kadar teko- narekujejo družbene koristi, je lahko s posebnim predpisom določeno; da je treba imeti za- opravljanje dejavnosti v posameznih, poklicih poleg izobrazbe, pridobljene v ustanovah' ali z neposrednim delom v proizvodnji, tudi druge predpisane pogoje. Tistim, ki so se z neposrednim deJom v proizvodnji' ali kako drugače usposobili za opravljanje ustreznega dela, je treba omogočiti pridobitev posameznih splošno priznanih stopenj strokovne izobrazbe s tem, da opravijo ustrezne- izpite v ustanovah, v katerih se vzgajajo taki strokovni kadri.. 6. Naloga visokošolskih zavodov je; da v skladu s potrebami1 družbene skupnosti izobražujejo strokovnjake z najvišjo stopnjo strokovne-izobrazbe rariičiiih profilov za razne panoge- družbenih dejavnosti. Zato je treba organizirati na fakultetah ih visokih' šolah pouk v več zaokroženih stopnjah. Pouk teh stopenj mora biti prilagojen potrebam posameznih panog gospodarstva in druž- benih služb in temeljiti na učno-vzgojnih načelih. Na fakultetah morajo biti praviloma tri stopnje pouka. Na prvi stopnji se šolajo strokovnjaki višje stopnje izobrazbe, na drugi strokovnjaki visoke stopnje izobrazbe, ki so jih doslej vzgajale fakultete, na tretji pa specialisti, visokošolski učitelji in kadri za znanstveno delo. Vse stopnje pouka morajo biti v takem medsebojnem razmerju, da dajejo ob predpisanih pogojih možnost nadaljevanja univerzitetnega študija. m. Vrste in viri strokovnih kadrov 1. S sistemom strokovnega izobraževanja je treba zagotoviti raznovrstne strokovne kadre, ki bodo zmožni, da v skladu s sedanjimi in perspektivnimi potrebami gospodarstva in javnih Služb pripomorejo k njihovemu nadaljnjemu napredku. Pri tem je: treba upoštevati, da so za današnjo raven našega gospodarskega razvoja značilni raznovrstni tipi proizvodnje, od moderno organizirane proizvodnje, v kateri se pojavljajo avtomatizirani postopki, pa do storitvene obrti. Različni tipi proizvodnje pa zahtevajo različne strokovne kadre in je zato nujno potrebno, da pride to do izraza v njihovem usposabljanju. Zato naj gospodarske organizacije in javne službe, politične teritorialne enote in drugi prizadeti činitelji ustanavljajo ustanove za strokovno izobraževanje, v katerih bodo po svojih potrebah organizirale pripravo strokovnih kadrov. Da se ohrani nepretrgana zveza med današnjim in bodočim sistemom strokovnega izobraževanja, je treba, izhajajoč od današnje stopnje razvoja gospodarstva in javnih služb v naši državi; in od sedanje strokovne razvrstitve kadrov, omogočiti, da se v ustanovah za strokovno izobraževanje v skladu s potrebami posameznih gospodarskih dejavnosti in javnih služb vzgajajo kadri naslednjih splošno priznanih stopenj strokovne izobrazbe: — priučeni (specializirani) delavci in njim ustrezajoči strokovni kadri;- — kvalificirani delavci, tehniki in njim ustrezajoči strokovni kadri za javne službe; — visokokvalificirani delavci, višji tehniki in njim ustrezajoči strokovni kadri: za javne službe in — inženirji in njim ustrezajoči strokovni kadri za gospodarstvo in javne službe. Te stopnje strokovne izobrazbe je treba razumeti samo kot začetne rešitve: Nadaljnji razvoj gospodarstva in javnih služb ter uresničenje smernic te. resolucije odpirata možnost, da se stopnje strokovne izobrazbe spremenijo in prilagodijo potrebam. Pristojni organi naj v sodelovanju z gospodarstvom in javnimi službami; spremljajo in proučujejo ta problem ter predlagajo ustrezne rešitve. Z. Izkušnje iz dosedanjega usposabljanja strokovnih kadrov in spoznane potrebe po strokovnih kadrih narekujejo; da se prizadevanja družbene skupnosti ib« delo ustanov za strokovno izobraževanji usmerijo v vzgojo kadrov: — iz vrst mladine. Strokovno izobraževanje mladine je posebna haloga družbene skupnosti, ker je V mladinskih vrstah tudi največ tistih, ki imajo osemletno osnovno Šolo j — Iz vrst odraslih, ki se vključujejo v gospodarstvo brez prejšnje strokovne izobrazbe. Organizirano usposabljanje teh ljudi je nujno, ker bo tudi v prihodnje prihajalo iz tega vira veliko kadrov; — iž vrst tistih, ki so že vključeni v proizvodnja Razvoj gospodarstva in javnih služb terja, da razvijamo v prihodnje mnogo bolj na široko in organizirano strokovno izpopolnjevanje in prekvalifikacijo današnjih kadrov. Njihove proizvodne izkušnje pomenijo pomembno prednost, ki omogoča, da se v krajšem času in z manjšimi družbenimi naložbami, usposobi potreben strokovni kader. IV. Izobraževanje strokovnih kadrov Pri izobraževanju kadrov s splošno priznanimi stopnjami strokovne izobrazbe mora priti do izraza zlasti naslednje: 1. Priučeni (specializirani) delavci za navadnejše poklice se izobražujejo v gospodarskih organizacijah oziroma v centrih za strokovno izobraževanje delavcev, kadri za zahtevnejše poklice pa se lahko izobražujejo tudi v ustreznih strokovnih šolah. Praktično se usposobijo z ukom kot vajenci, z neposrednim delom v proizvodnji ah v posebej organiziranih zavodih. 2. Številni in raznovrstni kadri na ravni kvalificiranih delavcev Se bodo morah vsekakor tudi v prihodnje izobraževati v ustreznih zavodih, z ukom kot vajenci ali z neposrednim delom v proizvodnji. Kadar se izobražujejo ti kadri -v ustreznih zavodih, morajo vselej« prebiti potreben čas neposredno v proizvodnji. Pri vajenskem pouku so potrebni novi elementi, s katerimi se bo ta način izobraževanja strokovnih kadrov čim bolj zboljšal. Sedanje mešane šole za vajence je treba čimprej nadomestiti s. šolami, v katerih se bo pridobivalo potrebno strokovno znanje (periodične šole in pod.). Praktično usposabljanje teh kadrov je treba vršiti organizirana v gospodarskih organizacijah, vštevši tudi zasebne delavnice; ki imajo potrebne tehnične in kadrovske pogoje. 3. Pri izobraževanju tehnikov in njim ustreznih strokovnih kadrov je treba vsekakor poskrbeti' za čim temeljitejšo priprav® za praktično opravljanje dela bodočega poklica. To je mogoče uresničiti med- drugim s tem, da se posveti praktični pripravi kandidatov, posebno v proizvodnem delu, večja pozornost. Za potrebe gospodarstva je treba vzgojiti več tehnikov iz vrst kvalificiranih delavcev kot doslej, ker je to krajša pot, da se zagotovi nova kvaliteta strokovnjakov. številne potrebe po teh kadrih pa zahtevajo, da se vzgajajo, dokler traja tako stanje, ti kadri tudi iz vrst mladine, ki je končala osemletno osnovno šolo; vendar pa mora biti tedaj v predmetnikih in učnih načrtih več proizvodnega dela. Tehnike in njim ustrezajoče strokovne kadre za javne službe ter za določene specialnosti v posameznih gospodarskih dejavnostih, pri katerih ni nujna poprejšnja praktična izobrazba in ne delovne izkušnje, je treba še naprej vzgajati iz vrst mladine, ki je končala osemletno osnovno Šoto. Tehniki in njim ustrezajoči strokovni kadri se izobražujejo v ustreznih šolah in zavodih. 4. Izobraževanje visokokvalificiranih delavcev je odvisno od tega, kakšen profil je zahtevan. Vsekakor je treba poskrbeti, da se izobražujejo za delo v industriji ti kadri praviloma v samem proizvodnem procesu. Zato mora biti težišče njihovega izobraževanja v proizvodnji. Ustrezne ustanove za strokovno izobraževanje naj jim pomagajo pri pridobivanju potrebnega teoretičnega in praktičnega strokovnega znanja. Za druge gospodarske dejavnosti se lahko izobražujejo ti kadri v ustreznih šolah in v drugih ustanovah za strokovno izobraževanje. 5. Sodobno organizirana proizvodnja in javne službe zahtevajo višje tehnične in njim ustrezajoče strokovne kadre. Ti kadri dobijo med izobraževanjem poglobljeno in specializirano strokovno znanje ter se seznanijo z modernimi znanstvenimi in tehničnimi pridobitvami ter z njihovo uporabo, v proizvodnem procesu. Zato je treba vzgajati višje tehnike predvsem izmed ljudi, ki imajo potrebne proizvodnje in delovne izkušnje in so pokazali, da morejo uspešno slediti pouku. Za izobraževanje tistih, ki nimajo izkušenj v proizvodnji, mora biti v predmetnikih in učnih načrtih ved proizvodnega dela. Višji tehniki oziroma njim ustrezajoči strokovni kadri se izobražujejo na ustreznih šolah ali na prvi stopnji študija na fakultetah in visokih šolah. 6. Za znanstveno raziskovalno delo v gospodarstvu in. znanstvenih zavodih, za znanstveno reševanje tehničnih problemov proizvodnje, konstrukcije in projektiranja, za dvig proizvodnega procesa na raven moderne znanosti in tehnike ter za druga dela, za katera je pogoj strokovna izobrazba visoke stopnje, so potrebni ustrezni strokovni kadri (inženirji, ekonomisti, zdravniki, učiteljski' in znanstveni kadri in dr.). Ti kadri se vzgajajo na fakultetah in visokih šolah v okviru študija druge in tretje stopnje. Na tretji stopnji se formirajo kadri z najvišjo strokovno izobrazbo, specialisti in kadri za delo v znanstvenih zavodih. Tudi« pri kadrih, ki se pripravljajo v neverificiranih ustanovah ali z neposrednim delom v proizvodnji, morajo priti gornja stališča do izraza, kjerkoli je to mogoče in opravičeno. Ce želijo pridobiti. taki strokovno izobrazbo splošno priznanih stopenj, jim morajo ustanove, ki dajejo te stopnje, pomagati pri opravljanju ustreznih izpitov. V. Učiteljski (instruktorski) kader Učiteljski kader je eden temeljnih pogojev za uresničenje vsakega organiziranega strokovnega izobraževalnega dela. Številčno stanje učiteljskega kadra« in njegova strokovno-pedagoška raven sta pomenila posebne težave že pri dosedanjem strokovnem izobraževalnem delu. Zato je nujno potrebno, da se začne brez odlašanja širiti omrežje ustanov za izobraževanje novega oziroma za strokovno in pedagoško izpopolnitev sedanjega učiteljskega kadra. Pomen praktične usposobitve pri izobraževanju strokovnih ka- drov terja; da posvetimo v prihodnje več pozornosti pripravi učiteljskega kadra za praktičen pouk, tako za delo z mladino, kot tudi za delo z odraslimi. Povezava strokovnega izobraževanja s potrebami gospodarstva in javnih služb bo učinkovitejša, če bo zagotovljena v prihodnje širša pritegnitev strokovnjakov iz gospodarstva oziroma javnih služb k poučevanju. Gospodarske organizacije in javne službe morajo omogočiti vključevanje svojih strokovnjakov v strokovno izobraževalno delo« Za nagrajevanje učiteljskega kadra je treba najti stimulativnejše materialne rešitve, da se čimveč priznanih strokovnjakov pritegne k poučevanju. vr. Vloga gospodarstva in javnih služb L Družbeni in gospodarski razvoj terja, da vsi prizadeti činitelji nenehno in organizirano razvijajo in usmerjajo strokovno izobraževanje. Posebno vlogo pri tem imajo gospodarske organizacije in javne službe, ki naj postanejo glavni družbeni činitelj, ki bo skrbel za pravočasno pripravo kadrov. Vse gospodarske organizacije in javne službe morajo spoznati svoje sedanje in bodoče potrebe po strokovnih kadrih in imeti konkretne programe, v katere bodo vključene tudi akcije za izpopolnitev in prekvalifikacijo obstoječih kadrov. V prihodnje bo potrebno, da ustanovijo gospodarske organizacije, same ali zadružne, prav tako pa tudi javne, službe, veliko; več ustanov za strokovno izobraževanje. Kadar so gospodarske organizacije in javne službe ustanovitelji ustanov za strokovno izobraževanje, jim same določajo naloge;, profil kadrov, ki naj se v njih vzgaja, dajejo soglasje k predmetniku. . in učnemu načrtu ter k izvolitvi učiteljskega kadra in skrbijo za to, da imajo te ustanove potrebne materialne in druge pogoje. Učinkovitejše izobraževanje strokovnih kadrov zahteva nove odnose in močnejši vpliv gospodarskih organizacij in javnih služb na. vse tiste ustanove, v katerih se zanje vzgajajo kadri. Ta novi odnos bi se moral kazati zlasti: — v razvijanju, take fiziognomije in organizacije ustanov za strokovno izobraževanje, ki. bosta ustrezali potrebam sodobno organiziranega gospodarstva oziroma javnih služb;: — v pomoči za zboljšanje uč-no-materialne baze s prenosom osnovnih sredstev in v zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev za čim kvalitetnejše izpolnjevanje nalog strokovnega izobraževanja v celoti ; — v zagotovitvi pogojev za sistematično proizvodno ih drugo prakso v svojih obratih oziroma zavodih; — v sprostitvi svojih strokovnjakov za izobraževanje strokovnih kadrov, v podpiranju periodičnega izpopolnjevanja stalnih učiteljev in v omogočanju dostopa do dokumentacije; knjižnic in pod., da bi bilo strokovno izobraževanje v skladu s tem, kar je bilo doseženega v proizvodnji oziroma v javnih službah; — v odbiranju predstavnikov gospodarskih organizacij in jav- ; nih služb v organe, ki vodijo šole In druge ustanove za strokovno Izobraževanje, in v spremljanju njihovega dela; — v organiziranem sprejemanju in sistematičnem spremljanju kadrov, ki jih po končanem izobraževanju zaposlijo, in v predlaganju ukrepov, ki naj pripomorejo k uspešnejšemu delu ustanov, v katerih so se ti usposobili. Organi delavske samouprave in družbeni organi v javnih službah, zbori proizvajalcev, sindikalne ter druge družbene in strokovne organizacije imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju novih odnosov gospodarstva in javnih služb do strokovnega izobraževanja. 2. K uresničevanju novega odnosa gospodarskih organizacij in javnih služb do izobraževanja strokovnih kadrov prispevajo s svojim delom tudi njihove strokovne službe (kadrovske in dr.). Zato je velikega pomena, da se nemudoma organizirajo te službe tam, kjer jih ni, oziroma še bolj razvijejo tam, kjer so že. Pravilno delovanje teh služb bo omogočilo organom delavske samouprave in družbenim organom v javnih službah, da se sistematično ukvarjajo z izobraževanjem strokovnih kadrov in da se pravočasno lahko prepričajo, ali se njihovi sklepi izvršujejo. 3. Nujno je, da gospodarske zbornice, strokovna združenja in javne službe še bolj aktivno delujejo za nadaljnje izpopolnjevanje strokovnega izobraževanja v celoti in da spodbujajo dejavnost gospodarskih organizacij in javnih zavodov za organizirano in pravočasno izpolnjevanje njihovih nalog na tem področju. Ta dejavnost mora biti usmerjena v čim ožje sodelovanje z ustreznimi organi, v dajanje predlogov za vskladitev strokovnega izobraževalnega dela s sedanjimi in bodočimi potrebami po kadrih, v obdelavo in stalno spremljanje elementov, ki pripomorejo k bolj organiziranemu strokovnemu izobraževalnemu delu. Zato se morajo gospodarske zbornice, strokovna združenja in javne službe čimprej usposobiti za izpolnjevanje teh nalog. VII. Dejavnost državnih in družbenih organov 1. Pri izobraževanju strokovnih kadrov kot enem od osrednjih vprašanj našega dinamičnega gospodarskega in družbenega razvoja imajo ljudski odbori kot organi oblasti in lokalne samouprave še naprej zelo pomembno vlogo. Ljudski odbori se morajo tudi v prihodnje ukvarjati s temi vprašanji, spoznavati in analizirati potrebe po kadrih na svojem območju in vplivati na gospodarske organizacije in javne službe ter jim pomagati, da izpolnjujejo svoje obveznosti na področju izobraževanja kadrov. V skladu s čedalje večjo usmerjenostjo mladine v strokovno izobraževanje morajo ljudski odbori tudi neposredno reševati probleme izobraževanja strokovnih kadrov, širiti omrežje strokovnih šol in večati njihove zmogljivosti. Ljudski odbori morajo posvečati posebno skrb izobraževanju kadrov za tiste gospodarske organizacije in javne zavode, ki ne morejo sami uspešno reševati tega vprašanja. Prav tako morajo posvečati potrebno pozornost izobraževanju kadrov za nove proizvajalne obrate ter kadrov za nadaljnji razvoj javnih in komunalnih služb. V prihodnje bosta posebnega pomena večje zavzemanje in širši vpliv zborov proizvajalcev v izobraževanju strokovnih kadrov. Nujno je, da se odslej problemi izobraževanja strokovnih kadrov obravnavajo v obeh domih predstavniških teles političnih teritorialnih enot. Za strokovno izobraževanje pristojni organi ljudskih odborov povezujejo skupne interese ustanov za strokovno izobraževanje ter vseh družbenih činiteljev, prizadetih za njihovo delo. 2. Republiški za strokovno izobraževanje pristojni organi obravnavajo splošno stanje in vprašanja, ki so skupnega pomena za razvoj in napredek izobraževanja strokovnih kadrov v ljudski republiki. Ti organi določajo minimalno osnovno vsebino praktičnih in teoretičnih znanj ter druge pogoje, ki jih morajo izpolniti ustanove, ki dajejo splošno priznane stopnje strokovne izobrazbe, ter jih verificirajo. Te zadeve opravljajo republiški organi v sodelovanju z gospodarskimi zbornicami, združenji, matičnimi organi ter z družbenimi in strokovnimi organizacijami in društvi. 3. V splošnih prizadevanjih za rešitev problema strokovnih kadrov imajo pomembno mesto tudi upravni organi, ki so pristojni za posamezne gospodarske dejavnosti oziroma javne službe. Ti organi kot matični organi se morajo v mejah svoje pristojnosti bolj kot doslej ukvarjati s problemi strokovnih kadrov. V sodelovanju z organi, pristojnimi za strokovno izobraževanje, za prosveto in za delo, uravnavajo prizadevanja za izobraževanje strokovnih kadrov s potrebami ustrezne dejavnosti. Pogoj za uspešno in učinkovito razvijanje tako sistema izobraževanja strokovnih kadrov kot celote, kakor tudi posameznih njegovih oblik, so dolgoročni programi izobraževanja strokovnih kadrov ter stalna evidenca o njihovemu številu in strukturi. Ti programi morajo izhajati iz ustreznih načrtov za razvoj gospodarstva oziroma za razvoj posameznih javnih služb in biti njihov sestavni del Zavodom za gospodarsko planiranje je treba naložiti, da planirajo hkrati s proizvodnjo ter z izgradnjo oziromd razvojem javnih služb tudi potrebe po strokovnih kadrih. Pri tem so potrebni posebni ukrepi, s katerimi bo poskrbljeno za pripravo kadrov, ki se vključujejo v gospodarstvo z nerazvitih območij, kakor tudi ukrepi za pravočasno pripravo kadrov, ki bodo nosilci novih dejavnosti in procesov, ki nastajajo v gospodarstvu in javnih službah. VIII. Ustanove za napredek strokovnega izobraževanja Stalna in pravočasna prilagoditev izobraževanja strokovnih kadrov tendencam družbenega in gospodarskega razvoja zahteva ustanovitev stalne strokovne službe, ki bo spremljala, proučevala in pospeševala strokovno delo. V sodelovanju z zbornicami, strokovnimi združenji, strokovnimi in znanstvenimi društvi ter z ustreznimi ustanovami, ki se ukvarjajo z Izobraževanjem strokovnih kadrov, obdeluje ta služba elemente, ki so potrebni za organi- zirano in učinkovito izobraževanje strokovnih kadrov. V federaciji in ljudskih republikah opravljajo to zavodi za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj in druge v ta namen organizirane ustanove, ki morajo biti za te naloge predvsem kadrovsko usposobljene. Za razvoj ustvarjalnega sodelovanja z vsemi družbenimi činitelji, prizadetimi za izobraževanje strokovnih kadrov, je nujno, da imajo te ustanove organe družbenega upravljanja. Upravni organi, gospodarske organizacije, zavodi za gospodarsko planiranje, zavodi za statistiko ter znanstveni in drugi zavodi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem strokovnih kadrov, morajo podpirati zavode za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj in . druge v ta namen organizirane ustanove pri izpolnjevanju njihovih nalog. V ljudskih republikah in okrajih je treba posvetiti posebno pozornost organiziranju prosvetno-pedagoške službe in službe za izbiro poklica, da bi bili zmožni izpolniti svoje naloge. IX. Ustanavljanje in finansiranje ustanov za strokovno izobraževanje Pri izobraževanju strokovnih kadrov je eden glavnih pogojev prilagoditev zmogljivosti ustanov za strokovno izobraževanje potrebam po kadrih. V ta namen je treba vsem družbenim činiteljem, ki so prizadeti za izobraževanje strokovnih kadrov, omogočiti ustanavljanje ustanov za strokovno izobraževanje, če preskrbijo, kar je potrebno za njihovo delo. Verificirane ustanove za strokovno izobraževanje odpravljajo njihovi ustanovitelji v sporazumu s pristojnim ljudskim odborom. V tem primeru je treba učencem in drugim, ki obiskujejo tako ustanovo, zagotoviti dovršitev začetega izobraževanja. Čeprav je skupnost v preteklosti dajala precejšnja sredstva za izobraževanje strokovnih kadrov, pa ta sredstva niso bila tolikšna, da bi bila zadoščala za vse potrebe, ker so bile materialne in druge možnosti omejene. Uspešno izobraževanje strokovnih kadrov bo uresničeno, če bodo zagotovljena v prihodnje v te namene večja sredstva. To je potrebno tudi zaradi tega, ker bodo imele na današnji stopnji našega razvoja naložbe v izobraževanje strokovnih kadrov za posledico, da bodo skupne investicije učinkovitejše in rentabilnejše. Zato je nujno, da se način finansiranja ustanov za strokovno izobraževanje prilagodi njihovemu družbenemu položaju in novim nalogam, katere jim postavlja skupnost. Prav tako je treba z gospodarskimi instrumenti omogočiti gospodarskim organizacijam, da namenijo za izobraževanje strokovnih kadrov več sredstev. Uspešno in učinkovito izobraževanje strokovnih kadrov zahteva popolno izkoriščanje modernih učnih sredstev v izobraževalnem procesu. Zato je treba posvetiti posebno pozornost opremi ustanov za strokovno izobraževanje, njihovih delavnic, laboratorijev in kabinetov, pri tem pa popolnoma izkoristiti materialno bazo in možnosti, ki jih daje gospodarstvo. Prav tako je nujno potrebno poskrbeti za bolj organizirano iz- dajanje učnih knjig, priročnikov in druge literature, ki so potrebni za izobraževanje novih in nadaljnje strokovno izpopolnjevanje sedanjih kadrov. X. Družbeno upravljanje Družbeno upravljanje ustanov za strokovno izobraževanje je treba razvijati v skladu s čedalje večjo povezanostjo teh ustanov z družbenimi činitelji, ki so neposredno prizadeti za njihovo delo. V ta namen morajo dobiti organi družbenega upravljanja v teh ustanovah širše pravice. Nujno je, da se posebej zagotovi sodelovanje predstavnikov tistih gospodarskih organizacij in javnih služb, za katere posamezne ustanove vzgajajo strokovne kadre. Tudi sestavo teritorialnih organov, ki so pristojni za strokovno izobraževanje, je-treba razširiti s predstavniki gospodarstva, da bodo njihovi ukrepi v skupno korist za gospodarstvo in javne službe na posameznem območju. Izvajanje načela individualizacije ustanov za strokovno izobraževanje pomeni nadaljnji korak v razvijanju njihovega družbenega značaja, t. j. njihove popolnejše samostojnosti kot družbenih institucij. * Ko Zvezna ljudska skupščina postavlja temeljna načela, na katerih naj sloni izobraževanje strokovnih kadrov, je mnenja, da terja njihovo uresničevanje popolno zavzetost in sodelovanje gospodarskih organizacij, javnih služb, državnih in družbenih organov, družbenih organizacij in vseh drugih prizadetih činiteljev. To sodelovanje se mora razvijati zlasti glede nadaljnjega širjenja ustanov za strokovno izobraževanje ter nenehnega zboljševanja materialnih in kadrovskih razmer, v katerih te delujejo; v to delo je treba uvajati sodobna učno-vzgojna načela, ki bodo delo približala življenju in potrebam skupnosti. Vse ustanove za strokovno izobraževanje imajo enako družbeno vrednost in je potrebna zato enaka pozornost pri njihovem razvijanju in izpopolnjevanju. Sole in drugi vzgojni in izobraževalni zavodi naj sprejmejo kot podlago za svoje bodoče delo načela te resolucije in naj se s sodelovanjem svojih organov ter kolektivov učiteljev in učencev borijo za njihovo učinkovito uresničevanje. Zvezna ljudska skupščina je mnenja, da je treba zaradi zamotanosti vprašanj, ki bi jih moral v svojih določbah urediti zvezni splošni zakon o strokovnih in višjih šolah, odložiti ta zakon in spremeniti predpise, ki jo k temu zavezujejo. V prihodnje je treba graditi sistem strokovnega izobraževanja v skladu s stališči te resolucije, spremljati in proučevati rezultate storjenih ukrepov ter na podlagi izkušenj in družbenih potreb predlagati ustrezne zakone. Zvezni izvršni svet bo predlagal spremembe veljavnih predpisov, da se spravijo v sklad s stališči te resolucije. Zvezna ljudska skupščina SNS/A/15. Beograd, 4. junija 1960. Predsednik Zvezne ljudske skupščine: Petar Stambolič, s. r.