Leto LXYIL, ŠL tO LjuMJ; »eda 26. Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12,-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ee ne vračajo. UREDNIŠTVO Df fJPBAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljeva aBca it. 5 Telefon: 8122, 3123, 3124, 3125 m 31» Podrutnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon 8t- 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it_ 66. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon SL 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani šL 10351. SOFIJA V PRIČAKOVANJU JUG0SL0-VENSKEGA KRALJEVSKEGA PARA Vsa bolgarska javnost pozdravlja z navdušenjem napovedani pri' Hod Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije Sofija, 26. sept. r. Sofija je skoro vsa v cvetju, zelenju in zastavah jugosloven-skih in bolgarskih. Posebno bogato so okrašene čete in trgi, po katerih se bosta vozila po svojem prihodu Nj. Vel. jugoslovanski kralj in kraljica. Izreden je pogled na trg pred dvorom, kjer je okrasitev v glavnem že gotova in kjer je postavljenih osem širokih in zelo visokih stebrov, okrašenih s cvetjem, zelenjem, zastavami in grbi. Razen tega je ves trg prepleten z venci. Glavni sprejem jugoslovenskega kralja in kraljice bo na železniški postaji, kjer jima bo po starem slovanskem običaju ponudil sofijski župan kruha in soli na srebrnem krožniku, izredno lepem delu bolgarske zlatarske umetnosti v starobolgarskem slogu. Kraljevski par bo stanoval v Vrani, kraljevskem dvorcu v neposredni bližini Sofije, ki jima ga je dal na razpolago kralj Boris in ki je bil v zadnjem času preurejen ter znatno povečan. Sprejemu jugoslovenskega kraljevskega para bodo prisostvovale tudi vse vrste bolgarskega vojaštva. Proglas sofijskega župana Sofijski župan Ivanov je za obisk kralja Aleksandra in kraljice Marije izdal proglas, ki pravi: Prestolniški meščani! S čustvom velike in iskrene radosti vam sporočam, da bosta pripela v prestolnico Bolgarske Nj. Vel. jugoslovanski kralj Aleksander in kraljica Marija. Visoka in dra^a gosta prihajata, da vrneta Nj. Vel. kralju Borisu in kraljici Ivani lanski obisk v Beogradu in podaš ta nov ter sijajen izraz želje ter volje dveh sosednih in bratskih narodov, da živita v miru in prisrčnem prijateljstvu. Ta obisk Nj. Vel. jugoslovenskega kraljevskega para je dejanje zgodovinskega pomena. To jo svetel praznik za Bolgare in Jug oslov ene. To je sijajen dokaz novega duha vzajemnega spoštovanja, prijateljstva in bratske prisrčnosti, ki obstoja med našima dvema državama. Treba je, da verujemo, da bo ta duh končno ojačil balkanski mir in mnogo doprinesl k učvrstitvi miru v nemirni Evropi. Meščani! Prisrčna in bratska čuvstva, ki jih gojimo do Jugoslavije in njenega naroda, so vsem znana. V teku poslednjih mesecev jih nismo samo enkrat iskreno ter prostovoljno manifestirali. Sedaj se nam izkazuje srečna prilika, da sprejmemo in pozdravimo vrhovnega predstavnika jugoslovenskega naroda kralja Aleksandra in njegovo visoko soprogo kraljico Marijo. Prepričan sem, da boste prestolnični meščani, zvesti svoji nacionalni tradiciji, dali izraza navdušenju in veri, ki ju ta visoki obisk zbuja pri nas. Tako se boste v imenu vsega bolgarskega naroda oddolžili za sijajen in prisrčen sprejem, ki je bil lani prirejen v Beogradu Nj. vel. kralju in kraljici. Pozdravimo vsi meščani in občinska uprava Nj. Vel. jugoslovenskega kralja in kraljico z našim iskrenim »Dobrodošli v prestolnici Bolgarije« In vzkKknimo gromko ter prisrčno: »Živel Nj. Vel. kralj Boris HI. in bolgarski narod! Živel Nj. Vel. kralj Aleksander in j jugoslovenski narod! Živeli njihovi vladarski domovi!« Seja bolgarske vlade Sofija, 26. septembra. Včeraj je bila seja ministrskega sveta, ki se jo je udeležil tudi bivši predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Nikola Mušanov. Ob tej priliki je Mušanov poročal vladi o razgovorih, ki jih je imel svoj čas z jugoslovenskim zunanjim ministrom Bogoljubom Jevtićem, kakor tudi o lanskem obisku bolgarskega kraljevskega para v Beogradu. V zvezi s tem je predsednik vlade Kim on Georgijev izjavil novinarjem, da je Mušanov človek, s katerim se more vedno in vsak čas govoriti. Zunanji minister Kosta Batolov je bil nekoliko bolj konkreten ob tej priliki ter je izjavil: Na tej seji nas je g. Mušanov obvestil o razgovorih ki jih je imel v Beogradu in Sofiji z jugoslovenskim zunanjim ministrom g. Jevtićem. Glede obiska jugoslovenskega kraljevskega para je izjavil: Veselimo se, ker bomo mogli sprejeti jugoslovenskega vladarja, in čvrsto sem prepričan, da bo ta sprejem celo prisrčen. Pripomnil je tudi, da ga je pose ti 1 jugoslovenski poslanik Cincar Marković. Glasovi tiska Sofija, 26. sept. Vsi listi objavljajo obširna poročila o pripravah za slovesni sprejem jugoslovenskega kralja Aleksandra in kraljice Marije, ki jima posvečajo tudi prisrčne članke. Tako je »Mir« objavil uvodnik z naslovom »Naše zbližan je z Jugoslavijo«, v katerem pravi med drugim: Z radostjo in najčistejšimi bratskimi čustvi se bolgarski narod pripravlja, da sprejme Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljico Marijo. Bolgarski narod se spominja, kako prisrčen in sijajen je bil sprejem, prirejen našemu kraljevskemu paru za njihovega bivanja v Jugoslaviji. Ta sprejem, izreden po svoji prisrčnosti, je bolgarski narod visoko ocenil. Ta sprejem je našel velik odmev v njegovi duši in je brez dvoma dal pobudo za nagel razvoj pokreta za zbližanje in sporazum obeh držav. Danes ie naša vrsta, da izpričamo Nj. Vel. kralju Aleksandru in kraljici Mariji naša iskrena čustva in tople simpatije. S polno vero, da se bo ustvaril sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo v dobro obeh narodov, pričakuje naš narod z iskreno radostjo prihod kralja-vojaka in njegove vzvišene soproge. »La Blgarie« objavlja uvodnik pod naslovom »Pred kraljevskim obiskom«, v katerem pravi: Bolgarska prestolnica se z veliko živahnostjo pripravlja za sprejem jugoslovenskega kralja Aleksandra in kraljice Marije, ki prihajata k nam. Ta obisk jugoslovenskega kraljevskega para je plod prisrčnih odnosajev, ki so bili vzpostavljeni pred gotovim časom med našima dvema narodoma in njunima kraljevskima domovoma . Ldst »Novi dni« objavlja na uvodnem mestu član k, Id pravi med drugim: Sofija je vsa oživela. V vseh smereh se izvršujejo priprave, ki napovedujejo, da bo jugoslovenski kraljevski par v najkrajšem času posetil naš dvor. Spontano navdušenje narodne radosti, ki sta mu bila priča naš kralje/ski par ob priliki obiska v jugoslovenski prestolnici, je bilo opaženo tudi pri nas. Bolgarski narod se v mestih in vaseh pripravlja, da prav tako prisrčno sprejme te dni vladarja bratske in sosedne države. Obisk jugoslovenskega kraljevskega para daje priliko, da odkrijeta oba bratska naroda svoji duši drug ored drugim, da bi tako videl ves svet. da obstoja tamkaj, kjer je bilo prej gnezdo neprijateljstva in mržnje, danes razumevanje, ljubezen ter kulturna vzajemnost. To je ono, čemur bi morale države in narodi bolj kakor kdaj slediti, če hočejo najbolje služiti svojim interesom. Ohranitev miru je naj. večja naloga sedanjosti. Bolgarija m Jugoslavija sta trdno prepričani o tej r>o-trebi in verujemo, da bodo njuni voditelji našli pot ter način za okrepitev svojega vzajemnega prijateljstva. Pri tem nas vežejo veliki življenjski in realni interesi, ki se tičejo obeh držav ter nam kažejo vsem iste naloge :mir, dobre sosedne odnošaje ter razumevanje vseh velikih in malih političnih in gospodarskih vprašanj. Kraljevski obisk, ki ga pričakujejo na našem dvoru in ves naš narod z ogromno radostjo, naj zveze za večne čase oba naroda s prijateljstvom in ljubeznijo, da bi postala čuvarja in tolmača mednarodnega razumevanja ter prijateljstva v jugovzhodni Evropi. Slovanski Balkan Sofija, 26. septembra. Skupina sofijskih javnih delavcev in novinarjev je pričela v čast prihoda jugoslovenskega kraljevskega para izdajati poseben list pod naslovom »Slovanski Balkan«. List se tiska v 10.000 izvodih, v obliki največjih dnevnikov. V svoji prvi številki objavlja članke o jugoslovensko-bolgar-skem zbližan ju, nadalje zgodovino in geografijo Jugoslavije. Članke so napisali najbolj znani bolgarski javni delavci. V uvodniku pod naslovom »Dobrodošli« piše tajnik bolgarsko - jugoslovenskega združenja v Sofiji dr. Asen Božinov naslednje : Peripetije velike svetovne m evropske politike ter nastalo vrenje formiranja mladih držav na Balkanu so povzročile, da se morajo v anale naše nove zgodovine zapisati tako svetla dela kakor tem- ne strani. Sedaj, ko je veliki vihar že za nami, smo iz trpljenja izšli modrejši, bolj praktični in bolj umerjeni. Moremo se tembolj veseleti, ker se ponovno kljub vsemu pričenja približevati veliki trenutek trajnega in zdravega slovanskega sporazuma na Balkanu. Pojavil se je neposredno v duši naših narodov in je objel kljub zaprekam tudi inteligenco obeh držav. Močni val zblizanja in sporazuma je zajel letos tudi najvišje ustanove obeh slovanskih monarhij na Balkanu, srečno in dostojno poosebljenih v Nj. Vel. kralju Aleksandru in Nj. Vel. kralju Borisu, še nekoliko korakov po tem potu, pa bo na Balkanu zavel končno nov duh dobrega slovanskemu čustvovanja, Id ima svojo najvišjo ambicijo, da ustvari v tem nemirnem kotu Evrope blagodejen in dolgotrajen mir. V lanskem obisku Nj. Vel. kralja Borisa in kraljice Ivane v prelepem mestu ob Dunavu in Savi ter v se-daljem obisku Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije na poljanah pod Vitošem in Balkanom vidimo, da se končno učvršćuje jo podlage slovanske solidarnosti na Balkanu. To je edini pogoj za popolno uresničenje vseh duhovnu ter materijalnih možnosti, ki jih gojimo kot sveto jamstvo in ki jih moremo v teku časa pretvoriti v oblikovanje slovanske kulture in državništva jugovzhodnega kraja Evrope. Dobrodošli! Odhod jugoslovenskih novinarjev Beograd, 26. septembra. Ob 11. dopoldne so odpotovali v Sofijo jugoslovenski novinarji, ki jih je povabila bolgarska vlada v goste za bivanja našega kraljevskega para v bolgarski prestolnici. Ju gosi ovenske novinarje vodita direktor Pres-biroja Kosta Lukovič in predsednik Jugoslovenskega novinarskega udruženja, direktor zagrebških »Novosti« Jutriša. Na železniški postaji se je poslovil od jugoslovenskih novinarjev bolgarski poslanik Kjuseivanov, ki jim je želel srečno bivanje v Sofiji. Jugoslovenskim novinarjem pripravljajo velik sprejem že na bolgarski obmejni postaji v Drago-manu. Zborovanje županov avtonomnih mest Ljubljana, 36. septembra. O zakonu o mestih, ki ie baš stopil v veljavo, so vse dopoldne zborovali na ma-listratu župani naših avtonomnih mest gg. dr. Puc. dr. Lipold, Jerše m dr. Goričar ter magrstratni ravnatelji gg- Jančiga), Ro-došek in Zavadlai, a celjskega magistralnega ravnatelja Šubica ie zastopal njegov namestnik dr. Pogačnik, razen tega se ie pa udeleži! seje tudi mariborsk; šef računovodstva Perne. Medtem so se zbrali tudi že zastopniki Zveze organizacij občinskih uslužbencev :n upokojencev iz vse banovine, vendar pa do seje n! prišlo, ker do 12. župani -z ravnatelj; še niso končaM svojih podrobnih razprav o posameznih točkah zakona o mestih. Ta seja se je pričela ob pol 13. rn Je podpredsednik državne Zveze, ljubljanski magistrate-' ravnatelj g. Jančiga] poročal o situaciji po novem zakonu o mestnih občinah ter o prevedb; mestnih uslužbencev na nove položaje, končno pa tudi o dosedanjem delu za ohranitev pridobljenih pravic. Tajnik ljubljanske zveze g. Petan ie pa referiral o tisku, komunalnih akadem-jah in o zainteresiranju raznih političnih in gospodarskih organizacij za težnje mestnih uslužbencev. Razen referatov bodo delegati razpravljali 'in sklepali tudi o predložitvi podatkov in o smernicah za prevedbo mestnih uslužbencev na nove, državnim uslužbencem ustrezajoče položaje ter o tozadevnem enotnem postopanju vseh stanovskih organizacij. Italijanske želje o stremljenjih Italije v srednji Evropi in sta' Uščn Male antant Napredovanja v državni službi Beograd, 26. septembra, tp. V višjo skupila je napredoval tajnik Poštne hra 'lilnice Anton Konjar Nadalje so napre iovali pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani v višjo skupino Metka Skaher ne, Ana Verdier. Pia Miklavec, Zora Ur šič. Ludmila Modic. Frančiška Mikek. Ivana TJranič Dragutin Banon in Fran Krajšek. Pariz, 26. septembra. AA. »Matin«, ki razpravlja o italijanski zunanji politiki, zlasti o njenem stališču glede neodvisnosti Avstrije, pravi, da se Italija ne navdušuje preveč za sodelovanje z Malo antan-to, pa tudi nc za to, da bi Društvo narodov dobilo glavno besedo v tej stvari. Italija namreč misli, da bi to samo oslabilo učinkovitost poroštev za avstrijsko neodvisnost Obenem opozarja, da se Velika Britanija izrecno zavzema, naj bi svet Društva narodov imel glavno besedo pri jamstvih za avstrijsko neodvisnost. »Petit Parisien« misli, da se bo avstrijsko vprašanje moglo urediti le postopno. Deklaracija Francije, Anglije In Italije oo 17 februarja t. 1. bi se morala po njegovem razširiti in izpremeniti v mednaroden pakt. za katerim bi stala tudi svet in skupščina DN. Pertinax piše v listu »Ecno de PaHs«, da bi Italija hotela dobiti v >rednji Evio-pi »carte blanche«. namreč, da se ji izroči Avstrija prav tako, kakor ji je vele-poslaniška konferenca oktobra 1. 1921 izročila Albanijo. Pertinax misli, da so takšna stremljenja zelo nevarna in da Maia antanta ne more pristati na podobne italijanske načrte. Po navodilih, ki jih je dobil v ministrskem svetu, Barthou ne bo po Pertinaxovi sodbi pristal glede Avstrije na nobeno pogodbo, ne na deklaracijo, ki bi mogla zbudit nezadovoljstvo Anglije in Male antante. Pertinax nravi končno, da skuša italijanski delegat Aloisi pri urejanju posaarskega vprašanja :zrisn.ti za Italijo nekatere ugodnosti v Avstrijskem vprašaniu Anglija odklanja nove obveznosti London, 26 septembra A A »Thnes« razpravlja o neodvisnosti Avstrije :n pra- vi da Velika BrKacija sicer oe more sprejeli novih obveznosti na evropsk: celini, vendar pa se za avstrijsko vprašanje tt-vahno zanima. Razgovoru Barthou ja z j talijanskim zastopnikom baronom Alo.sijem je prlso-stToval tudi angleški pravo ~-odn: miiiieter Eden, ki pa v razpravo samo ni poeearol. ker je bila le informativnegi značaja StaT-šce Velike Britanije v tem vprašanju je angleška vlada svojčas obrazlo žila v spomenici, ki jo je izročila 9. februarja t 1. avstrijskemu posianiku v Londonu. V tej spomenici je angleška vlada izjavila, da je Velika Britanija za ne<-Jcr njeno in neodvisno Avstrijo, še istega me-St*oa je nato angleška vi* Ji skupno * francosko in italijansko vlado izjavila, da vztraja na tem svojem prvotnem stališču. V tej izjavi pravijo te tri vlade, da soglašajo glede ohranitve avstrijske i.eod-visnosti in neokrnjenosti v sklada i zadevnimi mednarodnimi pogodbami. Kasneje so se pojavili razni predlogi o iamstvih za Avstrijo. Vsi ti predlogi pa so se doslej samo še proučevali. Angleška vlada je ponovno izjavila, da ne more prevzeti nobene nove obveze, ki M zahtevala vojaška posredovanja na evropski celini. V skladni s tem je ang'eški delepat Eden iizjavfl v ženevi, da angleSka vlada vrztraja pri svoji prvotni izjavi, da pa ne more prevzeti novih obveznosti. ženevski poročevalec »T*mesa* javlja, da se bodo pogajanja o tem vprašanju nadaljevala in da ni izključeno da bodo našli način, ki bo zadovoljil vse prizadete države. Na vsak način imajo sedanja pogajanja v ženevi to predanost, da bodo olajšala razgovore, ki jih bo .mel Barthom v kratkem v Rimu. Kovance so ponarejali Centrala za ponarejanje je bila v Mostah, podružnice pa ▼ Velikem RaSevem na Dolenjcem Ljubljana., 26. septembra. Med tem, ko je prišla zagrebška poVi-c*;a na sled podjetni ponarejevalskl tolpi, ki je mela v središču mesta pravo »tvornico« za izdelovanje ponarejenih tisočakov, ima pa tudi ljubljanska policija opravka kar z dvema družbama ponarejevalcev, ki pa niso delali papirnatega denarja, temveč kovance. 2e letos spomladi so se pojavili v ljubljanski okol ci Številni ponarejeni kovanci, ki so se razlikovali od pravih le po medle jžem blesku, deloma po nejasnem zvoku, pa tudi v teži je bila majhna razlika, ki je pa seveda ni bilo lahko občutiti. Ponarejevalci so te kovance po 10 in 20 in tud 50 Din menjali večinoma v manjših trgovinicah, pa tudi v raznih trafikah, a radi so ikh spravljali v promet tud: na trgu, računajoč na naivnost prodajalcev. Ker so b:ii nekateri kovanci prav dobro. cek> precizno izdelani, so šli kljub slabemu blesku in zvoku v promet V prometu je bilo vedno več teh kovancev in nekaj jih je dobila v roke tudi policija, ker sj jih nekateri le spoznal,; za ponarejene. Policija je pridno poizvedovala in oprezovala na vse strarr!. pa vendarle uspeha ni bilo. Ko so se pa v Mostah v neki trgovini kar trikrat po vrst: pojav'H ponarejeni kovanci jn je trgovka podala približno opis kupca, je bila policija kmalu na prs vi sledi. Že nekako pred tremi tedm je aretirala nekega čevljarskega pomočnika in še d"wa delavca in nekega Jožeta P. Napravila j« tudi hišno preiskavo v Mostah in spravila na dan več pozitivnih in negativnih modelov za izdelovanje kovancev. Mode); so bili iz mavca in prav doibri, ker pa so ponarejevalci menda slutili, da i.m ie policija za petami, so nekaj modedov že tudi vrgli v greznico, kjer Hh ie pa pohcia vseeno našla. Ti trije razrečevalci so priznali, da so v nekaj mesecih spravil* v promet pribVž-no 150 komadov po 10, 20 in 50 Dm, verjetno pa je, da so jih razpečah* več sto, ker se irso poiavUaK samo v trojanski okolici, temveč tudi drugod- Centrala za izdelovanje kovancev je sicer bila v Mostah, a policija je odkrila tudi podružnico, in sicer v Velikem Rasevem na Dolenjskem, kjer so orožniki na pobudo ljubljanske poHc-je aretirali pose sedem komadov kliše-jev za izdelovanje tisočdinar-krh bankovcev, 11 fotografskih plošč itd. KMšeji so prav odtočni, zaradi budnosti poKcHe pa falslfikatorfi še ntso spravili nobenega tisočaka v promet Vse tri so izročili sodišču._ Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Deviae: Amflterdam 2303.18—2S14.54. Berlin 1350.14—1360-94. Brueel, 797.18— 801.12, Curih 1108.36—1113.85, London 166 86—168.44. N«w York 3337.44—3365.70 Pariz 223 95—225.07. Praga 141.45—14251 Trst 290.85—293-25, (premija 285 •/•). Av stri jeki šfrmc v privatnem kTrrkiga 8.45— 8.55. rNOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.204, Lowk» »jO©, New Tork 303.926, Brroelj 71.2S5, Mlhtn 26.285, Madrid 41.876, Amste»nd«n 207>B. Berlin 122. Dunaj 57-10, Praga «.TT šava 57-325, Đokareita SjOK. VEW3R1 RAKU IT«, One 3o. septembra HERMAN THIMIG la RENATE MuLLER v velefllma VIKTOR in VIKTORIJA Planinski donti pri Sv. Treh kraljih Sloveitjebistriška podružnica SPD je v nedeljo slov otvorila novo planinsko postojanko rY*jčane, 25- *ef>tein*wn »Ct? čtovek ves- *ede« d«4a v aa.tfihUh prostorih, se mu pač prileze takle izlet v božio naravo« . -. takih misli eo bili turisti, ki so se v nedeljo pripeljali a Maribora >n od drugod prvini Hitrfmjjmi vlaki » SI. Bistrico, z namenom, da jo mahnejo pod Veliki vrh k Sv. Tn-m kraljem,_ kjer jev nedel V> ^loverrjebistrrska podružnica r\r otvorila novo posioianko, ličen ^la^inetc' domc. Bilo je malo hladno, a krasno je«*en-sfctf jutro m s tem že radi ustvarjeno dobro razpoloženje. Na posrtaji Si B^trica se je otačen tekalni vlak. ki veže poetajo z ine~ stom. natrgal planinci, ki so ▼ »voii hudo-musnočiti žito-omili, če bo tak za nje vt*e prešibak hlapon potetrnii. Pa je, in se kako, čeprav ie imel priključene še vozove z vojaki. Že v mest j te pozdravi yl daljave Veliki vrh i mak) pod nj\im z nj*MXa kukajoča cerkev Sv- treh kraljev, k.mior si namenjen. Ves čas jo imaš pred očrni, dokler ©e cesta, ki vodi med njivami, travniki in ©adonos-niki v Gornjo Bistnco, ne izsrnbi mimo tvor-nce bakra in med t v eozd. Ko si iz srozda in se ozreš. =»e za toboi narjvidnege dvigata iznad me«U'neca morja Rogaška šora m Poč- Očarbjv je poni od na šumovite srioke posejane t« cerkvami in cerkvicami. V poldragi uri hoda pn>peš iz Bistrice v romantične Tin je, v nekdanjo rimsko nasefemo, ki pa se ti rn-ik:rž>?o šele prarv zadnii trenutek, čeprav leže v višini 700 metrov. Ta dan so bilp Tinje, ki se ponašajo s starodavno cerkvico, šolo in dragimi zava-menstoslmi. sla\-rrostno razpoložene in to v pričakovan u gostov, ki so šli tod skozi k slavnostni otrrorrfcvi doma. Sredi vasi. kjer so raz hiš plapolale državne zastave, je bil potita vi ien v pozdrav velik slavolok v zelenje odeto vabilo noseč: >PR1D VRH PLANEM Ni čuda. da je bil sprejem tu tako pri^rren. saj je ravno iz tecw kraja_ izšla rrHciatJva za postavitev doma na Vel. Vrhu, ki fe zrasla v srcu mladega a. asjiVnena taxnošn;H»2a šol. _u»prvitelja in ta^Fiika SPD SI. Bistrica o€ pri tem solnce. toploto, sveži gorski zratk in druge dobrote v višini 1300 metrov Slovesnost se je pričela s sljžbo bož-jo, ki jo Je ob asistenci opravil tinjski župnik, Korošec, Urh Hafner ob petju pevskih društev Lipe in Svobode iz SI. Bistrice. Tipi-*' eno pohorska cerkev, krita s škriljem in ki ima ilovnata tla, pa je tako prostorna, da kljub veliki množici ni bil polna. Po maši je pozdravil navzoče in otvoril novo. enonads trop no prostorno postojanko (eai ima samo zuorai 7 sob in spodaj ne c'osti manj s kuhinjo in drugimi pritikli-n.ami) predsednik podrjžnice SPD al. Bistri-oa dr- Jagodic. Pozdravil ie zastopnike obla-s.tev. poslance in zastopnike planinskih po-diiiinic. tako sreskega pod načelnika Eileca. pcklanca K rejci ja in GaiSk-a. župana Kosa. gufluail dr. Lipolda, dr. Pučnika, dr. Dobre »vska. zastopnika osrednjeua odbora dr. Toiuirtška. mženerja Jelenca. ki je izdelal brezplačno načrt za dom ter zastopnike vseh podružnic Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k uresničenrj pred leti izrečene ideje. Spomnil se ie pokoinega Žunaja. bivšega predsednika in naglasil zlasti delo dveh zfavnih činiteljev t. j. šol. npr. Jožeta Tomaži'Ča \t Trni in advokata dr. Žnidaršiča iz SI. 3strice, ki sta si s svojim vztrajnim delom i*5*istaviJa s pomočjo drugih tu v tem idiličneni pohorskem kraju trajen spomenik. Šolska deca iz Tinja je z občjtkom zapele >\a goro« ic >Tam doli za naso vaf«jo<. za tem pa je nastopilo vse polno govornikov, naj fih omenimo samo neka}: oba poslanca. Le«:jak. Je^.reb in dmsi. ki eo poveličevali naše plamii>e. ki n»i nas združujejo v slogi in bratstvu v dobrobit naše domovine Jugo->l;t\iie in \* ljubezni do našega modrega vladarja kra«l ;a Aleksandra, ki naj živi, živi. živi... ter čestitali vrli podrižnici. ki ji ie v tako k ratkem ftiou uspelo postarviti dom in e tem dvigniti tujski promet v sicer bolj odliudemVi krajah. Res. da so se tu shajali domačim in okoličani vsako leto 5 krat ob raznib žecnanih in res, da je tudi marsikateri planinec našel pot tj gori. Za dušni blagor «»3 našli tu svoje okrepčilo. R*^ pa ie. da oriške okolice po srečnem naključju našel sina, o katerem je mfclfl, da je že mrtev. 40 letnica Dijaške kuhinje v Kranju Hh Jubilej gorenjskih dobrih src In kulturno zavednih gtav. — Lani dosegla kuhinja najvišje Dtevflo podpirancev Posestnik Urs;č rz goriške okolice je te dni po 18 letih po naključju našel svojega sina. ki jc o njem mislil, da je že davno mrtev. Ko je izbruhnila med Italijo m Avstrijo vojna, so stanovali lTr4i-čevi v goriški okolici na pobočju hriba, ki ga poročila italijanskih listov imenujejo »Kota 60c. Uršič je moral k vojakom, žena z dvema otrokoma je pa ostala doma. Dve leti po izbruhu vojne je žena umrla, otroka >e pa vzela v oskrbo bližnja sorodnica. Toda hrib, na katerem je Stala doma-č'ja Uršičevih. je kmalu postal središče najljutejših bojev, granate so treskale noč in dan. Avstrijske oblasti so v zadnjem hipu odredile evakuacijo ogroženih krajev. Prebivalstvo se je razbežalo nt vse strani in tudi Uršičeva sorodnica je pobrala oba otroka ter bežala z njima. V splošni zmešnjavi je na oba otroka izgu-b;la._ Ko so kmalu nato Italijan? zasedli »Koto 60co v Milan. Minila so leta in Mario je zrasel v krepkega mladeniča, ki je dobil ime Mario Bixio. Dali so ga k nekemu mojstru, kjer se je izučil krojaške obrti in ker je bil izredno marljiv, ga je mojster Torri, ki ni imel otrok, vze1 za svojega. Mario je dobil novo ime: Torri. Z mojstrom se je dobro razumel in Torri ga je tudi določi! za svojega naslednika in dediča. Po svetovni vojn? se je LTršič vrnil domov. Domačijo je našel porušeno, daleč naokrog je bila zemlja ra/rvana. kako- bi jo preorali. Žena je bila mrtva, o otroch ni bilo duha ne sluha. Toda Uršič ni obupal. Postavil si je nov dom. obenem je pa začel vneto poizvedovati po svojih otro-kih. Vse poizvedovanje je pa bilo zaman in rudi oblasti mu niso mogle pomagati. Petnajst let je že minilo, odkar se Je vrnil na rodno grudo. 18 let, odkar sta izginila otroka. Kakor vedno v življenju, je pa tudi tu pomagalo človeku golo naključje. Nekega večera je Uršič v nekem listu slučajno či-tal spomine italijanskega vojaka, ki je na preprost način opisoval boje t okolici Gorice in na Koti 60. Burno utripajočega srca je ftital Uršič. kako so italijanski vojaki lašli v luknji, ki jo je napravil« granata, iva otroka, od katerih je bil eden živ m aru je bilo ime Mario ... Naslednjega dne se je oglasil oče v uredništvu dotičnega lista, kjer pa niso vedeli drugega, kakor to kar je pripovedoval vojak. Po vsestranskem poizvedovanju je naposled srečni oče le zvedel, da je njegov sin pomočn'k pri mojstru Tor-riju v Milanu. Po dolgih 18 letih sta se oče in sin zopet objela. — Karambol avtobusa in avtoizvoščka. V ponedeljek popoldne ob 13. uri 30 se je pripetila na križiiseu Delavske in Koseškega ulice velika prometna nesreča. Mestni avtobus, ki vozi na prosi sdavni kolodvor — Kasarna kralja Petra, se je na omenjenem križišču z vso silo zaletel v osobni avto avtoizvošeka Omulca Iz Studencev in moramo resnici na ljubo po-vdarjati da se ni zaletel omenjeni osebni avtomobil v mestni avtobus, kakor so o tem poročali časopisi. Posledice karambola so bile strašne. Avtobus se je zanl v zadnji del osebnega avtomobila in ga vrgel ob vogal bližnjega vrta s tako silo, da je podrl 20X20 cm debel beton«ki steber in del žične ograje. Izredna sreča v nesreči je bila, da je ostal novorojenček, ki so ga peljali v oseibnem avtomobilu h krstu, nepoškodovan. Ravnotako ao ostali nepoškodovani trije potniki, ki so se vozili v avtobusu in spremljevalci novorojenčka Oba avtomobila sta se zelo močno poškodovala tn znaša skmvna Skoda okrog 15.000 Din. Na kraj nesreče je takoj od*la policijska komisija s k^m-sarjem Kos« m aa Čeln. la bi ugotovila kdo zakrivil karambo, Ugotovili #o, da sta oba *o/erja vodila z zmerno brzino venda" pa ni bo-bedem najal signalov na oevn nem križišču, kar je potrdil oči^ •i^e. k: se je mudil v kritičnem času v Koseškega niiei D*Jst~o pa da je mestni avrobns zavozf! v oset'iii avtomobM zmanj^nj*' krivdo 5o-fe^*a Ju^Seta Ivana, lrl je vodil ospbni avtomobil, če b-f aOfer Simič. ko je vMel p«*.I £ebt>j t*a kriiičj avtomoVl. Ie neko-ko zavri avtobus, bi ne priSk) nesreče. — Odpor okoliških občin proti združitvi z mestom. V veliki Renčljevi dvoran' se j€ vršilo v nedeljo skupno poavetova-a;e okoiiakih občin Pobrežje Studenci ic Kolajn. Ob tej priliki so predstavniki teh občin podpirali obširno spomenico, v kateri se upirajo nameravani pr'kijn£'tn mestu Spomenica obeega 6 točk. v katerih podrobno navajajo vse okolnosti, kl govore proti priključitvi. Spomenico so podpisali za oOčino Kosaki predsednik g. Janže-kovfč in delovadja g. Peče. za občino Pobrežje predsednik g. Volk, za občino Studenci pa predsednik g. Kaloh. — Junak noža pred sodniki. Vinotoči | poc vaK> ao najpripfav»e1%t kraj xA prete panje, tako vsaj je jaedJ IV t« Marin a Vrška.i a' Je te dni fta' pred sodniki ui-kaj?a;ega malega senata. Nek* .t*pa nedelje v fprlta se je mladi In or stavni i> Ife napotil s svojimi tovariši t Ve^enjakov vi-notoč na Vršiča. Tam ao že bili Veae-u^ak Tone, Miha C oš ter ie več fatitov, k' s-tn eknbi aa našo mladino. Njeno delo je pravo kulturno delo, saj se kulturna višina naroda kaže predvsem v ume van ju potreb naraščaja tn pravikaean podpiranju njegovih stremljenj. 401etnica naše Dijaške kuhinje je tih jubilej gorenjskih dobrih src m kulturno zavednih glav. tivimo v času težkih gospodarskih rasmer, ki jih močno čuti tudi naša študirajoča mladina. Vendar se krog dobrotnikov Dijaške kuhinje vedno Dolj širi In je lani dosegla tudi doslej najvišje število podpirancev^ 65 dijakov, 53 gimnazijcev in Z2 tekstilcev. Seveda so narasti! tudi izdatki za prehrano n upravo in dosegli rekordno višino 85.601 Dim. Razveseljivo dejstvo pa je, da znaša kljub tej vsoti primanjkljaj le 1666 Din. Stari dobrotniki so ostali društvu zvest., pridružili pa so s< jim še novi. Tako je delo te ustanove zagotovljeno tudi za bodoč? it sme Dijaška kuhinja p svojem .einem letu pričakovati še večjega razmaha Med dobrotniki moramc na prvem mestu omeniti največjo podp:ratelj:co Dijaške kuhinje kranjsko mestno občno, ki je podprla društvo lani s 70v> Sotrudn ci g» A)arijfc Bučarjev* ;n «;lč. Jakofčičeva sta d?.rovali 00 svojega zaslužka po 31)00 .a 63f>- Din šolski »ijor banovine je pri-sp -vnl 300 Din, ravno '.oiiko tud! Pripravljalni odbor Drž te^stPne šole v 'z Gro-belnega ob 11. uri. Potniška v1*ka St. 7111 in 2134 vozita le od odn. do Rogatca ter ne več od odn. do Rogaške Slatine Vlak št. 2111 odhaja iz Rog Slatine ob 4 ur 34 minut in vlak št 2124 prihaja v Rog. Slatino ob 21. uri 41 minut Dclfe Marin zavihtel not n zabodet Tont-t\ Vesenjrka ▼ nrbet Ta se je neme veste:j zgrudil Na pomoč je priskoči Miha ^vA kar J*» Marina razardllo. $9 en kart ye «h-vihtel in ie je porinil ostw nož čnšu ▼ hrbet. Obs sta Mla smrtnoievarno poškodovana "Ji takojšnja zdravniška >omoČ • mariborski bolnici ju je iHe^a «arirtl Obtoženec Marin je dejanje v celoti priznal in se nagovarjal z razburjenostjo. Setoat era je (4»3o€.3S Din primanjkljaja. Povdariti moramo, da spada Gorenjska med najdražje pokrajine v državi In da nudi Dijaška kuhinja podpirancem dobro, tečno in zadostno hrano. Prirastek na Petrov sklad znaša v jubilejnem letu 16.541 Din. 300 Din je daroval za bodoči Dijaški dom v Kranju tovarnar g. Arthur Holler, po 200 Din pa ga. prof. Silva Preveč, g. dr. Bmil Gaj Iz Ljubljane, g dT. Fred Crotf>ath. vet. Insp. Anton Korošec tn g. dr. Srečko Puhar rz Ljubljane. Prenovljeni odbor Dijaške kuhinje tvorijo: g. direktor rvan Košnlk, načelnik; ~. sodni svetnik Jurij Gregor, njegov namestnik; g. direktor Simon Dolar, blagajnik in g. veletrgovec Franc Gorjanc, gospodar; v nadzornem odborn sta z. davčni insp. Josip Tajnik in g. tovarnar Adolf Puch. NTa progi Maribor gl. kol. — Prsvalje — Pliberk se spremeni vozni red potn'ških vlakov št. 9015, 9016 in 9023. Potniški vlak št 9015 odhaja iz Pliber-ka ob 18. uri 12 mm. ter prihaja v Maribor gl. kol. ob 20. uri 30 min.; ta vlak ima v Mariboru gl kol. zvezo z avstrijskim potniškim vlakom št. 616, ki odhaja iz Maribora gl. kol. ob 20 uri 45 min. za Dunaj. Potniški vlak št. 9026 odhaja iz Maribora gl. kol. ob 18. ur 41 minut ter prihaja v Pliberk ob 21. uri 6 minut. Nedeljsk; izletniški vlak št. 9023 odhaja iz Brezna Ribnice ob 18. uri 20 minut ter prihaja v Maribor gl. koL ob 19. uri 17 minut. Opozarjamo ponovno potujoče občinstvo, da je promet izletniških vlakov ob nedeljah na gorenjskih in dolenjskih pro-p*n podaljšan do vštetega 14. oktobra. Naše gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Sobota, 29. septembra: Orlic. Premiera, izven. Nedelja. 30. septembra: Gugalnica. Premiera. Izven. Pri otvoritveni predstavi RostandOve-ga »Orlica*, ki se vrši v soboto dne 29. t. m. zvečer ob 20. uri je zaposlen celoten dramski personal s Številnimi elevi in komparzi. Naslovno vlogo vojvode Reich-stadskega igra g. Jan, avstrijskega kancelar ja Metternicha g. Le var .seražnta stare Napoleonovske garde Flambeauja g. Ce, sar, mater vojvode Marijo Lulzo ga. Marija Vera maršala Marmonta g. Kralj, tri dekleta vojvode ga.. Naoiocka, gdč. Boltar-jeva in ga. Mila Danilova. Predstava je dekoricij&ki kakor tudi kostumno na novo opremljena in na višku, kar more pri danih prilikah nuditi slovensko gledališče. Predstava je izven abonmaja . Droga premieru letošnje *erone bo v nedeljo dne 30. t .m. in sicer Olge Schein-pflugove veseloigra KJugalnica« v reižji g. Skrbinska. Nedeljska premiera je izven abonmaja. Redne abonma predstave *e zračno v torek dne 2. oktobra. OPERA. Začetek ob 20. uri četrtek, 27 septembra Hovansč-lna. Premiera. Izven Petek, 23. septembra. Zaprto. Sobota, 29. septembra: ob 15. uri: Manon. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 15 Din. Izven. Nedelja. 30. septembra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. * Otvoritev operne Sezone bo v četrtek dna 27. t. m. zvečer ob 20. uri. Otvoritvena predstava je monumentalno delo ruskega skladatelja Musorgskegn t>Hovansčina<. Ta opera se izvaja to pot prvič na slovenskem odru v prevodu književnika oJsipa Vidmarja. Dejanje je eajeto iz krvave ruske zgodovine in ficer iz leta 1682. ko je nastopil vlado car Peter Veliki in ko je z umorom zatrl zaroto bojarjov-knezov Hovanskih. Teža opere sloni na zboru (Strelci, Razkol. ntki .rusko ljudstvo) Zbor je pomnožen. Glavarja Razkolnikov Dositeja poje ravnatelj g Julii Betetto. Marto ga. Golobova, starega Hovanskega g Marjan Rus njegovega sina g Gostič. Boja rja šaklovitega. g. Janko .pisarja g. Banovec in Emo ga. Ri. Stev 918 —»— ■ bičeva. Poleg navedenih je se več manjia.i. solističnih vlog. Mrnkatoo vodstvo ima ravnatelj Polič .redžja je Debevčeva. Inscenacija je zadnje delo blngopokojnega in-scehatorja V Uljaniičeva številne nove kostume je izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom g. H rova t a in ge Permano. ve. Predstava je izven abonmaja Pri dijaški predstavi .Manon, ki bo v soboto dne 29 t m ob 15. uri je zasedba glavnih vlog :ga GJungjenac. gg. Gostič, Marjan Rus, Janko Na to predstavo opozarjamo dijaštvo Ljubljane in bližnje oko. lice. Cene so izredno nizke. Sedeži od 5 do 15 Din . _ KOLEDAR Danes: Sreda, 36. septembra, katoličan«: CiprJan. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Njegova prijateljica. Kino ldea4: rirn ! :n detektivi. Kino" Dvor: H ufa H o Bili. Kino Šiška: Sin Indije. Predavam jo prof. ge. Omellčenkove ot 3(1. v damski -ob! kavarne Čmona. DE2UR NE LEKARNE Danes: Mr. Bak^rčič. Sv. Jakoba trg 9; dr. PiccoM, Tvrseva cesta 6. Med agilninu društvi jc tudi tisto * 2enwi, ki pra\"i, da zastopa narode. Zastopati zdaj rti nobena umetnost, saj sa-mozvancev ne prijemi jemo tako trdo za ušesa, kakor so jih njega dni. Zdaj lahko zastopaš ko&ar hočeš in kakor hočeš, nikomur nisi za s\xtje zastopstvo odgo\'oren. In čim slabše zastopaš zastopanega, zato pa tem boljše sumegu sebe, tem \*ečji ugled in spoštovanje u2i\'aš kot zastopnik. Taki so pač časi. ljudje pa tudi nič boljši. Gospodje v Žene\'i pa niso taki. temveč drugačni In še kako drugačni. Društ\y^ narodov imajo in člane sprejemajo v svoje društ\x>. kakor jih sprejema vsako pošteno društvo, črtani njiho\'ega društva »o kar celi narodi in tudi članarina je temu primerno visoka. Zato si je ženevsko društvo že zgradilo ogn>mno palačo, čeprav je ie mlado. Škoda, d d rutšu društva, posebno športna, nimajo takih čtano\y in tako marljivega od hora. Oni dan so sprejemali \% žene\*sko društvo novega člana, ruski narod, ki še mi bil član. čeprav ic eden največjih narodov na svetu in ima nafr'ečii kos zemlje. Dolgo so si gospodi ic belih glave, ali bi sprejeti novega člana ali ne. končno so ga pa le sprejeli. Težak je bil ta porod, najtežji, kar Jih ima za seboj žene\-sko društ\-o. Da je bil res težak, so pok a/al i gospodje iz odbora, ki jih je sprejem tako utrudil, da so se po njem takoj razšli na počitnice. Iz Trbovelj — Prva seja novoizvoljenega oO£*o&k«-ga odbora. Po dolgem času bomo imeli v Trbovljah zopet občinsko sejo. Občinski zastop, ki je bil pri volitvah djir 22. julija t. L izvoljen, je oblast potrdila ter bo imel danes (sreda) ob pol štirih popoldne prvo sejo. Na dnevnem redu !^o zaprisega Žujpana in odbornikov, prevzem občin?-poslov, določitev delovnega načrta nov« -ga odbora ter volitve odsekov in slučaju. -ati. želimo, da bi novi odbor deloval za napredek občine in dobrobit vseh občanov. — Oddajte vojaško orožje. Uprava občine Trbovlje razglaša sledeče: Med prebivalstvom se še od vojnih časov vedno nahaja precejšnje število vojaškega or in orožja vojaškega značaja klju»b temu da se je imetnike že opetovano potom razglasov pozvalo, da navedeno orožje od-dajo Oblastveni. Prebivalstvu se ponovno naroča, da mora vsakdo vojaško orožje in orožje vojaškega značaja uagftudoana oddati najbližji orožniški postaji, sicer se bodo zoper one, ki posedujejo na ve • orožje, najstrožje izvajala določila zakona o posesti in nošenju orožja. — Svinjska kuga, ki je pred tedni hn-do razsajala tudi v naši dolini in je povzročila našim kmetovalcem in tudi drugim lastnikom svinjskih dvoroev občutno Škodo, saj so ponekod pocrinile vse svinje, je zaradi hitrih varnostnih ukrepov veterinarskih oblasti že skoraj popolnoma prenehala. Kljub temu pa se kmetovalci In lastniki dvorcev opozarjajo, da v lastnem interesu ponovno temeljito očistijo svinjake hleve, v katerih so bile bolne svinje, z a^rooni in karbolovo raztopino, p redno dajo v hleve zdrave svinjo, ker bi tleer utegnile oboleti tudi zdrave svinje če se bolezenske klice docela ne iztrebi In zatre. — Seljačka družina v Trbovljah opozarja svoje članstvo na banovinsko strelsko tekmo, ki bo združena z razvitjem matičnega prapora dne 5., C. in 7 oktobra t. L v Ljubljani. Matičnemu praporu bo kumoval Nj. Vel. kralj Aleksander. Slavnostno razvitje prapora bo v nedeljo dne 7. oktobra ob 9. uri dopoldne na vojaškem strelišču v Ljubljani, članl-tekmovalei, ki se nameravajo udeležiti teh strelskih slavnosti v Ljubljani, naj oddajo svoje legitimacije do jutri 26. t. m pri društvenem blagajniku g. Bergerju, kjer dobe tudi potrebne informacije. Ugodnosti »nizane vocsnlne po železnici pa bo deležen k' oni član, ki bo imel na legitimaciji potrjeno, da je poravnal članarino za tekoče poslovno leto. Zanroseno je za brezplačne voznino ali pa vsaj za četrtinsko vozno ceno. Želeti je, da bi bila tudi iz Trbovelj udeležba zadovoljiva. Iz Ptuja — Pod vos j« padel Pleifer Janez u Babincev pri Ljutomeru ie vozil domov f vozom poljeke pridelke z nji've. Ko je čel ob vozi, se Je spodtaknil ob kamen in nesreča to hotela, da ie padel naravnost pod voz. ki je šel preko nieea. Nesrečne! je zadobil težke notranje poškodbe, da so fr3 morali prepeljati v bolnico. — Tatvina elektrirnih larnie. V zadnjem Času množe tatvine Mektrifnih žarnic, ki iih tatovi odnašajo celo iz hišnih vež in stopnic. Izginilo ie tudi že več žarnic h parka ter na poti v Ljudski vrt. ki eluiii^ ceMni r a zaveti ia vi. Policija zaeleduie zlikovce in ip uoati. da prMejo v roke pravice. — Z |e«tve ie padla. Pose#»tnfon Karrrpl Liza iz Vurbercra ie bila te dni za-poslerva doma na f»kednni in nesreča ie hotela, da ii is rm lestvi *oodrwnilo tako. da ie padli na pod. Zadobila ie težje notranje rx>skodbe in eo jo morah' prepeljati v botnko. tev 218 'SLOVENSKI NAROD«, dne 96. septembra 193% Stran S. NE POZABITE, DA JE DANES PREMIERA LJUBKE KOMEDIJE VJI^OVA PRIJATELJICA TA KOMEDIJA JE POLNA VESELJA, SMEHA, LEPE GODBE IN PETJA. V glavnih vlogah KATICA NAGY in KARL L. DIEHL ELITNI KINO MATICA PREDSTAVE OB 4., 7.U in 9.^ URI ZVEČER. — TELEFON STEV. 21-24. DNEVNE VESTI — Kongres slovanskih matematikov. V ponedeljek je bil v Prsgi otvorjen kongres slovanskih matematikov, ki mu prisostvuje 2o delegatov iz slovanskih držav, razen iz Rusije. Na kongres so prišli tudi rumunsk: matematiki, a dele-gate so posiaie mno-ge akademije znanosti in znanstvena društva iz raznih evropskih držav in tudi iz Amerike. V predsedstvo je bil izvoljen tudi zastopnik Jugoslavije g. Varićak. — Volitve v občini VoJnik-okoHca. V novi oččini Vojnik-okolaca, sestavljeni iz bivših občin Višnja vas in Šmartno v Rožni doi;ni. bodo volitve obč nskega odbora v nedeljo 38. oktobra. — Zdravniška vest V imenik zdravnikov Zdravniške zbornrce za dravsko banovino sta bila vp.sana zdravnika v Ljub-tjant dr. Vekoslav Valentinčič in dr. Fran-oe Novak. — Odvetniška vest. Odvetnik v Murski Soboti dr. Vladimir Škerlag se ie odpovedal izvrševanju advokature in je bi na lastno prošnjo izbrisan iz imenika odvetnikov. Z.3 prevzemnika njegove pisarne ie določen odvetnik v Murski Soboti dr. Ni-koia. Pinter. Iz »Službenega Usta«. »Sluižbeni list« kr. banske uprave dravske banovine št 77, z dne 26. t. m., objavlja zakon o m-edna-rodn konvenciji, o telekomunikacijah z dodatkom, dopolnitev uredbe, da je mala prodaja monopoliziranih predmetov izvzeta iz zakona o obrtih, izpremembo pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij, raz,g-Ls o razpisu volitev občinskega odbora za občino Vojnik-okol ca, popravek o zakonu o mestnih občinah in oibiave ban->ke uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 19.34. — Angleška ffhnska ekspedicija v Splitu. Te dni prispe v Split angleška filmska ekspedicija pod vodstvom I. Goldsmitha, da izdela potopisni film kulturnega značaja, ki bo sestavni del velikega potopisnega filma »Od Calaisa do Cargrada«. Poln želodec neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljajev, tesnobe v prsih, močno utripanje odpravi naravna »Franz Jose-fova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo i uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josef o\*a« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, nekoliko oblačno vreme. Včeraj ie znašaJa najvišja temperatura v Skoplju 27. v Beogradu 26. v Zagrebu in SpHtu 25, v Sarajevu 24, v Ljubljani 23.S, v Mariboru 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7vem domu zavratni bolezni bivši predsednik Pokojninskega zavoda in višji uradnik Zadružne gospodarske banke g. Lojze Vrtovec. Pokojni je bil rojen 20. novembra 1SS9 v Veliki Zabijah pri Ajdovščini. Gimnazijo je študiral v Gorici, pravo pa na Dunaju. Nekaj časa je bil Pod ministrom Gostinčarjem tajnik v ministrstvu za socijalno politiko, potem je pa prišel v Ljubljano k Zadružni gospodarski banki. Tu se je marljivo udej>tvoval v društvenem delu, velike sposobnosti in železno voljo je pa pokazal zlasti kot predsednik Pokojninskega zavoda, k: ga bo ohranil v najlepšem spominu. Včeral ie imel upravni odbor PZ baš sejo, ko je prišla vest o smrti Lojzeta Vrtovca- Predsednik dr. Balrič je takoj odredil enomi-nutn: odmor, potem je posvetil pokojnikovemu spominu nekaj toplih besed. Upravni odbor je sklenil položiti na pokojnikovo •krsto lep venec, v počastitev njegovega spomina bo pa darova! večji znesek v dobrodelne namene. Pokoini zapušča sopresro in tri sinove. K večnemu počitku ga polože jutri. Pogreb bo ob 16.30 izpred mrtvašnice splošne bolnice. Bodi mu lahka zemlja! —U Inkorporacija Viča z Ljubljano. Vič je danes z Ljubljano tako tesno spojen, da se nikjer več ne pozna, kje je meja med Vičem in mestom. Tudehl. dobri komiki so pa tudi ostaft igralci. da je Mm v rasmei od početka do kraja zabaven, še posebno zabavna je pa gteda-iiška publika, ki je tuđi, kakor v Ljubljani. —ij Napad na Grajski planoti. K tej notici, ki jo je priobčil včerajgnji >Sk>v. Narod«, bt radi pripomnili sledeče: O napadu prav za prav ni govora. Za vsem tiči lep kos romantike. loško BriceU, brivski pomočnik, se je vpričo brivskega pomočnika (sai sta dobra znanca) Draga Klemenca opetovano pobahal o boljšem znanju plesa, in to je nasprotnika jezilo, saj hoče veljati za prvovrstnega plesalca. No in znašla sta se na Grajski planoti in sta se pomerila. Beseda je dala besedo in končno so padle klofute. To naj bo v poniuienie javnosti, da se ji ne bo treba bati napadov. —i] Ne pozabite, da -je film »Oovedi j"lh žive« največia seruzacija sedanjosti. Tako lepega filma še niste videli. ZKO ga nam pokaže v petek. To je edinsten film, ki nam pokaže boi med živalmi in lov na nje. Firm posebno priporočamo učeči se mladini ter vsem onim, ki se zanimajo za divje zveri in način njihovega življenja. —Ij Vpteovanfe v obrtno-nadrtjevame šole v Ljubttani. Šolski odJbor obrtno-nada-Hevalnih šol v Ljubljani obvešča mojstre, vajence in starše, da ie vpisovanje v obrt-no-nadaljevalne šole rjubljanske za zamudnike še v nedeljo 30. t m. med 8. in 12. uro dopoldne pri vodstvih obrtno-nadaljevalnih šol na Grabnu, pri Sv. Jakobu, na Ledni, na Vrtači in na Pnulah. Ker v nedefcjo, dne ?3. t m. zlasti mnogo vajencev-začetnikov ni bik) vpisanih, opozarja šolski odbor mojstre, da je njihova zakonita dolžnost skrbeti za šolanje Obrtnega naraščaja. MIRIM — KAKAO Najboljša in najcenejša hrana za Tebe, mlada mati, za Tvoje dete, za celo Tvojo družino. Staro in mlado rije Mirim-kakao. Novost: Vrečica kakava za 4 osebe Din L Mirim kraljica čokolade —U Praktični učiteljski izpiti rja dr. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v oktobrskem roku začeli v petek dne 19. oktobra t. L ob 8. url. dopoldne. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno, tako da bodo vsaj do 13. oktobra t. 1. v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo poi ure pred začetkom v ravnateljevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev Šele za prihodnji izpitni rok v aprilu 1. 1935. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala — Izpitni odbor. —Ij Predavanje o vk uha vanju sadja, so-čivja in mesa se vrši dne 26. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih Zveze gospodinj, Breg št S, pritličje. Predava gdč. šerko. Vstop prost —Ij Chrbtofov trgovsski tečaj, Ljubljana. Domobranska 15, vpisuje le še do 1. oktobra. Znano najboljša in najcenejša izobrazba v perfektne stenografe in pisarniške uradnike. —Ij Otvoritev esperanrskega tečaja bo nocoj ob 19.30 v prostorih Dopisne trgovske šole. Kongresni trg 2, H. nad. (bl-vši prostori Trgovske šole). —Ij UiiieUMJ»liiO-zgodovinsko društvo v Ljubljani si ogleda v sredo 26. t m. ob 3. popoldne salezijansko cerkev na Rakovniku in potem s tisrmi, ki bi bili pripravljeni za to. še žtipno cerkev v Rudniku. Vsi prijatelji umetnosti povabljeni. Vodil bo m^gr. Viktor Steska. 'Medna Lntz peč JTJGO-Ltrra, d. z o. z., Ljubljana 7. tel. 3252 —Ij Gledališki li*t. Uprava Narodnega gledališča bo izdajaj a tudi. v sezoni 1934-35 za vsako premi ero odnosno za vsako delo, ki se bo izvajalo v abonmaju ,tako v drami kakor tudi v operi, poseben Gledališki list. Uredništvo je prevzel reižser g. Ciril De-bevec. Vsebina se bo nanašala deloma na delo .ki se izvaja, deloma bo prinašal List razno gradivo trajnejše vrednosti. Samo ob sebi je umetno, da ne bodo manjkale tudi razne notice, beležke o gledališčih, repertoarjih itd. —H Tečaj ruskega Jezika. Kakor prejšnja leta, priredi tudi letos Ruska Matica tečaj ruskega jezika za Slovence* Ta tečaj se deli v tri skupine: I. za začetnike; H. in M. za naprednejše. Za I!, skupino so predvidene tudi vaje iz ruske klasične literature Puškinove dobe. Za ITI. skupino pa 'Z Mterarne dobe po Puškinu. Ukovina znaša 20 Din mesečno in enkratna vpisn;na 10 Din. Podrobnejše informacije: Ljudska šola na Cojzovem gra'bnu. Torek, četrtek in petek od 18.30 do 20-30. —li Ukrajinska »fna v preteklosti in sedanjosti ... o tej snovi predava t slovenskem jezikj danes v sred«, ob 20. v damski sobi kavarne Emona cra. Mari>a Omeljcen-kova, profesorica iz Pra^e. Vsakdo dobrodošel! —ij Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodneje na*up pri Fr. P. Za|cu, izprašanem optikn. Ljubljana, Star' trg 9. Cen:ki brezplačno. 3-T —IJ Načelništv0 Saveza Sokoia kralje-vlne Jugoslavije se je v Ljubljani preselijo iz Narodnega doma v Dalmatinovo ulico št 7. rrrrttJCie. desno. Wt Celia —c Na obenem zboru Ljudskega vseučilišča v Celju, ki je bil v ponedeljek zvečer v risalniki deške meščanske šole, je bil rzvoljen naslednji novi odfror: predsednik vladni svetnik Lilek, podpredsednik ravnatelj Cilenšek, odborniki: strok učiteljica Debelak ova. prof. Brodar, prof. Melihar, ravnatelj Marinšek, ravnatelj černej ter učitelji Zdravko Kova>č Roš in Gerlkic. Namestnika odbornikov sta strok, učitelja Jaraovec in Mirko Kovač, pregle-dovalea računov pa narodni poslanec Ivan Prekoršek in ravnatelj Fr. Turnšek. —c Umrli sta v ponedeljek v cei jaki bolnici 581etna posestnikova žena Veronika Zagozdova iz Arje vasi pri Petrovčah te 651etna dnlnarlca Uršula Replčeva iz Goto vel j pri Žalcu. Pred premier o jHovanščine1 Kako se pripravlja naša opera na vprizoritev znamenitega dela slavnega ruskega skladatelja Musorgskega Ljubljana, 26. septembra. Opera lezi v popoldanski sončni pripeki. Spokojna fasada ne izdaja nemira in intenzivnega dela, ki bo v poslopju za le-tošnjo otvoritveno predstavo. Vetopimo. iz portirjeve lože brni nervozno tele-fon. Železna vrata na oder zevajo sirokood-prta na hodnik. Na od-ra se premikajo pod voistvom odrskega mojstra v negotovi skopi luči žarnic silhuete kulisačev, ki prenašajo in postavljajo dvorec: barbarsko poslikana zgradba iz masivnih brun — na platnu. Z nadodra zveni grmeče zvon en je kre-meljskih zvonov .Preko odra hiti vedno zaposleni direktor Polič, vrže bar hitrih opazk delavcem, izmenja dve tri besede z mojstrom in utone za naekladanimi kulisami v temi hodnika. Kje je režiser Debevec? Ob 4. pride na dekoracijsko vajo. A kje je zdaj? Najbrž v slikami . . . V veliki baraki na Blerweisovi cesti — kdo je ne pozna? — Teče iapod slikajočih čopičev poslikano platno, se obrača mizar mej struižnico in deskami, ki še ne izdajajo, kaj bo nastalo iz njih. Tudi tu ni režiserja, a čakajo ga. Ura je 4, čas na,poyedane dekoracijske skujšnje. Evo ga pred opero — pravkar pri-haja. Že ga obkrožijo: mojster delavci In garderobar. Katero sliko naj postavijo? Prvo? Prav. Poprime jo se poeh*. Kakšno garderobo naj se pripravi za duhovnike? Skice so naredili; tam in tam jih bo dobil. Nekdo sporoči: režiser je nujno potreben v slikarni. Nfed tem ko postavljajo prvo sliko, gre režiser Debevec tja. Mojster Skrušny sedi v svoji koji fn studira skice za Hovanščlno, poslednje delo pokojnega scenografa Uljaniščeva, ki je z vso ljubeznijo rekonstruiral stari moskovski trg in pričaral kost stare Rusije na skice. Na Golniku jih je delal poslednje dni. ležeč v postelji. Katera soba bo igrala? Pri nas ne igraio samo Igralci, l sobe, i pohištvo, vse do poslednje rekvizite »igra«. Režiser izbere sobo, pripadajoča okna. se posvetuje z mojstrom Skrušnvm. določi rekvizite, hodi po slikami. ISčo stika, ogleduje, presoja, se izogne tu še mokri kulisi, tam ogrodju barbarske harfe, ki čaka strun, pogleda k mizarju, kakšne bodo klade za upornike, razlaga, kakšen mora biti plot, za katerim kriče razjarjene Mos-kovčanke. uredi vsa odprta vprašanja daje na vse odgovore in delo teče naprej . . Pet minut oddiha na kloni pred oi>oro. Oddiha? Zopet je ves zatopljen v Hovan-ščino. Musorgskv. Saj sem se že razpisa! o njem v gledališkem listu. Genialnega diletanta ga imenujejo nekatere svetovne kritike. V nekem oz!m imajo prav. Kot režiser imam to priliko občutiti. Koliko genijalnosti je v njegovi vitalni barbarski prvobitnosti in širini, kolika je njegova transcendentalna zamaknjenost v Onstranstvo v borbi z Bogom In vragom, tinika ruske religiozne duše (prav kot v ^Bratih Karamazovih^). rekel bi na kratko: Dostojevski v muzfki. Med temi silnimi problemi, prelitimi v muziko. pa so prehodi šibkejšega značaja, ki jih mora premostiti režiser In najti možnost, da pomj ga interpretom p reki mest. ki ?:h ie komponist, izčrpan od onih velikih vzgo-nov, izpeljal manj močno, z manjšo Intenzivnostjo. Naše gledališče opera in dTama, si je stavilo med drugimi nalogami tudi to, da seznani občinstvo tekom let polagoma z vso rusko zgodovino, kar je premore pomembna svetovna literatura. Rad pomagam pri tej realizaciji. Po mojem mišljenju mora ta načrt obroditi plodove, vzbuditi v nas Slovanih ono podzavestno, kar imamo sorodnega, spregovoriti mora končno ono. kar je močnejše v nas: ali bo ono prvobitno, plemensko, ali bo zmagal nemški voliv, posledica okoliščin, v katerih smo živeli, vplivov, ki smo jim bili in smo jim še neprestano Izpostavljeni . . . »Gospod režiser oder Je domala postavljen.« javi nek delavec. Iz jarkega sonca se tipljemo kot slepci v temni parter. »Pri portaln napravite prehod!« ono-zori režiser *Levo hiišo nekoliko nazaj!« Takoj popravijo. »Evo, ko imam v mislih zasnovano vso sceno in pride do realizaoije. se moram boriti za vsako ped prostora. Te velike opere zahtevajo prostora, širine, dimenzij — velikega formata — no, pa si pomagamo s stilizacijo. Bolje, da spoznamo opero, četudi v minijaturi, z manjšimi sredstvi, kot da je vobče ne spoznamo. Po zaslugi g. ravnatelja Poliča imamo -vosebno v poslednjih sezonah programn-tirno usmerjen slova.nskl reoertoir. po njegovi zaslugi dajemo Hovanščino. katero si upajo dati le malokateri evropski odri saj je evropskemu čuvstvovanju tako tuja, ker nima onih elementov, ki delajo to opero zanimivo v zabavnem smislu. Hovanščina je kos ruske zgodovine, svetovnega nazora, krvavega fanatizma za idejo, razkol n i štva. Kljub pomožnemu zborn. komparzeriji in vseanu. kar se je dalo v na^fh prilikah stori/ti. ne moremo dati operi resnično onega formata kot ga potrefrroje. Vlmelni moment torej morda ne bo učinkoval tako na gledalce, da bi jim zapusti! e posamezne scene do jem za leta, želim pa. da bi zapustila celotna vprizoritev -dojean vsebinsko Dojem reke krvi. k! je tekla dvesto let neprestano med Rusi med očeti In sinovi, med sorodstvom, pri-jatelji in sovražniki, kri. prelita iz fanatizma da prepričanja. Rai bi or^'al do Jem dobe. ko so se žrtvovala življenja, ne eno, nego na stotine, na tfsoče Življenj za Idejo. Bojari in trgovci, barbarsko nenasitni, grabežljivi materialistični na eni strani na drngi strani pa narod: ranbičan, krvav! ranjen, iz*et od njih. teptam tn izkoriščan a kljub temu vitalen valed moči, porajajoče se iz gledanja v Onstranstvo. na Božanstvo, ki lebdi nad reko krvi, grozodejstev In razkola. Peter Veliki, čuteč, da bo izkrvavel narod na ranah, ki si jih zadaja sam na pravi s se večjim nasiljem red. Pobesif da vse puntarje, da jih je polno vse kre meljsko obzidje in vzbudi s tem aktom nasilja še hujši odpor in požrtvovalnost ve kulisi ne soglašata v barvi« — opazi direktor, »naj pride mojster!« fn mojster Skrušuv pride in potrdi in kulis«* romajo na popravek slikamo. Korepetitor pride povprašat, kje je zelena partitura. Pri recenzentu. Potrebuje jo. »Pošljite slugo ponjo,* naredi direktor. »Kdaj želite imeti skušnje?« vpraša režiserja. »Baš sestavljam red skušenj za prihodnje dni.« Takoj ugotovita. Delavev montira v parter telefon ln svetilko za večerno glavno skušnjo. »Zvečer, ko bodo vsi v kostumih, M lahko prišel fotograf napravit ne.kaj posnetkov, če vam je prav?« Režiser potrdi. »Pošljite obvestiti fotografa De*terjal« »Dajte klopi na oder!« in že Jih prinašajo. »Tu je na Uljaniščevi sliki naklikano bruno — ali ostane pri tem?* pride ode^ ski mojster v parter. »Seveda! Dajte reflektor na levo hišo — rumeni! Poberite rdečo luč iz desne ramoo!« vMorda poskusite z zeleni-mi na bori cont?« svetuje direktor. Zgodi se. Nasvet je dober, zato ostane pri tom. »Poberite belo počasi iz oblakov!« Tako n aro j a režiser in direktor gleda, svetuje, pomaga. Roko v roki delata složno, prijateljsko, oba zavzeta od želje pripraviti čim boljšo predstavo . . . Ura je Šest. Zdaj jo ugotovljena šele prva slika, a Hovanščina jih ima šest Ob 8. je glavna skušnja: orkester in ao-stumirani aneambel s solisti na postavljenem odru. »■Če pojde vse po sreči, smo ob dveh popolnoči i glavno skušnjo gotovi,« pravi režiser. Svoje delo je pričel ob šestih zjutraj s pisanjem članka za gledališki list. Dolg dan — a še vedno prekratek . . . Hovanščina zori v premiero . . . Maša Slavčeva. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SIRKI Telefon 33-87 RAMON NOVARRO v romantičnem velefilmu SIN INDIJE Partnerica ljubka Magde Evana. Predstave v sredo in četrtek ob 7. tn 9. uri zvečer V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik, prfde! Sflvya Sldnev JENIE OERHARDT Iz Kranja _ Nastop ruskega Sokola- DaneH ob 20 priredi sokolsko društvo v Kranju pred \arodnim domom akademijo z nakopam ruskeaa Sokola iz Ljubljane ter članov, članic ln zer»kc«a naraščaja domačega društva- Sodelovala bo sodba Kranjskega gla*»-beneca društva. Ako bo alnbo vreme, ee bo vršila akademija v telovadnici _ Predavanje o strupenih plinih. Odhor za zaščito proti i^ovražViim napadom ix sraka ie priredil v neder jo v Narodnem domu predavanje o strupenih plinih. GledaJi&ka dvorana je bila nabilo poma, kar dokazjje veliko zanimanje med našhn prebivatetvoin v meetu in deželi za nevarnosti plinw*» vojne. NavTioči so bili rudi feipani in za«top niflti vseh občin v knmiskem srezu. Predavanje sta otvorila v imenj navedenega odbora župan z. Ciril l*irc, v imenu m-eRkega načetetva pa sroifki na&efarik g. dr. Franc Orrrn. Predavala sta bamrvinska inštruktorja m dr. K. Petrič m s. me- Djordje Mandn-no; eeananila ©ta poslušalce z najpotrebnej širni navodili in žela mnogo priznanja- Pri-r>orof:ala sta. nai 9* vrši v kratkem v Kranju toča i. na katerem ae bodo udeleženci se rwrobneje seznanili o ne%*arnostih iz zraka. V zvezi s to prireditvijo ie priredil Rdeči križ cvetlični dan. ki je bil primeren zaključek tedna Rdečetra križa. — Obisk ljubljanskih pevcev. Ljubijan riko pevsko društvo Slavec je priredilo • nedelo i*let na Sv. Jošta in Šnvarjetno goro. Pevci so povsod zapeli in želi pri izletnikih mnogo priznanja. _ Strelcem. Vezbanje strelcev, San o v Strelske družine v Krarj-jru, ki žeHjo tekmovati na banovinskih tekmah 5., 6. ki 7-oktobra v Ljubljani, se bo vrailo to nedelj od 14. do 16. Veak naj se predhodno javi pri ereekem ađkeca referentu g. Ločni-škarju. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 26. septembra 1934 ~ 218 Sierivnost beiega cevi}a V bolnici je že vladala čudna tišina. Zdaj pa zdaj je huškmila čez hodnik belo oblečena postava. Vsak ropot je bil odstranjen. Vrata so se odpirala in zapirala v dobro namazanih tečajih brez najmanjšega ropota. Zmerna svetloba se je razlivala po notranjosti poslopja in zrak je bil izredno čist, dišalo ie samo po raznih kemikalijah. — Da ne pozabim, — je spregovoril Ellery naglo, ko sta zavila na južni hodnik, — če se ne motim, si malo prej dejal, da gospe Doornove pred operacijo ne bodo uspavali, m sicer zato ne, ker je v comatičnem stanju. Mislil sem, da je anestezija nerzogibna pri vseh težjih operacijah. — Prav praviš, — je pritrdil Min-chen. — Skoraj v vseh primerih bolnika uspavamo. Drugače je pa z diabetiki. Gotovo veš, ali bolje rečeno ne veš, da je pri kroničnem diabetiku kirurgov nož nevaren. Tudi manjša operacija lahko postane usodna. Nedavno sem imel en tak primer — bolnik je prišel v ordinacijo z zateklim palcem na nogi, bil je siromak. Službujoči zdravnik — skratka, bil je eden izmed nepredvidenih nesrečnih naključij or-dinacijske rutine. Palec mu je zdravnik desiroficiral m prerezal. Bolnik je odšel domov. Zjutraj je bil mrtev. Obdukcija je pokazala, da je mož poln sladkorja. Tega menda niti sam ni vedei — Toda hotel sem reči. da je rezanje pri diabetikih vražje kočljiva zadeva. Ce je operacija neizogibna, si pomagamo s posebnim utrjevalnim procesom, s katerim se v razmeroma kratkem času obnovi normalna količina sladkorja v bolnikovi krvi, toda samo za nekaj časa. Med operacijo mu pa neprestano dajemo insulinove in gluco-sove injekcije, da obdržimo količino sladkorja na normali. Tako bodo morali storiti tudi z Abigail Doornovo. Zdaj ji dajejo injekcije, obenem pa preizkušajo meno kri, da ugotove, kako se krči k-lwina sladkorja v nji. Ta procedura bo trajala dobro poldrugo uro, najdalje dve uri. Taka kura traja navadno mesec dni ali pa še del j. Prebi-ter postopek bi mogel pogubno vplivati na jetra. Toda pri AJbi^ail Doomovi nimamo izbere. Pretrganega žolčnika zdravnik uc sme zanemariti. Poldnev-na zakasnitev ima lahko katastrofalne posledice. — Da. toda kaj je z anastezijo? — je vprašal EUerv. — Ta bi napravila operacijo še riskantnejšo, kaj ne? Ali se zanašate na comatozno stanje zato, da ji rešnte življenje? — Prav praviš. To bi bilo še bolj riskantno in komplicirano. Vzeti moramo to, kar nam pošiljajo bogovi. Minchen je obmolknil in položil roko na kljuko vrat, na katerih je bila tablica z napisom: OrdJnacfJa. — Za operacijsko rrrizo bo pa stal seveda zdravnik, ki jo bo takoj uspaval, čim bi se zdramila iz comatoznega stanja ... Vstopi EHery, rad bi ti pokazal, kako se dela v moderni bolnici. Odprl je vrata in pokimal EMervju, naj vstopi. Ellery je opazil, da je zaža-rela na steni pri vratih majhna okrogla električna žarnica v trenutku, ko so se vrata odprla, kar je pomenilo, da je ordinacijska dvorana zasedena. Presenečen se Je ustavil na pragu. — Imenitna naprava, — se je zasmejal Minchen. — Kaj pa pomeni on a-le latema ma-gika? — Fluoroskop. V vsaki ordinacijski dvorani imamo enega. Tu je seveda tudi ordinacijska miza. majhen sterilizacijski aparat, omarica za zdravila, po-Hca za instrumente... Lahko se prepričaš. — Vsak instrument je izum, s katerim se hoče človek norčevati iz svojega stvarnika. — je menil EHery zamišljeno. — Kaj ne zadostuje človeku njegovih pet prstov? Oba sta se za-smejala. — Jaz bi se tu zadušil. Kaj tu nihče ne razmeće vse te ropotije. kamor bi botel? — Ne. vsaj dokler je John Ouintus Minchen tu gospodar, — je odgovoril zdravnik. — Tu mora vladati najstrožji red. Vzemi va za primer manjšo zalogo vsakdanjih potrebščin. Vse so zložene lepo v teh predalčkih, — položil je roko na veliko belo omaro v kotu — in pri tem noben bolnik in noben pose mik nima pojma, kaj je spravljeno tu. Pač pa vsi uslužbenci dobro vedo, kje lahko kaj najdejo. Tako se delo v bolnici zelo poenostavi. Odpri je velik kovin a st predal na spodnjem koncu omare. Ellery se je skionH in zagledal vse polno obvez. V drugem predalu je bila vata za gaz, v tretjem obliži. v četrtem brisače. — Sistem, — je zamrmral Biterv. — Svojim podrejenim gotovo zamerite, če imajo umazano perilo ali odve-zane trakove na čevljih. Minchen se je zasmejaL — Skoraj si uganil. Red v bolnici nalaga vsakemu, da nosi predpisano obleko, moški -bele čevlje, bele plamene hlače in suknjiče, ženske pa tudi bele obleke. Tudi vratar pri glavnih vratih nosi belo obleko — saj si gotovo opazil. Ushižben-ci pri dvigalu, os obje v kuhinji in pisarni, vsak mora nositi belo obleko, od trenutka, ko nastopi službo, in do trenutka, ko zapusti bolnico. — Kar v glavi se rrri vrti, — je p>-tožil Etlerv. — Pojdiva odtod. Ko sta zopet stopila na južni hodnik, sta opazila vitkega mladega moža v sivi suknji, hitečega s klobukom v roki proti njima. Za hip se je ustavil, potem je pa naglo zavil na vzhodni hodnik in izginil. Minchen je namršil obrvi. — Pozabil sem na vsemogočno gospo Doornovo, — je zašepetal. — To je njen pravni zastopnik Filip Morehouse. To ti je podjeten fant. Ves svoj čas posveča interesom gospe Doornove. Ali si že član „Vodnikove družbe"? še o samomoru pri Radohovi vasi Javnost naj bo glede Čudovitih ^argumentov za zavrat- ni umor kar pomirjena Sporočamo žalostno vest da je bivši petletni predsednik našega zavoda, gospod peoGCa&cinec 3iadtu$ne gotpodats&e 6anfke včeraj dopoldne preminul. Neumornemu in zaslužnemu predsedniku bomo ohranili časten spomin. $avod §a nameieence ZAHVALA Ob prerani smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica, svaka, tasta in zeta, gospoda amo prejeli toliko izrazov toplega sočutja in sožalja, pokojniku je bilo poklonjeno toliko vencev in cvetja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej, zato se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebej je naša dolžnost, zahvaliti se prečastiti duhovščini, g. dr. Pavlu Krajcu za požrtvovalno lajšanje trpljenja, zastopstvu raznih oblasti, korporacij in uradov, darovalcem vencev in cvetja, predstavnikom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predstavnikom Zveze trgovskih združenj, Združenju trgovcev in trgovskega društva >Merkur«, zastopnikom industrijskih podjetij v Ljubljani in izven Ljubljane ter raznih denarnih zavodov, dalje Slovenskemu lovskemu društvu, Društvu ostrostrelcev, Sokolu Ljubljana-mati ca, Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu v Ljubljani, nameščencem domaČe tvrdke ter končno vsem prijateljem, trgovskim tovarišem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako mnogobrojnem številu počastili na njegovi zadnji poti. Osobita zahvala tudi govorniku, ki se je poslovil v imena lovskih tovarišev ob odprtem groba od svojega zvestega lovskega druga. V LJubljani, dne 25. septembra 1934. Žalujoče rodbine: VEBOV&KOVA, DR. KOROŠČEVA in ZUPANOVA« Ivančna gorica, 25. septembra. V torek 11. t. m. okrog 3. ure zjutraj je našel žel. čuvaj na progi med km 43.3— 43.4, par sto metrov od postaje Radohova vas, moško truplo, ležeče na trebuhu pravokotno na tir; glava je ležala znotraj tirov odrezana. Takoj je bilo razvidno iz položaja, da gre za samomor. Samomorilec . pa ni imel pri sebi ni kakih dokumentov, zato se njegove identiteta ni mogla ugotoviti. Članek priotčen v »Slov. Narodu« pod naslovom >Kdo je šel pod vlak«, je imel namen pomagati oblastvom pri ugotavljanju identitete, obenem pa pobiti gorostasne izmišljotine, ki so jih spletli senzacij željni* ljudje baš zaradi tega. ker se ni moglo ugotoviti, kdo je povoženi neznanec. Neki pisec iz Radohove vasi je ta članek v »Slov. Narodu« dne 19. t. m. napadel ter servirat javnosti alarmantno vest o »grotesknem umoru«, češ da je »mnogo argumentov, ki izključujejo samomor in jasno pričajo, da gre morda za enega najbolj rafiniranih umorov«. Seveda je s tem znova prilil olja ljudski fantaziji, ki nima nikake podlage. Dopisnik bi se moral zavedati, da ne sme s takimi stvarmi begati javnosti, če niso podane res činjenice, ki bi tvorile podlago za upravičen sum za-vratnega umora saj s takim početjem posega posredno celo v kompetenco oblastva, češ da morda niso vse potrebno ukrenila. Kljub temu. da je vsak količkaj inteligenten čitatelj iz onega poročila z lahkoto spoznal, da so navajani »argumenti za zavra-ten umor« le stilizirane babje čenče, naj navedemo ugotovitve, zbrane na mestu samem ter od neposrednih prič: V neznanem samomorilcu je cestar Franc Urbančič iz Št. Vida pri Stični točno spoznal moža, s katerim je šel v ponedeljek 10. t. m., ko si je končal življenje, skupaj peš iz Ivančne gorice do št. Vida. Urbančič se je vračal domov z dela na cesti ob 18.15 uri ter se pridružil po cesti idočemu neznancu, ki je takoj vzbudil njegovo pozornost. Obrnil se je namreč na cestarja z vprašanjem, da-li bo kaj kmalu zopet cesta križala žel. progo, češ da je že pri Višnji gori, ko je prekoračil progo, iz. praševal nekoga o tem, pa mu ni vedel dati točnega pojasnila. Dalje je povedal, da je noč prespal v Škofljici, odkoder je odpotoval naprej okrog 10. ure dopoldne. Dejal je, da nima denarja, zato potuje peš v Novo mesto, sicer pa ima itak časa dovolj, ker je brez posla. Ko mu je cestar pojasnil, da križa cesta žel. progo pri Radohovi vasi, kjer bo tudi lahko prenočil, je odgovoril, da bo bržkone res kar tam nekje ostal... 2e neznančeva zamišljenost in redkobesednost, v kateri se je zanimal izključno le za železniško progo, da slutiti, kaj se je torej dogajalo v njem in kakšen sklep je dozoreval. Po pol ure skupne hoje sta Urbančič in neznanec dospela do stranske ceste, ki vodi v št. Vid, kjer se je cestar ločil od njega ter zavil domov v svojo hišo ob cesti. To je bilo okrog 18.45 ure. Naslednji dan okrog 3. ure zjutraj je žeL čuvaj našel tega neznanca na progi pri Radohovi vasi z odrobljeno glavo v že opisanem položaju. Jasno je bilo, da je šel samomorilec pod osebni vlak št. 9219, ki je vozil tam prejšnji večer ob 20.41 uri, kajti od te ure pa do 6. zjutraj ni na progi tukaj nobenega vlaka. Od št. Vida, kjer je bil neznanec še do 18.45 pa do kraja na progi pri Radohovi vasi, kjer mu je vlak ob 20.41 odtrgal glavo, je mogel dospeti po zmerni hoji v tričetrt ure, torej okrog 19.30. Kje se je sedaj mudil dobro ure do 20.41 ni moči dognati. Gotovo je napravil med tem časom na samotnem kraju končen sklep za prostovoljni korak v smrt pod vlakom Ta časovna razdobja glede kretanja neznančevega so dokazana. V eni dobri uri naj bi se torej zvečer izvršil rafiniran zavratni umor? Tega neznanega popotnega nesrečneža naj bi zločinci med tem časom okrog 20. ure umorili in ga položili na progo, da zabrišejo sled? Ob taki uri naj bi ga prinesli na progo 100 m od glavne ceste, par 100 m od žel. postaje, gostilne in drugih hiš! Same absurdnosti, ena večja od druge. Tudi položaj trup'a je jasno pričal o samomoru. Ležalo je na trebuhu, pravokotno na progo, glava je bila odrezana med tračnicami. Mrlič je držal na prsih skrčene roke s stisnjenimi pestmi — značilno, ko je čakal strašnega trenutka . . . Dopisniku se zdi čudno, da je bilo na tleh tako malo krvi. Orožniki so ugotovili, da je brizgnila kri od tračnice, kjer je polo2il nesrečnež glavo, celo preko druge tračnice, kar bi se seveda gotovo zgodilo, če bi bil mrtev položen na progo! Ni potrebno, da bi bilo morda par m- tal okrvavljenih. Dopisnik je dalje ugotovil nad sencem na glavi rano, »ki je ni nihče omenil in videl, dokler ni bilo položeno truplo v krsto«. Dovolj je, da so jo videli takrat! Truplo je bilo natančne ješ ogledano. Glava je imela le par prask, oči vi dno od kamenja, kjer se je obdrgnila, ko jo je kolo stroja odrezalo. Ranico na sencu so orožniki izmerili in je segala le 4 -prm v globino, prizadejana je bila bržkone od roba kamna na progi. Duhoviti m iznajdljivi dopisnik iz Radohove vasi izključuje, da bi samomorilcu kolesa vlaka raztrgala suknjič, »verjetno, da se mu je raztrgal med borbo«. — dasi je vsak človek na prvi pogled lahko ugotovil, da je to napravilo kolo. O luči. ki so jo baje neki ljudje videli okrog 22. ure kritičnega večera premikati se sem ter tja na dot i'nem kraju proge, pravi, da je morda le res, da je prišel zločinec pogledat, če je nesrečnež mrtev in če je tako sled njegovega zločina zabrisana. Morda je celo mrtvega oropal .. . itd. Res čudovite stvari je skonstruiral gospod dopisnik. Seveda, ob 22. uri so šli zločinci pogledat na progo in svetili z lučjo gor in dol par 100 m od naselja! Svetujemo gospodu dopisniku, naj v bodoče ne bega javnosti s svojimi senzacijo. nalnimi po gTun taci jami. katere naj blagovoli obdržati kar v domačem rajonu v družbi babjih čenč! Počitka je potreben. — Kaj vas ne utruja, da ves dan nič ne delate? — Utruja me že, toda proti večeru se zleknem lepo v travo, da ?e odpočijem. »PROKLETSTVO LJUBEZNI« pretresljivi roman v dveh delih imamo na zalogi še nekaj vezanih izvodov po znižani ceni 40 Din. Naroča se pri upravi »Slov. Naroda« Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. Z naročilom je poslati znesek. AVTO SOPOTNIK Kot avtosopotnik iščem avto. Ponudbe: Stankov, Zagreb, De-želičeva 75. ŽAGO (Gatter) proda Majdičev mlin, Vir, p. Dob pri Domžalah. V ST. JERNEJU na Dolenjskem oddam v najem trgovino. — Pojasnila: Novo-selc, št. Jernej. POSEST 30 oralov, prodam. — Gorjan, Brod na Kolpi. SENO kupi na vagone Herlah, Laško. GOSTILNO pri novi remizi oddam takoj v najem ali na račun. — Resni ponudniki naj se oglase isto-tam. 2917 NAGRADO DOBI OSEBA, ki preskrbi absolventu stavbne delovodske šole primerno stalno službo tudi izven te stroke. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zanesljiv 2915«. SPALNICE noderne, iz orehove korenine, jleskane. in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-?a ulica št. 34. 54VT PUMPARCE modne mace. aaj boljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta *tev. 14. en GATER-2AGO (žago polnojarmenico). krožno cirkularko in stroj za rezanje remeljnov — v dobrem stanju — proda vsled opustitve Franc Majdič, mlin. Vir, p. Dob pri Domžalah. 2883 P LISE za volane v različnih gubah SPECIELM ENTEL oblek, volan, ftalov t. C a AŽURIRANJE, enteJ vložkov in čipk. PREDTISRANJE, VEZENJE MONOORAMOV. zaves perila. Hitro, fino tn poceni iz\ rsi Matek & Mikes, Lfublfanr jI I poleg hotela štrukelj Mag. štev. 35.431/34 RAZPIS Mestna občina ljubljanska razpisuje ponovno oddajo zidarskih, tesarskih, mizarskih, pleskarskih in steklarskih del, kakor napravo centralne kurjave za adaptacijo šentpeterske vojašnice v policijske zapore. Zmanjševalna licitacija se vrši v sredo, dne 3. oktobra 1934 ob 11. uri dopoldne v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra 2f£L. Elaborati za razpisana dela se dobe istotam med uracmimi urami. MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI. dne 25. septembra 1934. Predsednik mestne občine: DR. DINKO PUC, 1. r. t-*rea nakupom si oglejte veliko razstavo otroškin m igrucnu, vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tncikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOVfifLA CESTA 6T. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! POZOR FILATELISTI! Kupujem stare znamke, in to samo večje zbirke evropskih znamk. V obzir pridejo samo večji objekti. — Ponudbe z obširnim opisom (event. dovoljna označba vrednosti po katalogu) z označbo cene na: Publicitas, Zagreb, pod 38.593. 2913 DAME POZOR! Trajno ondulacijo napravim od 50.- do 80.- Din. — Frizerski salon, šmartinska cesta št. 18. P R E M O S DRVA Telefon Stev. $9*4 SLOVSA LJUBLJANA, fiolezijska 19 &2/T Ce oddajate ali *ščete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Narodu« — fteaeda 0.50 para. OrejBLle: ZnoandA- — Za »JNa^^dno tiskarno«: Fran Jeaeraek. — 2a opgavo *n maeja*'u ie« usta; Oton lTifitTai — Va v Ljubljani. 69