Zasedanje zborov občinske skupščine Velenje O obnovi starega Velenja Prihodnji torek bodo zasedali vsi trije zbori velenjske občinske skupščine. Med drugim bodo namenili pozornost poročilu o obnovi Starega Velenja, ki so jo začeli formalno že leta 1988, ko so zbori občinske skupščine sprejeli Odlok o zazidalnem načrtu za Staro Velenje. S tem projektom je bila zastavljena obnova vodovodnega, telefonskega in cestnega omrežja, kanalizacije, toplovoda in nizkonapetostnih razvodov ter javne razsvetljave. Delegatom občinske skupščine je v skupščinskem poročevalcu podano temeljito poročilo o tem, kako je obnova potekala, s kakšnimi stroški in tudi o tem od kod so dobili denar. Na to točko dnevnega reda je navezana tudi naslednja, to je predlog sklepa medzborovske komisije za uskladitev besedila o pooblastilu za podpis pogodbe o najetju posojila za Staro Velenje. Na eni prejšnjih sej se namreč zbor združenega dela ni strinjal, da bi ta kredit najeli. Med ostalimi točkami omenimo še odlok o zaključnem računu proračuna občine Velenje za lansko leto, predlog odloka o začasnem financiranju javne porabe v občini Velenje za letos in pa seveda pismo o nameri za izgradnjo čistilnih naprav četrtega bloka šoštanjskih termoelektrarn. To bo morda vplivalo na odločitev poslancev, da spremenijo sklep občinske skupščine, da je treba konec letošnjega leta močno omejiti proizvodnjo v šoštanjskih termoelektrarnah, kjer bi morale čistilne naprave že obratovati. Na dnevnem redu je še nekaj prostorskih dokumentov. Med drugim naj bi poslanci dopolnili odlok o ureditvi prometa v naseljih na območju občine. Ta pa ne prinaša bistvenih sprememb. Dorekli pa naj bi tudi prostorsko urejanje na področju kamnoloma Podgora. Sprejeli naj bi še usmeritve v športu in ustanovili javni športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana. (mz) Prejšnjo sredo sta direktorica Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica Lidija Fijaž-Špeh in predsednik slovenskega društva Multiple skleroze Alojz Je-šelnik podpisala pogodbo o skupnih vlaganjih za ureditev socialno-zdravstvenega centra multiple skleroze v depandansi Mladika. Omenjeni centec bo gotovo velik korak v prizadevanjih za kakovostno življenje približno 2000 tovrstnih bolnikov v Sloveniji. Več na 4. strani (tp, foto: Aljoša Videtič) Prostovoljno zdravstveno zavarovanje vse blige Milan Kučan predsednik Rezultati nedeljskih volitev še niso dokončni in uradni, jasne pa so usmeritve slovenskega volilnega telesa: predsednik države bo še naprej Milan Kučan, ki je zmagal že v prvem krogu, predsednik vlade bo še naprej (po vsej verjetnosti), dr. Janez Drnovšek. Zmagovalna stranka je LDS, sledita pa ji SKD in Združena lista. Po podatkih, ki smo jih dobili tik pred zaključkom redakcije, se je tudi SDSS kot osma stranka uvrstila v parlament. Tako naj bi, podatki še niso povsem zanesljivi, v državnem zboru imele stranke naslednje število sedežev: LDS 25, SKD 16, ZL 15, SNS 11, SLS 9, Demokrati 5, Zeleni 4 in SDSS 3. Sestava obeh zborov bo precej spremenjena, v njih ne bo nekaterih zelo znanih imen, ki se niso uvrstila v parlament in ne bo nekaterih strank, ki so v parlamentu bile po volitvah leta 1990. V nedeljo smo v Sloveniji volili tudi 22 članov državnega sveta, predstavnike lokalnih interesov. V 6. vplilni enoti, za Velenje in Mozirje, je bil v državni svet izvoljen dr. Jože Zupančič (Združena lista) Po doslej znanih podatkih pa sta se v državni zbor iz 7. oziroma 8. okrajne volilne enote uvrstili dve znani imeni Herman Rigelnik (LDS) in Franc Avberšek (Združena lista). O tem, kako smo v nedeljo glasovali v Velenju in Mozirju pa podrobneje pišemo na notranjih straneh. (mkp. j. p.) Rezultati nedeljskih volitev bolj ali manj znani V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije vodijo aktivnosti za skupinsko prostovoljno zdravstveno zavarovanje. V podjetjih imajo ponudbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zavarovalne družbe Adriatic. Svobodni sindikati so pred časom predlagali, da bi se začetek uveljavljanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pričel s i. julijem prihodnje leto, vendar je predlog ostal le zapisan v skupščinskem Poročevalcu in ni prišel na dnevni red skupšči- ne. ZSSS in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sta sklenila tako imenovano »krovno pogodbo« v imenu svojega članstva. V njej je predviden popust pri skupinskem zavarovanju za 31 odstotkov pri premiji. »Tako bi mesečna premija znašala 690 tolarjev. V okviru pogodbe pa se bodo sindikati podjetij dogovarjali z delodajalci za sklenitev pogodbe z Območno enoto zdravstvenega zavoda,« pravi Mira Videčnik. Da aktivnosti potekajo, dokazuje podatek, da so večja podjetja, recimo Rudnik lignita Velenje, že skoraj pri koncu s skupinskim prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, ki nudi določene popuste. Zdaj si v sindikatu prizadevajo, da bi upokojenci z varstvenim dodatkom, imeli znižano premijo. »Na območju bomo pomagali s sredstvi, ki jih namenjamo solidarnosti, tistim nezaposlenim članom, ki so socialno ogroženi, za te bomo prevzeli del obveznosti plačila premij. Za socialno ogrožene člane pa bodo poskrbeli tudi v sindikatih podje- Žalec Referendum ni uspel Na nedeljskih volitvah so krajani mestne skupnosti Žalec glasovali tudi o uvedbi drugega samoprispevka. Po zbranih podatkih pa se za takšno obliko napredka oziroma za izgradnjo telefonskega omrežja, pokritega bazena, ureditev ulic, cest in pločnikov, javno razsvetljavo (vse to naj bi uredili v naslednjih petih letih) niso odločili. Referendum namreč ni uspel. Svoje glasove je oddalo 85 % volilnih upravičencev, za uvedbo samoprispevka pa jih je glasovalo le 37 %. Mozirje -IS o zdravstvenem varstvu Člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje se bodo na redni seji sestali danes, v četrtek, ob 11. uri. Med drugim bodo obravnavali osnutek odloka o začasnem financiranju javne porabe v letu 1993, poročilo o delu komisije za denacionalizacijo in stanje na področju socialne varnosti z vidika družbenih denarnih pomoči. Ob ostalih rednih zadevah bo posebne pozornosti deležno poročilo o zagotavljanju zdravstvenega varstva v občini Mozirje. Gp) a SDP VELENJE 854-381 ri i 3 VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje 'prostora DTP servis j STUDIO KKRM tel: 063I85I-9S1, fax: 0631851-684 \ Yf Titov trg 2 tel.: 854 831 SiiUV fax: 853 061 številka 49, cena 70 tolarjev velenje, 10. decembra 1992 »SEDAJ NE PROSIMO VEČ. ZAHTEVAMO!« Tako pravijo krajani naselja v letuški gmajni po sobotnih obilnejših padavinah, ko jim je na-rastla reka Savinja »odnesla« cesto. STRAN 8 V ZGORNJEM DELU ŠALEKA VSE BLIŽE ŽELJI Večletne težave pri oskrbi s pitno vodo so krajani vzeli v svoje roke. Marsikatero lepo prosto urico so doslej že takole izkoristili. STRAN 8 ELEKTRIČNA ENERGIJA V Sloveniji najcenejši energetski vir STRAN 3 Kako smo volili Državni zbor? V 7. volilnem okraju 5. volilne enote, ki je zajemala Šentilj, Bevče, Gorico, Šalek, Pako pri Velenju, Levi breg, Edvard Kardelj, Konovo, Velenje - Šmartno, Staro vas, Škale in Cirkovce se je volitev udeležilo 13355 volilcev ali 90,22 odstotkov vseh volilnih upravičencev v okraju. Za predsednika republike je bilo oddanih 13.328 glasov; neveljavnih je bilo 191 glasovnic, veljavnih torej 13.137. Milan Kučan je dobil 9620 glasov (73,23 odstotka), Ivan Bizjak 1601 (12,19), Jelko Kacin 969 (7,38), Alenka Žagar - Slana 317 (2,41), Darja Lavtižar - Bebler 223 (1,70), Ljubo Sire 186 (1,42), Stanislav Buser 161 (1,239 in France Tomšič 60 glasov ali ( 0,46 odstotka). Na glasovanju za državni zbor je glasove oddalo 13173 volilnih upravičencev, neveljavnih je bilo 656, veljavnih pa 12517 glasovnic. Kako so glasovali? št.gl. % ime liste ter priimek in ime kandidata ******************************************************************** 187 1,49 1. LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDSS Kavčič Jože 56 0,45 2. DEMOS - KRAMBERGERJEVA ZDRUŽENA LISTA - DOMOVINSKA NARODNA STRANKA, Hvastja Marta 113 0,90 3. KRŠČANSKI SOCIALISTI-DA NAPREJ-SVOBODNA STRANKA, Dvoršek Dušan 1546 12,35 4. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS Verzolak Ivan 3184 25,44 5. LDS-LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA Kovše Alojz 817 6,53 6. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD Kovač Milica 682 5,45 7. ZELENI SLOVENIJE, Gošnik Vane 15 0,12 8. PRAPERTNIK MIRKO, Mirko Prapertnik 98 0,78 9. SOPS-SLOVENSKO-OBRTNO-PODJETNIŠKA STRANKA Bolič Muharem 106 0,85 10. STRANKA NEODVISNIH, Stanič Uroš Janez 48 0,38 11. ŠDKS ŠTAJERSKA DEMOKRATSKA KRŠČANSKA STRANKA Peterka Igor 2464 19,69 12. ZDRUŽENA LISTA, Avberšek Franc 289 2,31 13. GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD,Omič Mehmed 551 4,40 14. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE, Štorman Adolf 269 2,15 15. DEMOKRATI-DEMOKRATSKA STRANKA Filipančič Alojz 171 1,37 16. NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA, Korun Borut 464 3,71 17. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA-SLS, Jakob Marjan 5 0,04 18. SAMOSTOJNI KANDIDAT, Mrovlje Žarko 22 0,18 19. SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE-SEG, Kumer Pavel 13 0,10 20. ZVEZA ZA PRIMORSKO-ZZP, Lah Rajko 286 2,28 21. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE-SSS Stropnik Kari 71 0,57 22. LIBERALNA STRANKA-LS, Krefl Ivan 544 4,35 23. NESTRANKARSKI KANDIDAT, Sever Franc 371 2,96 24. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE-SDSS De Costa Anton 145 1,16 25. ZDRUŽENJE "SVOBODA,MIR IN EKOLOŠKI RAZVOJ" SLOVENIJE, Šavor Marija Občina Mozirje Skupno število volilcev v 5.volilni enoti (DZ) in 6.volilnem okraju je bilo 12.501. Glasovalo je 10.587 volilcev, kar pomeni 84.69 odstotka. Za predsednika Republike je bilo oddanih 10.587 glasov; neveljavnih je bilo 182, veljavnih torej 10.405. Milan Kučan je dobil 5.236 glasov (50,32 odstotka), Ivan Bizjak 3.601 (34.61), Jelko Kacin 740 (7.11), Alenka Žagar - Slana 235 (2,26), dr.Stanislav Buser 233 (2,24), Darja Lavtižar - Bebler 162 (1,56), dr.Ljubo Sire 127 (1,22) in France Tomšič 71 (0,68 odstotka). Na glasovanju za državni zbor je glasove oddalo 10.588 volilcev, neveljavni so bili 604 glasovi, veljavnih je bilo 9.984. Volilci so se odločali med kandidati na 25 listah. Največ glasov je dobila Slovenska ljudska stranka SLS, potem LDS - Liberalno demokratska stranka in Slovenski krščanski demokrati - SKD. Kako so glasovali? št.gl. % ime liste ter priimek in ime kandidata **************************************************************************** 100 1.00 1. LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVE-NIJE-LDSS Prosenc Uroš 94 0.94 2> DEMOS-KRAMBERGERJEVA ZDRUŽENA LISTA-DOMOVINSKA NARODNA STRANKA Mutec Jože 213 2.13 3. KRŠČANSKI SOCIALISTI-DS NAPREJ-SVOBODNA STRANKA Čopar Ivan 660 6.61 4. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS Pire Rudolf 1864 18.67 5. LDS-LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA Rakun Rade 1580 15.83 6. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI-SKD Lipnik Maksimilijan 271 2.71 7. ZELENI SLOVENIJE Jerše Borut 9 0.09 8. PRAPERTNIK MIRKO Prapertnik Mirko 232 2.32 9. SOPS-SLOVENSKA OBRTNO-PODJETNIŠKA STRANKA Remic Herman 104 1.04 10 STRANKA NEODVISNIH Hofman Dorote 95 0.95 11 ŠDKS ŠTAJERSKA DEMOKRATSKA KRŠČANSKA STRANKA Kramer Roman 1047 10.49 12 ZDRUŽENA LISTA: DELAVSKA STRANKA, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV Miklavc Franc 17 0.17 13 GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO-GOD Bečič Mehmed 28 0.28 14 REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE Rezman Igor 689 6.90 15 DEMOKRATI-DEMOKRATSKA STRANKA Čajner Milan 182 1.82 16 NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA Božič Alfred 2131 21.34 17 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA-SLS Zagožen Franc 8 0.08 18 SAMOSTOJNI KANDIDAT Mrovlje Žarko 30 0.30 19 SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE-SEG Kavalar Peter 11 0.11 20 ZVEZA ZA PRIPORSKO-ZZP Pernat Jože 161 1.61 21 SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVE NIJE-SSS Kumer Jože 190 1.90 22 LIBERALNA STRANKA - LS Krefl Ivan 17 0.17 23 NESTRANKARSKI KANDIDAT Franc Sever 215 2.15 24 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE-SDSS Debelak Janez 36 0.36 25 ZDRUŽENJE "SVOBODA, MIR IN EKOLOŠKI RAZVOJ" SLOVENIJE-ZDRUŽENJE SMER Štampar Edi V 8.volilnem okraju 5. volilne enote, ki je zajemal Desni breg, Podkraj - Kavče, Staro Velenje, Pesje, Bele vodev Gaberke, Gorenje, Lokovico, Plešivec, Ravne, Skorno - Florjan, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Topolšico in Zavodnje se je volitev udeležilo 13970 volilcev ali 88,95% volilnih upravičencev v okraju. Za predsednika republike je bilo oddanih 13.968 glasov; neveljavnih je bilo 268 glasovnic, veljavnih torej 13.700 glasovnic. Milan Kučan je dobil 8793 glasov (64,18 odstotka), Ivan Bizjak 2779 (20,28), Jelko Kacin 1030 (7,52), Alenka Žagar - Slana 316 (2,31), Stanislav Buser 302 (2,20), Darja Lavtižar - Bebler 220 (1,61), Ljubo Sire 170 (1,24) in France Tomšič 90 glasov (0,66 odstotka). Za državni zbor je bilo oddanih 13960 glasovnic, neveljavnih glasovnic je bilo 725, veljavnih pa 13235. Kako so glasovali? št.gl. % ime liste ter priimek in ime kandidata *****************************************************************„******** 159 1,20 1. LIBERLANO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE -LDSS Kovačič Jože 41 0,31 2. DEMOS-KRAMBERGERJEVA ZDRUŽENA LISTA-DOMOVINSKA NARODNA STRANKA, Ozanič Angela 120 0,91 3. KRŠČANSKI SOCIALISTI-DS NAPREJ-SVOBODNA STRANKA, Irman Marj an 1552 11,73 4. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS, Verzolak Ivan 4195 31,70 5. LDS-LIBERLANO-DEMOKRATSKA STRANKA, Rigelnik Herman 1388 10,49 6. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI-SKD, Lovrec Anton 516 3,90 7. ZELENI SLOVENIJE, Rezman Peter 18 0,14 8. PRAPERTNIK MIRKO, Mirko Prapertnik 197 1,49 9. SOPS-SLOVENSKA OBRTNO-PODJETNIŠKA STRANKA Hudovernik Rudi 135 1,02 10. STRANKA NEODVISNIH, Stanič Uroš Janez 56 0,42 11. ŠDKS ŠTAJERSKA DEMOKRATSKA KRŠČANSKA STRANKA, Žličar Majda 1022 7,72 12. ZDRUŽENA LISTA, Tinauer Cvetka 253 1,91 13. GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO-GOD, Omič Mehmed 641 4,84 14. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE Štorman Adolf 213 1,61 15. DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA Jelen Viljem 235 1,78 16. NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA, Borut Korun 1112 8,40 17. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA-SLS,Jakob Marjan 5 0,04 18. SAMOSTOJNI KANDIDAT, Mrovlje Žarko 20 0,15 19. SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE-SEG, Štefančič Marjan 12 0,09 20. ZVEZA ZA PRIMORSKO-ZZP, Lah Rajko 63 0,48 21. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE-SSS Hribar Anton 82 0,62 22. LIBERALNA STRANKA-LS, Vertačnik Peter 430 3,25 23. NESTRANKARSKII KANDIDAT, Sever Franc 660 4,99 24. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENI JE-SDSS Menih Bogdan 110 0,83 25. ZDRUŽENJE "SVOBODA, MIR IN EKOLOŠKI RAZ- VOJ" SLOVENIJE, Šavor Marija V državnem svetu bo dr. Jože Zupančič V nedeljo smo v Sloveniji volili 22 predstavnikov lokalnih interesov za državni svet. V ta namen je bila Slovenija razdeljena v 22 volilnih enot. Velenje je skupaj z Mozirjem tvorilo 6. volilno enoto, v kateri so za državni svet, predstavnike lokalnih interesov kandidirali trije. Po načelu enostavnega večinskega principa je bil izvoljen tisti, ki je v volilni enoti dobil največ glasov, to pa je bil dr. Jože Župančič. Kako smo volili predstavnika lokalnih interesov za državni svet v posameznih volilnih okrajih in koliko glasov je kdo od kandidatov dobil? V 6. volilnem okraju (Moziije) so volilci oddali 10585 glasovnic, neveljavnih je bilo 898, veljavnih pa 9687 glasovnic. Posamezni kandidati so dobili: Jože Zupančič 2605 glasov (26,89 %), Ivan Ateišek 3082 glasov (31,82 %), Marko Jeraj 4000 glasov (41,29 %). V 7. volilnem okraju so volilci oddali 13164 glasovnic, neveljavnih jih je bilo 770, veljavnih pa 12394 glasovnic. Posamezni kandidati so dobili: Jože Zupančič 6791 glasov (54,79 %), Ivan Ateišek 3915 glasov (31,59 %), Marko Jeraj 1688 glasov (13,62 %). V 8. volilnem okraju so volilci oddali 13953 glasovnic, neveljavnih je bilo 948, veljavnih pa 13005 glasovnic. Posamezni kandidati so dobili: Jože Zupančič 6068 glasov (46,66 %). fvan AteKek 4494 glasov (34.56 %), Marko Jeraj" 2443 glasov (18.79 %). Se to: državni svet bo štel 40 sedežev. 22 svetnikov, predstavnikov lokalnih interesov smo v Sloveniji izvolili v nedeljo, 18 predstavnikov takoim-enovanih funkcionalnih, torej gospodarskih, socialnih in poklicnih interesov, ki bodo v državni svet stopili preko posrednih volitev, pa volijo danes, 10. decembra. Državni svet bo imel petletni mandat. (mkp) SAVINJSKO-SALESKA NAVEZA Zdaj pa naprej.. Naše ceste so zdaj spet bolj prazne, saj avtomobili raznih znamk s kandidati in strankarskimi veljaki ne drvijo več po tudi najmanjših krajih; nič več ni godb na mojem trgu ne balonov, ranega vina in kranjskih klobas. Nič več ni toliko pikapolonic, tudi večina lastovk se je umaknila tja, kamor v tem zimskem času sodijo; od vrtnic so v glavnem ostali le trn-ji, odleteli so cvetovi drugih rož in regradove lučke. Zdaj bo treba hitro narediti spet kaj, da bo moja dežela spet vsaj malo bolj zelena. Še pred snegom so jo namreč marsikje pobelili razni predvolilni lepaki, ki so jih ljudje potrgali s panojev sili drugih mest. In veter jih je v volilni pozdrav raznosil po tej moji širni deželi. Ne vem, če bomo to deželo zdaj tako hitro počistili kot smo jo onesnažili. Razen, če bo to namesto nas naredil sneg. Ko že govorimo o okolju bo seveda zdaj zelo zanimivo, kaj bodo naredile razne zelene stranke raznih barv - bodo tudi naprej tako aktivne v boju za okolje kot so bile v času pridobivanja glasov. V Radečah so tako "pravi" Zeleni kot novi -Slovensko gibanje za ekologijo startali na iste ljudi in jih osveščali vse okoli gradnje hidroelektrarne; kot da se že sami ne bi dovolj zavedali težav, ki jim grozijo. Zdaj občani seveda čakajo, če bodo imeli v svojem boju še naprej tako podporo. Nekateri tudi sprašujejo, če je bila poslanska pobuda žalskih liberalnih demokratov predvolilno namerjena,, ko so terjali protest pri velenjski vladi, zaradi onesnaževanja Savinje. Ne strinjajo se namreč, da Savinja postaja odtočni kanal za odplake iz te občine, saj priteče reka Paka vanjo močno onesnažena. Pa tako Žalčani tudi komaj čakajo Zakon o varstvu okolja, saj pričakujejo, da bodo lahko z njegovo pomočjo iz "tega naslova" od Velenjčanov tudi kaj iztržili. Po isti logiki bi lahko kaj iztržili tudi Celjani, saj jim onesnažena Savinja tudi onesnažuje podtalnico; pa seveda tudi očine nizvodne Savinje, ki bi gotovo račun izstavljale tudi Celjanom. V zadnjem času se je res pri nas pojavilo kar precej "ekoloških" strank in drugih združenj, kii pa imajo pogosto različne cilje. In kar prav imajo tisti, ki pravijo, da množičnost teh strank še ne pomeni tudi močjenjšega prizadevanja za čistejše okolje, ali vsaj ne kaže večje učinkovitosti na tem umazanem področju. Še posebno ne, če slišimo, da nekatere tovrstne stranke še same dodatno onesnažujejo okolje, ko si mečejo polena pod noge, se obtožujejo in že s takimi razpravami pogosto dokazujejo, da vsem res ni osnovna skrb boj za zdravo in lepo okolje. Morda bo zdaj, ko so se predvolilne strasti malo umirile, bolje. In bomo vendarle kmalu spoznali, kateri so res zeleni, kateri pa so si le nadeli predvolilno zeleno masko. Naše načeto okolje potrebuje ta prave! Ti pa se pokažejo z dejanji. Moja dežela mora ozeleneti, ker bo bolj zdrava - ne zaradi jeze! (Kr) Minister Franc Auberšek Električna energija • v • najcenejši vir Vsi obiski slovenskega energetskega ministra mag. Franca Avberška v velenjskem rudniku niso deležni tolikšne pozornosti kot njegovega predhodnika na tej funkciji. Kajti v rudniku je kot bivši predsednik njegovega poslovodnega odbora in kot domačin kar pogost gost. Vendar pa si njegov zadnji obisk v RLV, 2. decembra, zasluži nekaj več besed. Vodilnim in vodstvenim delavcem rudnika je namreč predstavil energetsko politiko v letu 1993. Povzemimo jo na kratko! Prihodnje leto naj bi v industriji potrošili 39.9 % vse energije, v prometu 24,5 % in drugje 35,6 %. Od leta 1985 do danes je poraba energije v industriji zelo padla, toda ne zaradi varčevanja z njo, temveč zaradi zelo slabega gospodarskega stanja. Elektroenergetska bilanca predvideva v letu 1993 rahlo povečanje pora- be energije v industriji, prav tako v prometu, medtem ko naj bi drugje porabili energije enako ali celo malo manj. V letu 1993 naj bi v Sloveniji največ energije dala tekoča goriva 42,5 %, 21,3 % električna energija, trda goriva naj bi dala 13,9 % in zemeljski plin 16,4 % energije, 5,6 % pa daljinska toplota in 0,3 % novi energetski viri. Ob tem je pomembno omeniti, da je električna energija v Sloveniji najcenejši energetski vir, in da jo imamo razmeroma dovolj. Zaradi tega je vsako pozivanje na varčevanje z njo neuspešno. Vendar pa proizvedemo le tretjino vse potrebne energije iz domačih virov, dve tretjini pa iz uvoženih: zemeljskega plina, premogov in tekočih goriv. Kot že rečeno, naj bi slovenska indrustrija v letu 1993 porabila vseh vrst energije nekoliko več kot letos, po vrstah energije pa občutno več električne. Za- nimivo je tudi, da od vse porabljene količine zemeljskega plina tega največ porabijo veliki potrošniki energije, to so železarne, Talum Kidričevo in tovarna dušika v Rušah, električne energije pa le okoli 20 % vse proizvedene v Sloveniji. Minister Avberšek je še omenil, da moramo energetsko politiko voditi tako, da bo upoštevala domače premoge, da je vprašanje zaprtja Nuklearne elektrarne Krško spolitizirano, strokovno pa rešeno, in da začne s 1. januarjem 1993 veljati nov tarifni sistem obračunavanja porabljene električne energije. V zvezi z lastninjenjem Rudnika lignita Velenje je dejal, naj bi bil v prvi fazi, ki bo lahko trajala tudi več let, v državni lasti, kasneje pa bi se z določenim deležem privatnega kapitala lahko tudi preoblikoval. Diana Janežič Celjsko območje Ekološko gibanje proti ekološkim grehom Borcem za čistejše okolje, za odpravo vseh pomanjkljivosti na tem področju ter za bodoče tako ravnanje, ki bo upošteva/o "okolju prijazne" rešitve se je zadnji čas pridružilo še Slovensko ekološko gibanje. Že ob ustanovitvi so naleteli tudi na kritične pripombe - tudi sorodnih "zelenih" strank in društev; zagotavljajo pa, da so se organizirali prav zato, ker ne Zeleni ne društva niso v popolnosti opravila svojega dela, da bi na tem občutljivem področju pognala stvari naprej do ustreznih rešitev. Od prejšnje srede deluje to gibanje organizirano tudi na celjskem območju. Ustanovili so namreč pokrajinski odbor, ki zajema celotno območje "celjskega okraja iz leta 1965", to je vseh osem občin, tudi mozirske in velenjske. Člani z vsega tega območja tudi sestavljajo glavni odbor. Naj ob tem še omenimo, da so že pred tem ustanovili tudi območni odbor v Radečah, ki zajema laško in sevniško občino, ustanovili pa so ga dejansko namensko: da bi reševali probleme, ki nastajajo ob urejanju hidroelektrarne Vrhovo. Kot smo že tudi poročali v Našem času, je ta odbor pred kratkim tudi že pripravil protesni shod v Radečah. Na ustanovnem zboru pokrajinskega odbora v Celju so tudi sprejeli program dela: osnova jim je program SEG, dopolnili so ga s konkretnimi POSLOVNE NOVICE SLOdetle - slovensko združenje Odetle in Gospodarska zbornica Slovenije organizirata seminar "PRAKTIČNI VIDIKI UVAJANJA RTP V PODJETJU", ki bo 10. decembra na Sedežu strokovnih združenj GZS, DimiČeva 9, Bežigrad Ljubljana. Na GZS - območni zbornici Velenje imamo na razpolago katalog sejmov v Španiji za leto 1993. Republika Slovenija - Ministrstvo za znanost in tehnologijo organizira izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa za leto 1993 in v ta namen objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB. Obveščamo vse zainteresirane da razpolagamo s seznamom ponudbe blaga iz Republike Litve. Prav tako imamo seznam prioritetnih litvanskih projetkov (za skupna sovlaganja). Dobite lahko tudi pomembnejši pregled zunanjih trgovinskih firm v Republiki Litvi. Na razpolago so vam tudi sejmi za leto 1993 v Češki in Slovaški republiki. Obveščamo vse zainteresirane, da si lahko na naši zbornici ogledajo nov izpisek borze - ponudbe in povpraševanja iz Evropske skupnosti. Vse informacije lahko dobite na GZS- Območna zbornica Velenje, Gospodarska zbornica Slovenije, tel.: 856-920, faks: 855-645 moja diagonala Kako oglat krog.. Miklavža, ki bi nas prav vse po vrsti tako obilno in raznotero obdaroval pa še ne. Lahko bi rekli, da je vsak dobil svoje, vsi skupaj pa tisto, kar smo želeli in kar si navsezadnje tudi zaslužimo. In prav je tako, kajti demokracija, pravijo, je igra v kateri naj sodelujejo vsi in je potemtakem prav, da imamo vsi nekaj od tega. Kaj pa smo imeli? Naj kar na začetku opozorim, da tale zapis ne namerava biti analitični traktat o razmerju političnih sil, kot so ga na slovenskem prizorišču postavile nedeljske volitve. Za kaj takega so poklicani drugi in mnogo bolj usposobljeni tudi, čeravno se utegne zgoditi, da bo celo na poznavalskih licih opaziti rdečico zadrege, ko se bodozačeli pojavljati prvi otipljivi obrisi koalicijskih povezav. Če se bodo res ženili liberalni demokrati in krščanski demokrati, slovenska nacionalna stranka in združena lista, če bodo prihajale na dan še kakšne druge podobne postvo-lilne kombinacije, potem bo pač treba nekaj nepisanih pravil evropske politične prakse tehtati na novo in Sloveniji priznati, da izumlja barvne mešanice, kakršnih doslej ni uspelo še nikomur. Marsikdo bo moral požreti ali pa vsaj korenito spreobrniti prenekat-ero predvolilno programsko obljubo in marsikomu bo pri tem moralo biti silno nerodno, ko bo moral pojasnjevati salto mortale. Toda o tem, kot rečeno, naj za prvo praktično rabo razmišljajo drugi.Meni leži na duši ta velenedelja zaradi vse drugačnih črt, ki so ji risale nepozabno podobo. Ponekod se je prebudila s soncem, ponekod v megli, spet drugje z vetrom, hudim mrazom, dežjem in s snegom. V slogu pač. Prva jutranja atrakcija so bili kajpak prihodi predsedniških kandidatov na volišča, čeravno bi se vsaj na dveh mestih lahko zgodilo povsem drugače. Doktorja Ljuba Sirca je po svoje zasenčil Vitomir Gros, ki je mnogo uspešneje kot svinčnik na volilnem lističu vihtel pesti in noge. Na srečo se je zgodilo pred nosom evropskih opazovalcev, ki so stvar prav razumeli šele potem, ko so zvedeli, kdo je srboritež okosmačenega obraza. Župan pa že ve, kako se na domačem dvorišču dela red. Nedaleč proč pa bi se skoraj zgodilo, da bi brez potrebne publicitete ostal Ivan Bizjak. Hud veter je položil na cesto veliko brezo nekaj minut pred njegovim napovedanim obiskom volišča, v času torej, ko je v Zgornjo Belo drvelo največ predstavnikov sedme sile. Kaj je hotelo nebo s tem povedati, naj si skuša pojasniti vsak sam, vsekakor pa se je vsaj v tem primeru pokazalo, da je sedma sila močnejša od one zgoraj, saj se ni dala ustaviti. Mirne in običajne opoldanske ure so se nato prevesile v živčno popoldne in v še bolj napet večer. V tiskovno središče so najprej in najpogumneje vstopali tisti, ki jim je dobro kazalo, vsi ostali bolj po tihem in povešenih pogledov. Ko se je za šank postavil Vitomir Gros, se jih je nekaj previdno odmaknilo, a brez potrebe. Mož je prišel samo na pijačo, vsi, ki so pričakovali še kaikšno borbo, so ostali razočarani. Saj jih je bilo dovolj že prejšnje dni, nedeljo zvečer pa se je že dalo slutiti, kdo je potegnil kratko in kdo malo daljšo. Končalo se je z malo povolil-no spravo, s kozarci bolj ali manj grenkih požirkov, dovčerajšnji ostri nasprotniki so si segali v roke, se trepljali po ramah, kaj si je kdo pri tem mislil pa jih nisem spraševal. Mnogi obrazi so povedali marsikaj, še več pa bo pokazalo snubljenje v teh dneh. Ali ni zanimivo? Pravzaprav se s tem na nek način začenja prvi krog kampanje za prihodnje volitve. Kako oglat krog... nalogami, ki prizadevajo celjsko območje. To so seveda v glavnem naloge, na katere so zadnja leta opozarjala že društva za varstvo okolja in Zeleni, le da imajo doneka-terih člani gibanja tudi nekoliko drugačna stališča. V programu so zapisane naloge, ki zajemajo domala vse občine, čeprav so na zboru menili, da ne želijo sprejemati preobsežnega programa, ampak takega, ki ga bodo lahko uresničili. Poglejmo le nekatere točke programa. Tudi ekološko gibanje si bo prizadevalo za uradno razglasitev celjskega območja za zdraviliško in turistično področje. Prav tako seveda tudi, da bi temu cilju prilagodili industrijski razvoj. Prizadevali si bodo za pospešeno uresničevanje že sprejetih sanacijskih programov varstva okolja. V program so zapisali, da se zavzemajo za regionalizacijo Slovenije -ekologe seveda zanima to tudi zato, da ne bi prišli do kakšnih odločitev iz centra, kje naj bi bilo kako odlagališče. So seveda tudi za slovenski cestni križ, pa tudi za sodobno povezavo med koroško prek Vitanja, Celja, Kozjanskega do Posavja. Glede gradnje avtomobilske ceste Arja vas - Vransko pa se zavzemajo za tako traso, ki bo uničila čimmanj rodovitne zemlje.Izrabo in zaščito Logarske doline naj bi uredili po posebnem slovenskem in mednarodnem natečaju, podpirajo pa seveda tudi sanacijo termoelektrarne Šoštanj, vendar ne za ceno stotisoč ton odpadnega apna letno. V program so zapisali še precej drugega, pa tudi sklenili, da ga bodo dopolnjevali skladno s potrebami. (k) * ZDRUZENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije Iskrena hvala vsem Vam, ki nam zaupate. mag. Franc AVBERŠEK dipl. ing .rudarstva Cvetka TINAUER dipl. pravnica Jože ZUPANČIČ dr. med., spec. spi. medicine in volilni odbor. Komunalne nadzornike imamo zdaj tudi v Velenju Zato, da bo malo več reda! Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica Po desetletnih prizadevanjih vendarle Slab teden dni je star dogodek, ki po desetletnih prizadevanjih napoveduje lepše čase za približno 2000 obolelih za multiple sklerozo v Sloveniji. Napoveduje jih podpis pogodbe o skupnem vlaganju v ureditev centra multiple skleroze. Prejšnji teden sta ga podpisala predsednik slovenskega društva multiple skleroze Alojz Ješelnik in Lidija Fijavž - Speh, direktorica Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Ob tem je predsednik društva Alojz Ješenik dejal, da bo s tem uresničena dolgoletna želja tovrstnih bolnikov po pridobitvi svojega centra. To pomeni, da bodo bolniki z multiple sklerozo dobili ustrezne možnosti za bivanje in terapijo. Doslej so jo poskušali uresničiti že marsikje, vendar pa so jih - kot je dejal - v večini drugih zdravilišč zaradi želje po "visokih " gostih gledali bolj po strani. Odločitev za Topolšico pa konec koncev ni bila težka tudi zaradi doslej ne samo prijaznega sprejema, ampak tudi zaradi dosedanjega načina izvajanja terapije . Jadwiga Hajewska - Kosi, specialistka fizikalne medicine in rehabilitacije iz Topolšice, je v predstavitvi dejavnosti bodočega centra povedala, da bo ta nudil sistematično organizirano pomoč tovrstnim bolnikom, od katerih je kar 65% delno ali povem odvisno od tuje nege ter pomoči. Na leto naj bi v socialno- zdravstvenem centru v Topolšici bivalo okrog 500 bolnikov, kar je 80% v skladu s pogodbo. V socialnem delu bo na voljo 30, v tako imenovanem delu obnovitvene medicinske rehabilitacije pa 25 postelj. Četrtkovega podpisa pogodbe o sovlaganju se je med drugim udeležila tudi namestnica republiškega ministra za zdravstvo Marica Marolt -Gomišček, ki je za bolnike multiple skleroze povedala še posebej razveseljivo vest. Na nedavnem svetovnem simpozi- ju je namreč iz ust italijanske nobelove nagrajenke slišala, da so strokovnjaki ugotovili način zdravljenja te bolezni. Ti sicer multiple skleroze ne preprečujejo, ampak jo ustavijo, ko opazimo njene prve znake. Izrazila je upanje, da bodo take terapije lahko kmalu deležni tudi slovenski bolniki multiple skleroze. Po njenih besedah bolniki ne potrebujejo usmiljenja, ampak je država dolžna omogočiti jim pogoje za normalno življenje. In to center v Topolšici gotovo bo. Socialno- zdravstveni center multiple skleroze bodo uredili v depandansi Mladika v Topolšici. Po cenah iz letošnjega avgusta naj bi naložba veljala 66 milijonov tolarjev. Objekt naj bi usposobili za sprejem bolnikov- invalidov do konca maja prihodnje leto. Gradbenih del prve faze (vezni hodnik s hotelom Vesna in jašek za dvigalo) pa naj bi se lotili še ta mesec. Velenjčani imamo monografijo S priložnostno slovesnostjo so v petek zvečer v predverju Doma kulture v Velenju predstavili novo monografijo Velenja. Knjigo, ki nas bo obogatila, ki Laskav naslov tržnika leta v Velenje V prodajni organizaciji Sava Trade Kranj že drugo leto gradijo po vsej Sloveniji mrežo prodajaln v zasebni lasti - z ekskluzivno prodajo savskih izdelkov. V desetih letošnjih mesecih je osem takšnih sodelavcev ustvarilo 126 milijonov tolarjev prometa, kar pomeni znaten delež drobnoprodajnega prometa Sava Trade Kranj. Letos prvič so proglasili tudi najboljšega prodajalca - zasebnika za leto 1992. Naslov je pripadel BRANKU FLISARJU, iz zasebne trgovine SVIT v Velenju. Nagrajenec si je naslov prislužil zavoljo največjega obsega prodaje v letošnjem letu, izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in urejenosti prodajalne ter najbolj celovite ponudbe izdelkov Sava Kranj. jo bomo z veseljem jemali v roke. Je namreč bogat zbir dokumentarnega slikovnega gradiva prežetega z umetnostjo, s prečudovitimi fotografijami in sočnim besedilom. Šolarji jo bodo lahko uporabljali kot učbenik, starejši bomo obujali, kako je nastajalo naše mesto. Zagotovo pa jo bodo radi v roke vzeli tudi tujci, saj bodo tako najlažje spoznali Velenje in celotno Šaleško dolino. Takšno knjižno delo smo v Velenju že resnično zelo potrebovali, saj je izšla zadnja monografija pred petnajstimi leti. Je zastarela in že dolgo razprodana. Njeni snovalci so prepričani, da jo bodo radi prebirali tudi tujci, zato so jo že prevedli v angleščino in nemščino. Sicer pa je to po besedah direktorja Kulturnega centra Vlada Vrbiča "knjiga Žc ničkoliko hudih ur, črnih oblakov se je v dosedanjih letih delovanja zgrnilo nad Avto- moto društvo Šaleška dolina. S pri-zadevanjii ob pravem času, na pravem kraju so jih zaposleni tudi dokaj uspešno pregnali. V zadnjem času sodi med te in med priprave na primerno praznovanje 35- letnice obstoja prihodnje leto tudi nekaj uspešnih naložb. "Težko je v dandanašnjih časih," pravi sekretarka AMD Sak' dolina Silva Deb kaj pokazati oziro- ma iVID- ju to, kar je ta oil. Ce nič drugega- vreutii zaupanja bodočih , starih voznikov, njegovih članov. A, kljub močni konkurenci in nenaklonjenim finančnim časom za posodobitve, nam je vendarle uspelo." Pri tem sogovornica ni imela v mislih le vseh potrebnih dokumentov, ki jih AMD kot podaljšana roka mednarodne Avto- moto zveze nudi, ampak predvsem posodobitev delovnih prostorov na Prešernovi 9 v Velenju. Brez pretirane samohvale- ureditev manjše Velenjčanov Velenjčanom". Ta zahteven projekt so namreč oblikovali domačini. Pri pisanju besedil je sodelovalo 17 piscev, pa mnogi fotografi, oblikovalci, tiskarni. Idejni vodja projekta je bil Vlado Vrbič, pomembno vlogo pa je imel tudi studio Rebernik, kjer so monografijo oblikovali, pa velenjska tiskarna, ki se je prvič lotila in tudi okrepčevalnice in obogatitev, pravzaprav zaokrožitev ponudbe z vsem, kar sodi k avtomobilu (od zavarovalnice do kart) je pravzaprav manjša zadeva. V mnogo večji ponos je vsem sodoben in obnovljen avtopark ter daleč naokrog najbolje opremljena učilnica za teoretični pouk. "Računalniško vodeni tečaji cestno prometnih predpisov so za vse velika pridobitev. Vizuelno predstavitev cestno- prometnih vozlov namreč lahko kandidati dopolnijo z neomejenim testiranjem ob koncu tečaja. " Če se ti niso prepričali o vsem zgoraj zapisanem že prej, se bodo gotovo na krajši slovenosti ob otvoritvi danes ( v četrtek) ob 10. uri. Odrekanja so pri delu dejavnosti (gospodarskem , ki jo bodo z izpeljavo postopka registracije izdvojili od društvene dejavnosti) že obrodila željene sadove. Optimistično in ne brez vzroka se takih uspehov nadejajo tudi na drugih področjih- pri dopolnilni turistični ponudbi. Ta pravzaprav v AMD Šaleška do- uspešno uresničila tako zahteven projekt. Tako kot knjiga, je bila tudi predstavitev veličastna. Prebrani teksti iz nove monografije pa so vse pristone prepričali, da gre resnično za visoko umetniško stvaritev in novo knjižno delo so že sprejeli za svojega. M.Zakošek kaj pokazati lina ne bo nič novega, saj je dejavnost žc pred leti v društvu živela. Le nazaj jo želijo oživiti in z razpoložljivim izkoristiti dane tovrstne možnosti. Ne z zakupom zmogljivosti, ampak kako drugače: zadnji hit so nakupovalni izleti. O članih, ugodnostih zanje pa Silva Deberšek pravi:"Upamo. da jim bomo z reorganizacijo lahko namenili več pozornosti kot doslej. Že uveljavljene ugodnosti seveda obstajajo. Mi si želijo jim po svojih močej nuditi še več." Začetne korake pri uresničevanju gesla: kakovost so storili v zadovoljstvo zaposlenih in vseh, ki bodo v prihodnje tako ali drugače povezani z AMD-jcm. Najprej v dolini. Naslednje načrtujejo spomladi prihodnje leto na rekreacijsko-turističnem centru Trebeliško. Odločno in zares - v zadovoljstvo tistih, kiv so ga zgradili in vseh občanov Šaleške doline ter njegove okolice. Torej na pragu praznovanja 35 - letnice delovanja spet pravi trenutek in prave aktivnosti. V Velenju smo ustanovili službo komunalnega nadzora. Delovala bo v okviru Sekretariata za javne gospodarske zadeve, v njej pa bodo delali trije komunalni nadzorniki. Potreba po tem je bila v Velenju prisotna že dalj časa. "Osnovo za komunalno nadzorstvo imamo v Zakonu o varnosti v cestnem prometu in Zakonu o notranjih zadevah. Podrobno pa smo njihove naloge opredili z občinskim odlokom o komunalnem in javnem redu in miru že leta 1990. Ta služba bo predvsem nadzorovala izvajanje predpisov občinske skupščine in njenih organov v zvezi z videzom mest in naselij, v zvezi z rednim vzdrževanjem objektov in naprav, varstva zelenih površin, čistoče mesta, lokalnega prometa, zimske službe, plakatiranja in podobnih zadev," pravi Peter Kosi, svetovalec za promet v Sekretariatu za javne Delavnice za nadarjene in talentirane otroke so se pričele uvajati v Evropi že v letu 1975. Izobraževanje nadarjenih otrok sodi v razvitih državah tudi med prioritetne naloge. Pristop k boljšemu razumevanju nadarjenih otrok, z ustvarjanjem pogojev za izobraževanje, se pojavlja s polnim razmahom tudi pri nas. Da bi lahko nadarjenim otrokom učinkoviteje pomagali pri doseganju boljših rezultatov glede njihovih danih sposobnosti, smo uvedli tudi v Vzgojno varstvenih zavodih različne delavnice, kjer si lahko otroci svoje potenciale postopno razvijajo v višji nivo. Tako v VVZ Velenje že tretje leto vključujemo predšolske otroke v interesne delavnice. Delavnice potekajo po končanih usmerjenih dopoldanskih aktivnostih otrok. Naš cilj je, da razvijamo posebne sposobnosti čim večjemu številu populacije otrok, zato so tudi v ceni storitve vračunani le materialni stroški dejavnosti. Menimo, da imamo dobre kadrovske pogoje za delo z nadarjenimi otroki, le materialni pogoji so nekoliko slabši, zato s ceno plačevanja staršev širimo postopno tudi materialno ponudbo. Z individualnim pristopom do otrok v samem vzgojnem pro- gospodarske zadeve, pod čigar pristojnost ta služba tudi sodi. Veliko pozornosti bodo namenili še zlasti mirujočemu prometu, predvsem nepravilnemu parkiranju. "Komunalni nadzorniki so pravzaprav podaljšana roka policije in imajo pri izvajanju prej navedenih zakonih iste pravice kot policija. Pri opravljanju nadzora, če ugotovijo določene kršitve predpisov, imajo pravico in dolžnost, da opozarjajo občane in organizacije na nepravilnosti, kršitve, izrekajo mandatne kazni, predlagajo uvedbo postopka zaradi prekrška, naznanjajo kazniva dejanja in gospodarske prestopke in odrejajo ukrepe, da se nepravilnosti odpravijo." Komunalne nadzornike so primerno usposobili. Izkušnje so si nabirali tudi v stiku z drugimi občinami, kjer komunalne nadzornike že imajo, recimo v Kranju, že 14 let. cesu (odkrivanje nadarjenosti) in z individualnimi pogovori s starši (sposobnosti njihovih otrok), skušamo vključiti čim večje število otrok v interesne dejavnosti - obogatitvene programe. V delavnicah ne napredujejo le otroci. S programom in z aktivnim udejstvovanjem otrok vplivamo tudi neposredno na večje zanimanje in vključevanje staršev v izobraževalni proces na predšolski stopnji. Vzgojiteljice, ki vodijo delavnice, se po finančnih zmožnostih zavoda, dodatno izobražujejo na seminarjih, spremljajo našo in tujo strokovno literaturo in oblikujejo programe glede na skupne interese otrok, ki so vključeni v določeno dejavnost. V letošnjem šolskem letu se je v organizacijski enoti "LUČKA" vključilo v interesne delavnice 166 otrok, od tretjega do sedmega leta starosti. Delavnice potekajo od meseca oktobra do meseca junija. Otroci so vključeni v: glasbeno, pravljično, likovno, lutkovno in kuharsko delavnico. V dislocirani enoti "LUKEC" pa potekajo ročnodelski, likovni in planinski krožek. V navedenih dejavnostih sodeluje 95 otrok. Posamezne delavnice trajajo šest tednov. Otroci jih obiskujejo dvakrat tedensko po dve Že v tem tednu bodo komunalni nadzorniki skupaj s policisti hodlili tudi po Velenju in se z njihovo pomočjo še dodatno usposabljali. Z nalogami bodo začeli postopoma. V ponedeljek, 14. decembra, začno z delom. Komunalne nadzornike bomo spoznali po enotnih uniformah. našitkih na rokavu, ustrezni znački na kapi in po službeni izkaznici. Pa da ne boste mislili, da bodo na delu samo dopoldne. Kje pa! V skladu s predpisi bodo opravljali svoje delo in tudi kaznovali. Najmanjša mandatna kazen je 2000 tolarjev. Za toliko bo recimo kaznovan voznik osebnega avtomobila, ki bo parkiral na zelenici, na pločniku oziroma kolesarski stezi, izven označenih parkirnih površin... Predvidene pa so tudi višje kazni, prijave sodniku za prekrške. Milena Krstič - Planine šolski uri. V delavnicah ustvarjalno sodelujejo otroci v izbranih programih ter se izpopolnjujejo na področjih, ki jih zanimajo. Združujejo se v skupine s podobnimi interesi in se tako medsebojno spodbujajo. Zaradi manjšega števila otrok v skupini (10 - 12 otrok) je pristop do otrok individualen, koncentriran na otrokove posebne sposobnosti. Otrok napreduje po lastnih sposobnostih in v lastnem tempu. Z razvijanjem posebnih sposobnosti se razvija otrok tudi kot osebnost. V njem se oblikuje pozitivna samopodoba. Pridobiva si samozavest, postaja samostojnejši in njegovo sodelovanje jc popolnejše. Vse to vpliva tudi neposredno na boljše počutje otroka v njegovi sredini. V ospredju je tudi miselna aktivnost. "Učenje" poteka izkustveno, s samoodkrivanjem. Ob tem se razvija otrokova ustvarjalnost, načrtovanje, logika, komuniciranje in spomin. Rezultati lanskih delavnic, ki so se odražali z zadovoljstvom otrok, njihovih staršev in vzgojiteljic, so tudi vzpodbuda za nadalnje učinkovitejše delo v delavnicah. Vodja organizacijske enote "LUČKA", Sonja Ferme Borza vrednostnih papirjev Kaj je nastalo iz 5.000 DEM? Ce bi razdelili našo nagradno igro, ki smo jo pričeli 1. oktobra, v tretji tretjini, potem lahko rečemo, da smo zaplavali v zadnjo tretjino. In kakšni so bili rezultati ob koncu druge tretjine, t.j. 30.11.1992? Zopet objavljamo le rezultate najboljših 15 razrednih skupnosti: DEM % povprečje SIT % povprečje 01. ELEKTRO 4.B 8.536.11 70.7 513.788 78.6 02. GIMNAZIJA 2.A 8.387.81 67.7 504.862 75.5 03. GIMNAZIJA l.B 6.481.09 29.6 390.096 35.6 04. RAČUNAL. 3.R 6.141.60 22.8 369.662 28.5 05. RAČUNAL. 4.B 5.787.50 15.7 348.349 21.0 06. GIMNAZIJA 3.A 5.769.97 15.4 347.294 20.6 07. STROJNA 3.B 5.655.50 13.1 340.404 18.3 08. ELEKTRO 3.B 5.615.10 1.2.3 09. GIMNAZIJA 3.B 5.604.08 12.1 10. GIMNAZIJA 4.NB 5.523.49 10.5 11. GIMNAZIJA 3.D 5.384.81 7.7 12. STROJNA 3.SA 5.378.31 7.6 13. STROJNA 3.KA 5.376.45 7.5 14. GIMNAZIJA l.E 5.341.38 6.8 15. RAČUNAL. 4.A 5.333.20 6.7 337.972 17.5 337.309 17.2 332.458 15.5 324.111 12.6 323.720 12.5 323.608 12.4 321.497 11.7 321.005 11.5 Ponovno naj vas spomnim, da ste 1. oktobra pričeli igro s 5.000 DEM, kar je tega dne znašalo 287.734,00 SIT. Kot vidimo vodilni dve razredni skupnosti držita oster tempo in postajata vedno bolj izenačeni, kar daje nagradni igri še poseben čar. Precejšnja sprememba se je zgodila na tretjem mestu, saj ga zaseda razredna skupnost, ki konec meseca oktobra ni bila uvrščena, niti med prvih petnajst. Zelo pohvalno! Vsekakor močno izstopata prvo in drugo uvrščeni razredni skupnosti, ki imata ekstremno visok donos. V praksi bi sicer ta donos bil manjši za posredniško provizijo, ki jo v igri ne obračunavamo, kljub temu pa bi visok donos (krepko čez 50% v dveh mesecih) še vedno ostal. Razlog je v tem, da sta omenjeni razredni skupnosti vlagali denar v vrednostne papirje, ki so imeli v tem obdobju tudi za borzno prakso nevsakdanji predvsem pa nepričakovani donos. Vendar ne obupajte - pred vami je še en mesec, v katerem se situacija lahko bistveno spremeni. Tudi v drugi tretjini so rezultati pri študentih precej slabši in objavljamo le prve tri: DEM % povprečje SIT % povprečje 1. MARHAR J. 6.009.69 20.1 • 361 .733 25.7 2. RUDNIK M. 5.662.20 13.2 340.807 18.4 3. KEMPERLE 5.545.00 10.9 333.753 16.0 Na koncu naj omenim še bistveno. Mislim, da je namen naše nagradne igre dosežen, saj predvsem dijaki že vlagajo svoje dejanske prihranke in pri tem dosegajo precejšnje uspehe, saj so njihovi prihranki iz dneva v dan večji. LB Splošna banka Velenje d.d. Borzni posrednik Marija Zimšek AMD Šaleška dolina Ob 35 - letnici bodo imeli Interesne dejavnosti za predšolske otroke Ob zakjučku leta in odprtju Bele dvorane Jezero vabijo Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.< Sneženje pomaga, škoda vseeno velika Solčava in Logarska odrezani od sveta Savinje. Prav nič klasično pa ni dejstvo, da je Savinja prav na začetku soteske više Luč podrla most in Solčavo in Logarsko dobesedno odrezala od sveta. Edina možna pot v te kraje je preko Črne na Koroškem, ki so jo pričeli takoj urejati; kaj bo storil sneg je težko napovedati. Ukrepali so že v nedeljo, vendar gre za most. Most morajo iz struge takoj odstraniti, saj lahko ob ponovni visoki vodi zajezi in odnese most nekoliko niže in seveda most v Lučah samih. Kakšna bo trajna rešitev v začetku tedna še niso vedeli, so pa iskali rešitev v dveh različicah. Ali začasni (vojaški) most, ali izgradnja novega. Kdaj se bo to zgodilo ne ve trenutno nihče, do takrat pa so prebivalci Logarske in Solčave "odcepljeni" in to dobesedno. (JP) Piše: Viktor Kojc Razvoj bolnišničnega turizma v Topolšici na eno največjih letošnjih prireditev mm\ i glasbo, peljem, plesom in humorjem v soboto, 19.12. ob 19. uri Zabavali vas bodo: v - ansambel ZABE - GODEC ALENKA - IRENA VRČKOVNIK - New sving kvartet - ansambel Oststeier - ansambel Alpen vagabund - ansambel Don Juan - Heidi - Vindi - Sedmi raj - Strašna Jožeta - Vinko Simek Najboljša vina in slastne jedi bodo nudili, kdo drug, kot delavci podjetja GOST, ker je garant vrhunskega zadovoljstva in enkratnega razpoloženja. Naj vam ta večer pomaga pozabiti težave iztekajočega se leta. Pridite v Belo dvorano v soboto, 19.12. ob 19. uri in se poveselite do zgodnjih jutranjih ur. Predprodaja vstopnic: Restavracija Jezero - Bistro Orion, Fast Food Klub, Mladinska knjiga, Tržnica Velenje, Zlatica Velenje Nekaj prekleto normalnega je že postalo poročanje o poplavah v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, saj jih je bilo v slabih dveh mesecih vsaj pet. Tudi za predvolilni molk se Savinja in Dreta nista zmenili in sta v soboto popoldne in v noči na nedeljo znova močno zahrumeli. Pravo katastrofo je preprečil sneg. Pravo zato, ker so bile vode že na tistih kritičnih mejah, ko je za katastrofo potrebna le še kapljica čez rob. Kljub vsem napovedim je sneg padel pozno in škoda je znova ogromna. Znova so ljudje preživeli noč v strahu in obupu, v nenehnem reševanju stvari in sebe. Pa je tože obrabljena fraza, kot so obrabljeni podatki o poplavljenih in odnesenih kmetijskih površinah, zalitih poslopjih in o vsem kar v tej dolini sodi zraven. Na občinskem štabu civilne zaščite in občinskem centru obveščanja so s stalnim dežurstvom pričeli v soboto ob 16.uri, ko je Savinja pričela nevarno naraščati in je v Nazarjah dosegla 248 centimetrov. Pri reševanju je sodelovalo 160 gasilcev in pripadnikov CZ ter upravljalci cest in vodotokov, z dežurstvom pa so na štabu končali ob 3.uri zjutraj, ko so vode pričele upadati. Nekaj minut po polnoči je Savinja v Nazarjah dosegla 339 centimetrov in dobesedno le nekaj centimetrov je manjkalo, da bi se razlila do Elkroja in obrtne cone na njenem levem bregu v Nazarjah, prav tako pa v Savinjski gaj in naprej v Loke. Hudo je bilo zopet v Pod-volovljeku, kjer je Lučnica zasula propuste in naprej odnašala cesto, cesto odnaša v spodnjem delu Ljubnega in se nevarno bliža hišam, če smo zlobni, le še poplava ali dve in Dreta bo v Nazarjah predrla nasip, zalila stanovanjske bloke, delavski dom in še kaj. Med Ljub-nim in Lučami je plaz zasul cesto, sicer pa pravo razdejanje na vse več mestih krasijo količki in lepi barvni trakovi. Pa kaj, še več jih bo. Hudo jc bilo ob potoku Ljubija, ki uničuje naprej. Tokrat je spodjedel in poplavil 500 metrov cestišča in žalil nekaj hiš. Že kar klasična je neprevoznost ccste med Ljub.nim in Lučami, saj so leta 1990 odnešeno cesto zakrpali le malenkost više od "normalne" 90 let Turističnega društva Šoštanj (5) In odneslo je še enega... Samo malo "naporov" bo še potrebnih in Dreta bo predrla nasip, kaj vse bo zalila in kakšna bo škoda, je že druga zgodba, ki pa jo bomo videli vsaj že tretjič Spoštovane bralce tokrat prosim, naj mi oprostijo, ker «ie ne bom držal točno turistične smeri, ampak se bom zadržal pri dokaj zanimivi "zgodovini" bolnišnice za tuberkulozo v Topolšici. Ko je leta 1918 nastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je kmalu preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, je bolnišnica postala državna last. Slovenija pa ena od številnih banovin, na katere je bila upravno razdeljena Kraljevina Jugoslavija, dobila pa je naziv Dravska banovina. Ta znani zgodovinski uvod omenjam zato, ker je kraljevina s prestolnico v Beogradu, dobila bolnišnico v Topolšici povsem v svoje roke in seveda tudi upravljanje. Topolšica je nenadoma postala širši pojem za zdravljenje pljučne tuberkuloze v tedanji Jugoslaviji, saj so zaradi gostih smrekovih gozdov na Lomu in okolici bili za to dani izredni naravni pogoji, še zlasti ozon. Seveda pa se je s tem končal predvidoma zelo perspektivni razvoj naravnega zdraviliškega turizma, ki si je v času Avstroogerske že pridobil kar velik sloves. Kako pomembna je postala Topolšica. so uvidele tudi tedanje jugoslovanske državne železnice, ki so na železniško postajo poleg Soštafija, dodali še napis Topolšica, in to oba še v cirilici. Zanimivo je, da je z bolnišnico za tuberkulozo v Topolšici nastal povsem drugačen in svojevrsten "bolniško zdravstveni turizem". Ce se je pri nas tuberkuloza smatrala za socialno, to se pravi bolezen revnejših, delavskih slojev, pa je bilo to v Topolšici povsem drugače. Sem so začeli prihajati predvsem premožnejši ljudje iz Beograda in drugih krajev tedanje Jugoslavije. V bolnišnici in pomožnih objektih je bilo zaposlenih tudi precej domačinov. Bolnišnica ni bila samo v eni zgradbi, ampak je bila nameščena v stavbah, ki so imele kar nek- am romantična imena, kot recimo Vesna, Breda, Smrečna, Zora in Mladika, poleg njih pa je bilo tudi nekaj lesenih paviljonov, v katerih so na zraku ležali bolniki in vdihavali gozdni zrak ostrega okusa, ki je širil in blagodejno vplival na bolna pljuča. Namesto sedanjih medicinskih sester so v bolnišnici delale nune, usmiljene sestre ali šolske sestre, ki so imele svoja posebna imena. Vem, da je bila v kuhinji šefinja sestra Vilma Kocbek, doma iz Gornjega Grada. V Topolšico je bil kar gost promet, saj so iz celjske smeri pripeljali dnevno kar štirje vlaki. Bolnišnica je vseskozi imela svojo kočijo, za kočijaža pa je bil Filip Kotnik, ki se je zelo ponašal s svojimi iskrimi konji. V tridesetih letih so bili v Šoštanju tudi že štirje taksisti. Če omenim, da je imel takrat osebni avto za svoje potrebe le tovarnar Woschnagg, potem je bilo v takratnih časih za Šoštanj, to kar dovolj. Najbolje, da taksiste kar naštejem: Rudi Šnajder, Vanči Toter, Jože Rogelšek in Franc Pučko, ki je vozil avto trgovca Ivana Senice in to od leta 1930 dalje. Trgovec Senica je imel v stari Jugoslaviji tudi edino benzins-ko črpalko na ročni pogon v Šoštanju. (nadaljevanje prihodnjič) Vhod v Topolšico v stari Jugoslaviji Eden takratnih avtomobilov v Topolšici leta 1937. V ozadju lesene stavbe za ležanje na prostem. Ob avtomobilu avtor zapisov, takrat star 12 let. Zgodilo se je... 10. GRUDNA £ LETA 1970 Članke za današnji prispevek smo zopet poiskali v eni izmed številk Šaleškega rudarja. Članek z naslovom "Bo Paka postala industrijski kanal", ima tudi za današnji čas in razmere, zelo zanimiv naslov: "Nadzor nad izvajanjem zakonitih predpisov in s tem varovanje dragocenih zalog vode je osnovna naloga vodnogospodarske inšpekcije. a inšpekcija vse bolj ugotavlja, da zakonitih predpisov o varstvu voda nekateri ne spoštujejo. Tako je prišlo v zadnjem razdobju večkrat do zastrupitev voda Pake, in sicer zaradi odvajanja nerazstrupljenih odplak. Vodnogospodarska inšpekcija je delovnim organizacijam naročila, da si zagotovijo vodnogospodarska soglasja in dovoljenje ter uredijo čistilne naprave tako, da bo zagotovljeno v kar največji meri prečiščevanje odplak. Vendar pa upravni organ vse doslej še ni prejel zahtevanih soglasij, niti delovne organizacije niso zgradile vseh čistilnih naprav. Vodnogospodarska inšpekcija ugotavlja, da se pojavljajo zadnje čase ob strugi Pake in ob drugih vodotokih smeti in drugi odpadki, ki so največkrat naloženi tako, da jih voda odplav-lja ali pa da ogrožajo talno vodo, s tem pa kvarijo tudi izgled okolja. Struge manjših vodotokov so večinoma zaraščene z neprimerno zarastjo in so v njih naplavljeni številni predmeti, ki ovirajo odtok vode. Struge bi morali očistiti lastniki oziroma uporabniki obrežnih zemljišč. Vodnogospodarska inšpekcija ugotavlja, da je Paka edini večji vodotok v Šaleški dolini, zato na noben način ne bi smeli dopustiti, da bi se Paka zaradi malomarnosti, ali pa zaradi nerazumevanja nekaterih delovnih organizacij, spremenila v industrijski kanal." Predvidevanja vodnogospodarskega inšpektorja so se žal uresničila. Reka Paka, v kateri smo se pred petindvajsetimi leti lahko še kopali, je bila do "včeraj" dobesedno indus-trijski kanal Šaleške doline. Centralna čistilna naprava v Šoštanju, je stvar nekoliko omilila, vendar Paka še zdaleč ni čista reka, saj spada še vedno med najbolj onesnažene vodotoke v Sloveniji. Drugi članek, ki ga objavljamo, ima naslov "Napotnikova retrospektivna razstava": "Ob 10 - letnici smrti domačega akademskega kiparja Ivana Napotnika so v Šoštanju, pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti, odprli razstavo umetnikovih plastik. Večino izmed 40 razstavljenih plastik je prispevala pokojnikova žena Ela Napotnik. Akademski slikar Božidar Jakac, ki je govoril o umetnikovi življenjski poti, je med drugim zlasti naglasil, da je Ivan Napotnic veliki slovenski kipar. Razstava v spodnjih prostorih glasbene šole je bila veliko doživetje za ljubitelje umetnin, obenem pa lepa oddolžitev ob 10 - letnici smrti rojaka Ivana Napotnika." Tako kot za postavitev večine razstav plastik Ivana Napotnika, ima tudi za postavitev te razstave, veliko zaslug gospod Viktor Kojc iz Šoštanja! Za konec pa objavljamo še novico z naslovom "Smučarji so začeli z delom": "Smučarski klub Velenje je za začetek smučarske sezone sklical sestanek s perspektivnimi mladimi smučarji in njihovimi starši. V pretekli sezoni si je priborilo kategorizacijo 8 mladincev in pionirjev. Smučarski klub bo nabavil tudi nekaj tekmovalnih smuči po znižani ceni. Preteklo soboto so organizirali prvi trening z urejanjem proge za smuk na Paškem Kozjaku. 26 smučarjev, predvsem pionirjev, je očistilo in razširilo skoraj 1.000 m dolgo progo na kateri vsako leto klub priredi spominsko tekmovanje v počastitev pohoda XIV. divizije - "smuk za partizansko puško". Tudi v Belih vodah so smučarji uredili smučišče - postavili vlečnico tako, da je vse nared. Če bo dovolj snega bo v Belih vodah 26. decembra prvo tekmovanje v veleslalomu v letošnji sezoni." Damijan Kljajič žalski utrinek Miklavž prinesel zmago LDS Mrzla in suha miklavževa nedelja je pomenila za marsikatero slovensko politično stranko pogreb javnih ambicij in odstrel političnih hotenj. Strasti povolilnega obdobja se bodo kmalu polegle, nekateri bodo pa težko preboleli mo-zoljavo obdobje svojega nastopaštva. LIBERALNO-DE-MOKRATSKA STRANKA je dobila v V. volilni enoti okroglih 30 procentov in s tem krepko zajadrala nad republiško poprečje (približno 23 %).Od občin Šentjur, Celje, Žalec, Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi in Dravograd se je nadpoprečno izkazal kandidat LDS iz Radelj, to je Herman Rigelnik, ki je dobil 45 % in kot drugi kandidat LDS Žalec dr. Janez Zupanec, ki je dobil 33,23 % glasov volilcev. Janez Zupane je 41 let star doktor tehniških znanosti in vodi oddelek za agrokemijo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Njegov meteorski vzpon v svet politike je pravzaprav trodelen. V prvem pogledu je nujno vsebovan delež javnega ugleda dr. Janeza Drnovška in LDS. Druga dimenzija je prav gotovo ugled lokalnega odbora LDS, stalno delo in dobra predvolilna dejavnost terenskih delavcev. Kako premočno je LDS zmagala v 4. volilnem okraju 5. volilne enote pove podatek, da je dr. Janez Zupanec premagal drugo uvrščenega Antona Delaka iz Združene liste (13.34 %) in tretje uvrščenega Jakop Iva iz Slovenskih krščanskih demokratov (13.11 %) za okroglih 20 %. Četrto mesto na razpredelnici je dosegel predstavnik Slovenske nacionalne stranke (7,85 %), peti je predstavnik Slovenske ljudske stranke Marjan Ribič (5,45 %) in tako naprej. Še bolj presenetljiv je izid v 5. volilnem okraju v Žalcu, to je desni breg Savinje z vključno krajevno skupnostjo Petrovče. Tudi tam je zmagal predstavnik LDŠ Žalec Nikolaj Rožič, ki je s svojimi 28.18 % premagal drugo uvrščenega Franca Zolniija iz Slovenskih krščanskih demokratov (15.73 %) za ok vseh urbanih sredinah (Prebold 42 %, Petrovče 39 %, Žalec 38 % ipd.) ter še v | nekaterih KS, ki so predmest- ■ nega značaja (Šešče 26 %, J Gotovlje 42 %, Braslovče 32 | % ipd.). Tudi v Žalcu se je | potrdilo dejstvo, da so volil- J ci bili trdno odločeni, da I zgodovinski mandat za ure- I janje razmer na Slovenskem . zaupajo ekipi dr. Janeza I Drnovška. Glede glasovanja za kan- . didate za svet je bila situ- I acija približno podobna. | Največ je v 5. okraju dobil . kandidat SKD Matjaž I Železnik (26,81 %), drugi je I bil s 25,80 % Borut Aluje- . vič, celjski direktor gledališča ■ in predstavnik LDS Celje in | tako naprej. Podatkov za 4. ■ okraj na žalost še ni bilo. ■ roglih 12.5 % in tako tudi v Stave, ki so padale v okra- | Ijolj ruralnem delu občini jni volilni komisiji, glede tega, ■ uli H rum L'rnir -za nrpHcpHni. ™ Žalec dal vedeti, da je zmaga LDS v Slovenskem prostoru vseobsegajoča. Tudi v tem okraju so. bili močni predstvniki Združene liste, saj je njen predstavnik Franci Tratar dobil močnih 15.12 % in jih tudi v Žalcu potrdil kot močno stranko. Tudi tukaj so bili četrti predstavniki Zmaga Jelinčiča (7,54 %) in peti s kandidatom Janezom Maroltom Slovenska ljudska stranka. Ugotovimo lahko, da so v občini Žalec volilci ne glede na razdelitev na dva okraja dokaj homogeno volili. LDS je zmagala v skoraj ali drugi krog za predsednika bo ali ne bo, so zavrnili | rezultati, kajti Milan Kučan i je dobil tudi v Žalcu že v J prvem krogu, in sicer je zanj I volilo 62,73 %, za Ivana I Bizjaka je volilo 24,41 %, za Kacina 8,51 %, za Stanka I Buseija 2,03 %, za Alenko I Žagar Slana 1,95 %, za Daijo . Lavtižar Bebler 1,52 %, za I Ljuba Sirca 1,27 % in za | Franceta Tomšiča 0,57 %. In kalko naprej? Dame in ■ gospodje politiki, zdaj vas | čaka delo. Mi volilci smo ■ svoje opravili. Iz Žalca: Gregor Vovk Jubilej AG Velenje - 9. decembra premiera PLAKAT Zelo pomembna je dejavnost Amaterskega gledališča v Velenju. Ta praznuje letos kar tridesetletnico uspešnega delovanja. Kdo bi mogel opisati vso tisto prehojeno pot, ki so jo tra-sirali velenjski igralci. Želeli so požlahtniti besedo in vključevati domačo in širšo okolico v svojevrsten svet lepote. Kolikokrat so ponavljali znano Linhartovo misel: "Drug drugemu ogenj dajmo!" Gledališko življenje je tudi pred tridesetimi leti bogato zaživelo. Spomnimo se samo prvega tedna gledaliških odrov Slovenije, ki je bilo v Velenju. Pred leti je AG Velenje z drugimi gledališkimi skupinami v občini uspešno uprizorilo Desetega brata. Vsako leto smo doživeli v Velenju premiero, dve. Repertoar je bil klasičen in moderen. Tudi tokrat se je znana igralka in režiserka Marija Kolar iz Velenja lotila kar zahtevne igre Gorana Gluviča PLAKAT. Premiera bo v sredo, 9. decembra, v domu kul- ture Velenje. Igro bodo ponovili naslednje leto, 14. januarja zvečer, v domu kulture Velenje. To bo tudi svečana predstava ob trideseti letnici delovanja Amaterskega gledališča Velenje. Mnogo zamisli v AG se je v tem obdobju uresničilo. Tu deluje Mladi oder. Zaživele so lutke. Vse obdobje do danes pa še tli zamisel o potrebi po ustanovitvi polprofesionalnega gledališča. Velenje je mesto z nad dvajset tisoč prebivalci. Igralskih talentov med mladimi in starješimi je dovolj. Prej ko slej bo potrebno, odmeriti tudi za to sredstva. Misel na to naj se ponovno okrepi prav v dnevih, ko AG Velenje delovno proslavlja bogato obletnico dela. Z njo ne smemo prezreti vseh tistih neumornih delavcev, ki so v Talijinem hramu utirali pot k lepšemu in svobodnejšemu življenju in dokazovali, da je kot je rekel Shakespeare oder ogledalo ljudem, nam vsem. Viš 3. srečanje ravenskih mizikantov V senci prevolilnih "golažev" in "Miklavževih fešt", je skoraj neopazno minil prijetne kulturni dogodek -tretje srečanje ravenskih muzikantov. V dvorani Kulturno prosvetnega društva v Zgornjih Ravnah se je zbralo prejšnjo nedeljo kar dvaindvajset skupin in posameznikov. V nabito napolnjeni dvorani je bilo pravo družabno vzdušje, domači godci pa so raztegova-li mehove frajtonaric in pihali v razna ljudska glasbila. V Ravnah igra harmoniko vsaj 45 krajanov, veliko drugih pa še nekaj ostalih instrumentov. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se hitro učijo igranja tudi mladi Ravenčani, nekaj je takih, ki obiskujejo ali so končali glasbene šole. V organizacijo KUD Ravne pri Šoštanju ter največjim zaslugam Erne in Petra Obšteter, je bila prireditev odlično organizirana, takore-koč z lastnimi sredstvi. Že zdaj so se odločili, da bo četrto srečanje prihodnje leto, mogoče še v času toplejšega vremena, da bi si na prostem lahko prireditev ogledalo več občanov. Jože Miklavc Kulturni center Ivana Napotnika je ostal brez... glave Je ministru kultura deseta skrb? Kulturni center Ivana Napotnika je že skoraj mesec dni brez tistega, ki naj bi center vodil. 18. novembra je iztekel rok, do katerega je naloge v.d. direktorja opravljal Vlado Vrbič, ki je prej štiri leta kot ravnatelj ta center vodil. Reklo bi se lahko uspešno, saj je bilo narejenega kar precej. Prepričan je bil, da se bo v pol leta, za kolikor je vodenje centra še prevzel, našala ustrezna kadrovska rešitev, ki bo nadaljevala in negovala začeto. Tega pa, po ocenah tistih, ki so dejavnost Kulturnega centra spremljali, ni bilo malo. Največji dosežek je bil narejen v tem, da imajo danes vse enote tega centra, galerija, prireditve, knjižnica in muzej vse možnosti, da postanejo samostojne, čeprav si v Kulturnem centru tega ne želijo, oziroma imajo argumente, da si tega ne želijo. Delo Kulturnega centra je bilo že od leta 1974 pravilno usmerjeno, v zadnjih letih pa so status enot še utrdili. Nenazadnje pa o tem govorijo nekateri čisto konkretni pokazatelji. Zajel jih je tudi v.d. direktorja Kulturnega centra Ivan Napotnik v poročilu, ki ga je spisal in kot primopredajni zapisnik posredoval predsedniku izvršnega sveta, predsedniku skupščine in sekretarju za družbene dejavnosti. O tem, kaj se zdaj dogaja, smo govorili z bivšim v.d. direktorjem Kulturnega centra Ivan Napotnik, Vladom Vrbičem. Precej razočaran je govoril o odnosu občinske politične strukture do kulture v občini. Naš čas: Večkrat ste Sekretariat za družbene dejavnosti in javnost opozarjali na to, da je treba rešiti vprašanje vodstva Kulturnega centra, pa kot kaže, dlje od opozoril niste prišli. Ce bi, ne bi Kulturni center bil že skoraj mesec dni brez direktorja? Vlado Vrbič: "Kadrovske zadeve so tesno povezane z organizacijskimi. Ko je bil lani spomladi sprejet Zakon o zavodih, smo postali javni zavod. Malo po tistem je vse vodje enot in mene poklical minister, prvič ter hkrati zadnjič, in skušal doseči, da se obnašamo, kot da bo firma šla narazen. Temu smo se uprli. Od takrat naprej ni bilo na organizacijskem področju narejenega nič. Nismo sprejeli ustanovitvenega akta, nismo določili novega sveta, nimamo internih aktov. Konec lanskega leta sem opozoril, da bo treba razmišljati, kaj bo s Kulturnim centrom in poiskati kadrovsko zamenjavo, ker mi bo aprila poteklo ravnateljstvo." Naš čas: Kakšno je bilo zanimanje za to, da bi se kadrovske zadeve pravočasno in v dobro Kulturnega centra primerno razrešile? Vlado Vrbič: "Ravo v tem je hec. Nobenega zanimanja ni bilo. Sekretar si ni jemal nobenih pristojnosti, niti toliko ni bil, da bi se pred razpisom, ki je izšel, vključil v iskanje ustreznega človeka. Raje je po birokratski logiki rekel: ko bo komisija imela spisek tistih, ki so dali vloge, bom o njih povedal svoje mnenje." Naš čas: Kaj pa kakšna politična stranka? Ni bila nobena zainteresirana, da poseže v kadrovsko igro s svojim človekom? Vlado Vrbič: "Ne ni. Bili pa sta dve prijavi, nobena primerna..." Naš čas: Potem ste še za pol leta prevzeli opravljanje naloge vršilca dolžnosti direktorja? Vlado Vrbič: "Ja, ker preprosto ne moreš reči adijo in oditi. Človeku navsezadnje ne more biti vseeno za tisto, kar je bilo narejenega. Po pogovoru s predsednikom izvršnega sveta, sem se odločil, da nalogo sprejmem. Zmenili smo se, da v tem času dorečemo organizacijske zadeve, da se firma finančno utrdi, in da skupaj poiščemo primernega direktorja. Tega pa nismo nič zapisali. Potem sem po treh mesecih začel spet opozarjati, vendar ni bilo narejenega nič." Naš čas: Kaj pa kolegij? Vlado Vrbič: "Dobra dva tedna pred potekom mojega vedejevstva smo na kolegiju ugotavljali, da nimamo podatkov, kaj se na kadrovskem področju dogaja. Edina neuradna informacija s katero smo razpolagali je bila, da se je sekretar pogovarjal s človekom v Centru, da bi prevzel naloge vršilca dolžnosti. Mimo mene, ki sem bil še vršilec dolžnosti ravnatelja in mimo organov v centru. Takrat smo sprejeli med drugim tudi sklep, da je treba kadrovske zadeve reševati z vsemi enotami Kulturnega centra in v.d. direktorjem. Predlagali smo, da IS pred reševanjem kadrovskih zadev spelje nekatere organizacijske zadeve." Naš čas: Zahtevali ste tudi, da bi predsednik izvršnega sveta in sekretar za družbene dejavnosti do 6.novembra predstavila dosedanje aktivnosti in predloge glede organiziranosti in kadrovskih rešitev. Sta to naredila? Vlado Vrbič: "Niti telefonskega klica ni bilo. Čez te- den dni' se je v časopisu pojavil razpis." Naš čas: Kdo je zdaj vršilec dolžnosti direktorja? Vlado Vrbič: "Ni ga. Nihče ni poblaščen, da bi karkoli podpisoval... Ko sem gospodom na občini poslal preda-jni zapisnik s poročilom za vsa leta, sem jih na to opozoril. Na poročilo in dopis ni bilo absolutno nobene reakcije vse do danes..." Naš čas: Kako boste razpletli? Vlado Vrbič: "Zadnji razpis menda ni uspel. Dolžnost skupščine je, da imenuje poslovodni organ." Naš čas: Bi bilo preenos-tavno, če bi rekli, da se preko tega kaže odnos do kulture v občini? Vlado Vrbič:" Bi rekel, ja. Ne gre za osebna nasprotja, ampak za to, da se nekateri z nekaterimi stvarmi pač nočejo ukvarjati. Ali se jim ne zdi to vredno, ali pa so tako birokratsko naravnani, da jim je pomembno le kaj oni sklenejo. Ni nobenih koordinacij, nobenih posvetov, nobenega upoštevanja izvajalcev. Tu se vidi, da si občinska oblast ne misli o kulturni nič, da nima nobenih načrtov, da ji je kadrovska politika deseta skrb... Razformiranje firme, kar se bojim, da tiči zadaj, je korak nazaj na področju kulture v Velenju." Naš čas: Boste ostali v Kulturnem centru? Vlado Vrbič: "Na razpis se seveda nisem prijavil, kar je povsem v skladu z mojimi razmišljanji pred dobrimi štirimi leti. Poleg tega pa je z večino sedanje občinske strukture nemogoče delati. Zaradi odgovornosti do svojih sodelavcev bom seveda nekatere zadeve še urejal, dokler bo potrebno, potem pa..." Milena Krstič - Planine Bolje preprečiti, kakor zdraviti AID S pri otroku OVEN od 21.marca do 21. aprila Spet se boste počutili dobro, celo bolje, kot je kazal začetek tedna. Takrat ste že bili prepričani, da bo konec tedna spet eno samo dolgočasje in iskanje prave zabave. Spontano se bo nanizalo nekaj dogodkov, ki bodo tok dogodkov zavrteli v takšno smer, da boste v veliki družbi tudi sicer dobrih prijateljev zelo uživali. Sploh, ker boste imeli glavno besedo in vam jo bodo prisotni tudi prepustili. Delovne navade pa boste prisiljeni korenito spremeniti. BIK od 22. aprila do 20. maja Doma za vas v naslednjih dneh ne bo obstanka, začelo se bo s popolnoma banalno rečjo, potem pa bodo konflikti kar na dnevnem redu. Zato se boste takoj po opravljenih obveznostih odpravljali z doma, vračali pa se boste v poznih urah. Že kmalu vam bo to pričelo presedati, zato boste spet resno razmišljali o spremembi bivališča. Če se boste resnično pozanimali, boste stanovanjski problem zelo hitro rešili. Pazite tudi na zdravje, saj vse kaže, da boste sicer obležali. DVOJČEK od 21. maja do 21. junija Veliko časa boste posvetili razmišljanju, kako na hitro in dobro zaslužiti, saj vam je večno pomanjkanje denarja močno načelo živce. Ko se boste v "igrice" malo bolj poglobili, boste hitro obupali in še naprej hodili le na loterijo. Finančno stanje se vam vsaj v 'etošnjem letu še ne bo bistveno popravilo. Imeli pa boste na pretek nečesa drugega - dobre volje, pa še sami ne boste vedeli, od kod. Ker se bo že v teh dneh pričelo nekakšno prednovoletno vzdušje, boste dobro sprejeti v vsaki družbi... RAK od 22. junija do 22. julija Vedno bolj vas bo preganjala misel, da se morate vsaj za nekaj časa, pa če le za nekaj dni, izklopiti iz sedanjega tempa življenja. Preprosto vam postaja dolg čas, naveličani ste že vsega okoli vas. Ugotovili boste, da vam kakšno pohajanje po trgovinah, četudi ne zapravljate veliko, prav ugaja in v presenečenje vseh doma, se boste pogosteje odpravljali od doma. Ž zdravjem boste še vedno imeli nekaj težav, vendar se boste bistveno bolje počutili. Vzemite si čas samo zase! LEV od 23. julya do 23. avgusta Le ena želja vas bo spremljala vse prihodnje dni. Želeli si boste zbistriti glavo in odriniti vse težave, ki jih je iz dneva v dan več, nekam na stran. Če se boste še tako trudili, ne bo dosti bolje, saj vam prav nihče od sodelavcev ne bo mogel toliko pomagati, kot si želite. Partner bo že rahlo nestrpen, zato se potrudite in mu takrat, ko ste z njim pokažite, koliko vam pomeni. Povabilu med stare prijatelje se nikar ne odrecite, saj vam lahko že ena dobra zabava zelo popravi razpoloženje. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Če kdaj, potem boste v naslednjih dneh močno potrebovali trdno osebo poleg sebe. Zmedeni boste od vseh dogodkov okoli vas, sploh se ne boste več znali orientirati v času in prostoru. Dan vam bo veliko prekratek, noči pa boste bolj kot ne prebedeli. Verjetno v postelji in sami. Čeprav niste ravno sanjač, boste sedaj zelo veliko sanjarili, sanjski svet vas bo celo reševal pred mnogimi stresi. In čisto ob koncu tedna se boste resnično zaljubili, zaradi svojega počutja to tudi zamolčali in še naprej sanjarili. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Želja po dobrem počitku se vam bo že kmalu izpolnila. In ko boste pričeli uživati v teh prostih dneh, boste ugotovili, da sploh ne znate več popolnoma izpreči. Lotili se boste celo reči ki ste jih dolgo, tudi zaradi pomanjkanja časa, skoraj že pozabili. Celo na obiske se boste odpravili, ki pa vas ne bodo spravili v nič kaj dobro voljo. Za nekaj pa bodo koristni - spet boste dobili nekaj novih idej, ki jih boste tudi hitro pričeli uresničevati. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Vsi okoli vas bodo že delali načrte in plane, kako bodo preživeli najdaljšo noč v letu in dni okoli nje. Čeprav se boste v načrte prijateljev vpletli tudi vi, se tega sploh ne boste veselili. In to zato, ker že naprej veste, da teh dni ne boste preživeli z osebo, ki si jo v tem prazničnem času najbolj želite ob sebi. Čeprav si nočete priznati, vas to zelo mori, popuščate pri rednih obveznostih in sploh je vaš nasmejan obraz le maska. Se imate čas! STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Res, da se boste znebili precejšnje vsote denaija, vendar vam ga sploh ne bo žal. Na to ste računali, naložba pa se bo izkazala kot zelo dobra. Poleg tega se boste zelo dobro spočili in pripravili na nekaj zelo pestrih noči, ki jih sploh ne boste pričakovali. Obisk starega znanca se bo prelevil v pravo veseljačenje, kaj veijetno pa je, da boste tudi zaradi tega že kmalu odpotovali v tujino. Tako dobro, kot se boste počutili v dneh do konca leta, se že dolgo niste! KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Nakopičeno delo vam bo sicer po svoje šlo na živce, vendar se ga boste lotili s prave strani, zato bo počasi vse steklo tako, kot si tudi želite. Finančno stanje je zaenkrat zadovoljivo, na kaj boljšega pa lahko računate šele po novem letu. Pa še takrat bo treba malce počakati. Priznanje, ki vam ga bo nekdo javno izrekel, vam bo pomenilo več, kot vse drugo. Celo doma ga bodo veseli, čeprav je partner včasih že rahlo jezen na vas. Tudi na ljubezenskem področju bo vse v najlepšem redu. VODNAR od 21. januaija do 19. februarja Ob tem, ko se bodo počasi vsi okoli vas le še veselili in sploh ne bodo več pripravljeni resno delati, se boste jezili, kot že dolgo ne. Pri vas razlogov za praznovanje ne bo ravno veliko,v saj vas čaka še nekaj neurejenih stvari, ki vam načenjajo živce. Žal vam jih ne bo uspelo urediti tako hitro, kot ste si zamislili. Tok dogodkov vas bo potegnil za sabo in že ob koncu tedna boste tudi vi iskreno nasmejani! RIBI od 20. februarja do 20. marca Več kot sicer se boste ukvarjali s prehrano, v kar boste prisiljeni. Kar veijeti ne boste mogli, ko boste ugotovili, da se po nekaj dnevih odrekanja veliko bolje počutite. Iskreno povedano boste tudi veliko bolje izgledali. Dobro voljo boste širili povsod okoli vas, kar pa bo velikokrat le maska, saj se vam skrivne želje ne morejo uresničiti. Vsaj dokler popolnoma ne razčistite sami s seboj in svojimi resničnimi željami. To, da se nočete odreči sedanjemu sigurnemu življenju na račun nesigurne avanture, veste, vendar ste ravno zaradi tega ves čas na trnjih. Prva poročila o AIDS-u pri otroku beležijo v ZDA 1982. Od tedaj je število opisanih primerov strmo naraščalo. Leta 1988 je bilo vseh prijavljenih bolnikov 125.000, od tega približno 2 % otrok, okuženih pa 5 - 10 milijonov ljudi. Med otroci so bili prvi bolniki hemofiliki (to so bolniki s prirojeno motnjo strjevanja krvi) in tisti, ki so dobivali transfuzije okužene krvi in plazme, ki jo pred leti, zaradi napoznavanja bolezni niso pregledovali na virus aidsa. Od leta 1986 opravljajo strog nadzor nad neoporečnostjo krvi, zato ni novih tovrstnih bolnikov. Narašča pa število med nosečnostjo in porodom okuženih otrok, saj je vse več žena prav v rodni dobi in-ficiranih z virusom AIDS-a. Plod v maternici se lahko okuži preko placente (posteljice) kadarkoli tekom nosečnosti, novorojenček med porodom ali kasneje z dojenjem. Obstaja 50 % veijetnost, da bo HIV pozitivna mati inficirala svojega otroka. Kako se bolezen kaže, je odvisno od časa okužbe. Če je ta nastopila v prvih mesecih nosečnosti, lahko imajo otroci značilne spremembe obraza in glave - to je t.b. HIV embri-opatia, ki je na srečo redka, lahko so klinično zdravi, imajo pa protitelesa proti virusu. Do 15. meseca starosti ni mogoče zanesljivo ugotoviti ali so še materina, to je pridobljena, ali že otrokova. Sele slednje pokaže ali je otrok zares okužen. Večina okuženih med nosečnostjo zboli v prvih dveh letih življenja, povprečna starost ob ugotovitvi diagnoze je 6 mesecev. Tako bolni po teži ne napredujejo, večji stalno hujšajo, imajo povišano telesno temperaturo, kronično drisko, povečano vranico, jetra in periferne limfne žleze, mnogi od njih znake napredujoče bolezni centralnega živčevja. Nekateri novorojenci se rodijo s spremembami obraza, ki se kažejo z majhno glavo, izbočenim čelom, kratkim, sedlastim nosom, poševnimi, velikimi in razmaknjenimi očmi, modrimi beločnicami in širokimi, močnimi ustnicami. Obolelnost in tudi smrtnost je največkrat povezana s prizadetostjo pljuč, deloma zaradi razraščanja limfoidnega tkiva, predvsem za infektoo s klicami, ki jih zdrav organizem premaga brez težav. Hkrati se gnojni zasevki pojavljajo v možganih, kosteh, sklepih, pogoste so težke glivične in virusne infekcije ustne votline. Vse to kaže na hudo prizadetost imunološkega sistema, kar je osnovna značilnost bolezni. Smrtnost je zelo visoka. Po treh letih umre 80 - 90 % obolelih. Kdaj posumimo, da lahko gre za AIDS pri otroku: - če je mati HIV pozitivna - če telesna teža vztrajno pada - če je temperatura povišana nad normalo več kot 1 mesec - če traja huda driska več kot 1 mesec - če so povečane vranica, jetra, periferne bezgavke in obušesne slinavke - če se ponavljajo gnojne infekcije notranjih organov. Diagnozo bolezni nakaže klinično stanje, potrdijo pa jo z direktnim dokazom virusa in protiteles. Seveda pa je potrebno od AIDS-a razlikovati številne prirojene bolezni imunega sistema, prirojene virusne okužbe in pogoste okužbe zgodnjega otroškega obdobja, ki nimajo nobene zveze z AIDS-om, lahko pa so odraz fiziološko zmanjšane odpornosti organizma v tej starostni dobi. Preprečevanje okužbe je trenutno edino sredstvo v boju proti siljenju AIDS-a. Odločilno vlogo ima pri tem splošna zdravstvena vzgoja od vrtca skozi vsa leta otroškega in mladostniškega dozorevanja in naj se ne konča z dobo odraslosti. Vsi, vsak na svojem področju, se moramo za to kar najbolje potruditi. In kakšno je stanje v Sloveniji? Po podatkih Infekcijske klinike v Ljubljani je med otroki 1 znan bolnik - star 15 mesecev, dva HIV pozitivna - stara 13 ter 15 mesecev ter žal dva HIV pozitivna mladostnika - he-mofilika še iz obdobja pred testiranjem krvi na virus AIDS-a. Čeprav je absolutna številka HIV pozitivnih in obolelih nizka, se ne smemo slepiti, da AIDS-a pri nas v Sloveniji ne bo. Prav ti novi primeri kažejo veijetnost naraščanja bolezni tudi pri nas. Nada Jonko, dr. med. spec. pediater KOZMETIČNI NASVETI Predpraznična dieta točk oziroma živil boste lahko 3 točke maščobe solato, artičoke, korenj f 1.1.. .n■ I t I\ i if»irv 1 yl irlr 9 pvptara /dir SievpHa na va dipl. kozm. Metka Mujadžič ■ Kaligaro Tel.: 856-837 Tako, kmalu bo leto naokoli, vi pa si želite tudi tokrat, da bi bile vitke in elegantne. V današnji številki vam predstavljam ekspresno točkovno dieto. Pri tej dieti ne boste seštevali dolgočasnih kalorij, ampak bodo za spremembo to točke. V dieti niso vsebovani rafinirani ogljikovi hidrati, maščobe pa so v zelo omejenih količinah. No, pa si poglejmo koliko točk oziroma živil boste lahko zaužili dnevno: S točk mesa, rib, sira; 1 točko vsebujejo: 55 gramov perutnine, 40 gramov puste govedine, 75 gramov rib, 50 gramov sardin ali tune v konzervi, 1 jajčka, 85 gramov sira, 100 gramov skute. 3 točke kruha 1 točko vsebujejo naslednja živila: 1 kos kruha iz celovitega zrnja ali 30 gramov muslijev ali dva cryspy kruhka, 55 gramov riža, 55 gramov testenin ali 75 gramov kuhanega krompirja 3 točke maščobe 1 točko vsebujejo: 1 žlička olja, 1 žlička masla, 1 žlička margarine 3 točke kalorične tekočine ali sadja 1 točko vsebujejo: 120 ml naravnega sadnega soka, ki ni dodatno zaslajen, 1 jabolko, 1 hruška, breskva, pomaranča, 1 mala banana, 75 gramov grozdja. Poleg tega lahko zaužijete še naslednja živila: 1/4 litra polnomast-nega in 11 nizkokaloričnega mleka ali 2 jogurta. V poljubnih količinah si lahko privoščite surovo zelenjavo ali kuhano na pari: zeleno solato, artičoke, korenje, cvetača, zelje... Seveda pa vam priporočam, da dnevno pop-ijete vsaj 2-3 litre tekočine (čaj, mineralno in navadna voda). Če se vam zdi sestava jedilnika po točkovni dieti pretežka, vam tukaj navajam primer jedilnika: Zajtrk: 1 mali kos kruha, žličko masla, 1 jogurt in 1 jajčka Malica: 1 pomaranča Kosilo: 120 gramov perutnine, 75 gramov krompirja, zelenjava kuhana na pari. Pop. malica: 85 gramov tunine (brez olja), 1 toast, 1 mala banana, 1 jogurt, solata začinjena z žličko olja. MODA Čevlji ■ takšni in drugačni O čevljih že nekaj časa nismo nič napisali. Tudi zato, ker se vsaj v jesenski modi ni veliko spremenilo, trendi, ki so bili močno opazni že v spomladanskih mesecih, so se nekako le prenesli v letošnjo jesen. Tu in tam so jim seveda še kaj dodali, pa je. Ker zunaj (zaenkrat) še ni snega, danes le nekaj besed o čevljih in gležnarjih, o zimskih škornjih pa prihodnjič, čeprav je čas že takšen, da smo jih že dali iz omar. Veliko več, kot ijavih modelov, je spet črnih in živo barvnih čevljev. Ni jih malo, ki so, pač povezano z modnimi trendi, kombinirani. Tako je kar nekaj črno-belih in rdečo črnih modelov. Tu so seveda tudi razni modni dodatki, od bleščic, do dekorativnih gumic, sponk, preponk, veliko je pravega in umetnega krzna (sploh pri gležnarjih), nekoliko drugačnih vezalk... Zelo visokih, ozkih pet ni več veliko, še vedno prevladujejo v zgornjem delu ožje in v spodnjem širše. Zelo veliko je preprostih nizkih pet. Značilno za letošnje jesensko-zimske mod- ele je tudi, da se veliko modelov zaključi "špičasto", nekaj seveda zaobljeno, odrezanih zaključkov pa ni več tako ve- liko. Še vedno pa velja predvsem to, da se morate v čevljih počutiti kar se da udobno, ne glede na modo... MNENJA IN ODMEVI Opravičilo Vanetu Gošniku, Petru Rezmanu in Vladu Vrbiču Dne 28.09.1990 je časopis "Delo Plus" objavil članek z naslovom "Roka roko umije" "Politične igrice v velenjski vladi" s ponaslovom "Ponudba popoldanskega predsednika; namesto rudnika - stolček v vladi". Kasneje, dne 19.10.1990 je v istem času še izšel članek z naslovom "Štiri peresna deteljica na pohodu". V teh dveh člankih sem med drugim zapisala nekatere neresnične, objektivno in subjektivno žaljive trditve, za katere se g. Vladu Vrbiču, Vanetu Gošniku in Petru Rezmanu opravičujem. Glede teh trditev je bila v postopku pri Temeljnem sodišču v Celju Enoti v Žalcu med mano in prej navedenimi zasebnimi tožilci sklenjena sodna poravnava. Melita Berzelak "Neokusnost krajana KS Šentilj" Oglaša se prizadeti mladenič, ki ne more veijeti, da je storil toliko slabega, da je vzrok pisanja po časopisu. Ne bom pisal z vsemogočnimi tujimi izrazi, ampak bom spregovoril lepo po domače, da bom vsakomur razumljiv. Ne, da bi teh tujk ne našel v slovaiju, nekako bolj mi je pri srcu slovenska beseda. Hvala g. Tajnšek, ker ste prebrali članek g. Hrustla. Ne bojte se, ni jezen. Prepričan sem, da drugačnega odgovora niti ni pričakoval. Sam pa sem na tihem le upal, da boste vsaj enkrat v življenju toliko samokritični in priznali svojo napako, se morda prizadetim celo opravičili. Vem, da je to neprijetno, je pa moško. Toda vi ste se po svoji stari navadi odeli v plašč "nič krivega". Pa nič zato. Ljudje, ki naju poznajo, vedo tudi za vašo in mojo aktivnost v KS. O tem je pisal že g. Hrusti. Vendar se niti ne zavedate, da ste s tem nelepim početjem izgubili veliko simpatije, ne le med svojimi somišljeniki, ampak tudi med ostalimi krajani oz. farani, če vam je ta beseda bolj všeč. Jaz bom še naprej pisal poslovilne govore in jih z globokim spoštovanjem do pokojnika tudi bral. Še naprej bom s srcem opravljal nalogo, katero mi je zaupala naša krajevna skupnost. Resnici na ljubo, moram priznati, da nisem prebral toliko knjig, kot se s tem radi postavljajo nekateri. Pač ni bilo časa. Sicer pa je že stara resnica, da ima človek največ časa za branje tam, kjer se pokori za svoje lumparije. "Kje pa je ta kraj pa vi g. Tajnšek najbolje veste". Toliko kot odgovor na vaše zadnje pisanje. Pa, da ne boste mislili, da vam nimam več kaj povedati. Bodite brez skrbi, tega je še ogromno, vendar se zavedam, da stojiva vsak na svojem bregu, da je razdalja prevelika, da bi lahko najine misli in pogledi tekli vzporedno. Marko Jevšnik, Šentilj Krajani gmajne v Letuši pravijo: "Ne prosimo več. Zahtevamo!" Kadar ljudje ne vidijo več nobenega drugega izhoda iz stiske, potem pokličejo nas novinarje. Mi pridemo, si stvar ogledamo, zapišemo in skupaj z njimi upamo, da bo njihovim tegobam vendarle kdo prisluhnil. To so minulo nedeljo dopoldan storili tudi krajani letuške gmajne. Sv. Miklavž ni bil do njih prav nič prizanesljiv. Namesto, da bi jih obdaril s kakšnim skromnim darilcem, jim je v "zameno poslal" dež in spet močno narastlo reko Savinjo. Okradla jih je (že kar prevečkrat letos) spet za noč, v kosti pa spet nagnala zvrhano mero strahu, negotovosti v pričakovanju naslednjega dne. Upravičeno. Preveč živi so vse prej kot lepi spomini na november 1990, ko je Savinja zalila njihove domove in s sabo odnesla, prinesla navlako, zemljo, kamenje,... Pridne roke so vse to uredile, toda..: "Malo je manjkalo, pa bi bile naše kleti in stanovanjski prostori spet poplavljeni. Celo noč smo stražili, kdaj se bo Savinja razlila. Na srečo, v tej naši nesreči, je ostala v strugi. Žal, pa si jo je tokrat krepko razširila. Spodjedla je cesto, ki nas je povezovala z Letušem. Praktično smo sedaj ostali brez cestne povezave. Kakor se znajde kdo, tako si utira pot v tem blatu in mokroti med njivami, po travnikih v službo, po... Ob vsakem večjem deževju je tako. Ko bo spet pro-hodnjič malo večji naliv, bo s sabo odnesla še nekaj kubikov peska, zemlje in najbrž še kakšen objekt. Nemočni vse to gledamo, opozarjamo, prosimo, pa nič. Za nas ni posluha, ne kančka razumevanja. Obupani smo, živce nam ta negotovost načenja in tudi zdravje. Zg-ovarjanju, da ni denarja, mora - za hudiča - biti za nas konec. Sedaj ne prosimo več. Sedaj zahtevamo in pravico si bomo vzeli v svoje roke!" je v imenu več kot 60 lastnikov hiš v gmajni v Letušu dejal Anton Muršič. Na žalski občini, kamor sodijo, so doslej že ničkolikokrat potrkali na kakšna vrata. Brezuspešno. Da delajo Nivojevci po svoji glavi, ne da bi jih poslušali, kajšele upoštevali njihove nasvete, je že dolgo znano. "Sanacijo Savinje, nasip so nam obljubljali. Nič od tega. Od katastrofalnih poplav pred dvema letoma niso nič naredili. Le hodili, opazovali. Vsaj začasno sanacijo bi lahko, da bi imeli mi več mirnih noči, da ne bi s strahom v očeh zrli v nebo že ob prvih temnih oblakih. Tudi v krajevni skupnosti so vse naše prošnje doslej naletele na gluha ušesa. Cesta, ki je danes ni več, je ena zadeva. Vodovod druga. Ogrožen je. Glavna cev je namreč zunaj, prvi večji naliv jo bo odnesel. Ko bo pritisnil mraz, bo katastrofa. Kaj so to normalne živ-ljenske razmere ne vedo že dve leti. Dovolj jim je vsega. Prepričani so, da ne zahtevajo nekaj nemogočega, preveč. Sploh zaradi pripravljenosti pomagati tistim, ki naj bi bili za ureditev tegob odgovorni. Želeli so si naše pomoči zato, da bi kdo o njih, o njihovem življenju ob bregovih reke Savinje slišal, vedel. Toda, bojimo se, da bodo zapis o vsem tem tisti, ki jim je namenjen, rade volje prezrli. In sv. Miklavž prihodnje leto bo...? Krajevna skupnost Konovo 20-letnici naproti Pred mesecem dni je v krajevni skupnosti Konovo zave-jal nov veter pod " staro" taktirko. Dolžnost predsednika sveta omenjene kS je namreč prevzel Karli Stropnik. Najbrž ne po naključju in kar tako, ampak iz določenih razlogov. Kot pravi Karli je najtehtnejši ta, da je kljub zvrhani meri prizadevnosti in uspehov v minulih letih v kraju še nekaj odprtih vprašanj. Ker je vseskozi živel z razvojem kraja, težave dobro pozna in morebiti jih bo ob pomoči njegovih izkušenj lažje rešiti. 20- letnica obstoja krajevne skupnosti Konovo, ki jo bodo proslavili prihodnjev leto, pa je drugi razlog. " Čeprav ta ne bo vzrok večjega praznovanja, se nanjo skrbno pripravljamo že danes. Naše uresničene potrebe bodo tiste, ki bodo obeležile dogodek in hkrati označile pot, po kateri bomo krajani Konovega morali v prihodnje." Pravzaprav že danes vedo, kaj jim je storiti v naslednjih letih. V zaselku Selo je spet vzrok nezadovoljstva PTT omrežje, predvsem telefonska povezava med bloki 98-102 v Šaleku, komunalna ureditev Drucove z novogradnjo ceste pod Šembriško ulico in cesta Podpečan. Kar zajeten zalogaj pomeni izgradnja druge faze vodovoda Šembric, pešpot Konovo- KS Šmartno pri vodovodnih zbiralnikih. Zaradi časov, kakšrni pač so, je prav tako vse težje poskrbeti za primerno vzdrževanje doma krajanov, za sanacijo divjih odlagališč oziroma varstvo okolja, modernizacijo krajevnih cest, obnovo otroškega igrišča. Vse to bo našlo mesto v njihovem programu v prihodnje. " Praznovanje 20- letnice obstoja se približuje z hitrimi koraki, nalog je veliko, in če hočemo katero od teh Krajani zgornjega dela Šaleka Suhim pipam so šteti dnevi Trdno odločeni, z zvrhano mero volje in zagnanosti so krajani zgornjega dela Šaleka letos spomladi vzeli rešitev večnih težav pri oskrbi s pitno vodo v svoje roke. "Ne, dovolj je tega, da nam malo več sonca in nekaj sušnih dni nakoplje toliko težav," so dejali in se ponujene priložnosti oprijeli z "vsemi štirimi". Ko smo prejšnji petek popoldan, uro pred začetkom delovne akcije na delu 4 km dolge trase, sedli skupaj s predsednikom gradbenega odbora Francem Kukavico inRafkom Gorškom, smo seveda najprej razmišljali o zahtevnosti in teži naložbe. Pri tem sogovornika nista skrivala zadovoljstva in velike mere pripravljenosti večine "ogroženih" krajanov priti zadevi čimprej do dna. O teži zalogaja dovolj zgovorno pričajo številke: vrednost naložbe priližno 4 milijone 600 tisoč tolarjev, na gospodinjstvo (ob koncu akcije) okrog 2000 DEM. 400 opravljenih prostovoljnih ur, pred petkovo akcijo, pa so potrditev zgoraj zapisane trditve in nakazujejo možnost "pocenitve" obveznosti za tiste, ki so in še bodo krampe ter lopate vihteli spretno vse do srečnega konca. Optimizem ob vsem tem med drugim vliva to, da imajo kupljene cevi, tudi nekaj drugega potrebnega materiala, projekte,... Na "duši" pa članov v okrog 35 gospodinjstvih zgornjega dela Šaleka vsemu navkljub nekaj vendarle leži: to, da je - po mnenju sogovornikov - središče doline kar pozabilo na svoj obrobni del. Drugače si dejstva, da morajo plačati strojne ure iz lastnega žepa, prav tako izgradnjo bazena, nakup črpalke,... ne znajo razlagati. Akcija izgradnje mestnega vodovoda v zgornjem delu Šaleka je torej v polnem zamahu. Če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, potem bodo krajani morda že konec maja prihodnje leto ugotavljali: vsemu navkljub vse dobro. In pozabili bodo na jezo, skrbi, odrekanja. Plačilo za vse to bo mokra vodovodna pipa v gospodinjstvih ob vsakem trenutku. "Brez muje se še čevelj ne obuje", so dejali krajani. In takole izkoristijo vsako lepo prosto urico (foto: Aljoša Videtič) uresničiti, počitka ne smemo poznati. Zato smo že pristopili k izdelavi načrta za razširitev hidrantnega razvoda v Drucovi, prav tako se nadejamo ugodnih rezultatov pri ureditvi meteornega odvodn-javanja ob Šembriški cesti. Tudi PTT napeljava v Šaleku naj bi bila rešena še v tem letu." Leto 1993 krajani Konovega ne bodo pričakali z upanjem na boljše čase, pri tem pa sami stali križem rok. Pred nedavnim imenovane delovne skupine sveta krajevne skupnosti za vprašanja s komunalnega področja, vzdrževanje doma krajanov, izgradnjo vodovoda v Šem-bricu, varstvo okolja, PTT omrežje so;se na nek način reševanja žgočih tem že lotile. V prihodnjih dneh naj bi se namreč sešle z uprav-ljalci in skupaj naj bi uskladili možnosti ter potrebe, seveda z roki in vrednostjo načrtovanih del. Strgarjev zapis (7) Piše: Aleksander Videčnik V nekaj zadnjih številkah smo želeli opozoriti na način Srgaijevega opisovanja posameznih rastlin in njih zdarvilne učinke. Če pomsilimo, da smo Slovenci v domačem zdravilstvu poznali preko 500 rastlin, je seveda obseg omenjenega pisca skrčen bolj na v naši okolici rastoče zeli in jih torej ne zajema toliko, kot je dejansko bilo znanih in uporabljenih nasploh na Slovenskem. Vsekakor pa je naše domače zdravilstvo v vsakem pogledu dohajalo druga v časih, ko je to bil običajen način zdravljenja. To nam priznavajo tudi vidni tuji strokovnjaki; o tem bomo še pisali. Domači "mitlni", kot imenuje Strgar zdravila, so seveda poleg rastlinskih snovi marsikdaj vsebovali še živalske, včasih tudi takšne iz vrst "ogabnih". Uporaba živih živali, kot denimo črnih polžev, rečnih rakov, rib, deževnikov in podobno, je bila opazna, vendar pa ne pogosta. Sicer pa bomo lahko v nadaljevanju marsikaj o tem prebrali. Omeniti velja dalje, da je v zapisu tudi izrazje odraz časa v katerem je bil pisan. Po drugi strani pa so ljudje raznim bolez- nim dajali kar domača imena, ob tem da si nekaterih bolezenskih pojavov vsled neukosti sploh niso znali tolmačiti. Domnevamo lahko, da je bil Strgar vsaj malo šolan, ker skuša v opisni obliki prikazati določene bolezni. Pogosto pa srečujemo v njegovem zapisu besede, ki izvirajo iz nemščine ali pa latinščine, napisane pa so popačeno. Za primer navedimo zlatenico, ki jo opisuje kot "mizerbast", v slovarju Pleteršnika pa najkdemo izraz "mišerba", torej je navedba v zapisu popačenka. Za marsikatere izraze pa, kljub prizadevanju, ni najti pravega odgovora. Tudi najstarejši ljudje v dolini nekaterih izrazov ne morejo raztolmačiti. Tako je denimo velikokrat omenjen izraz "flus", recimo flus v glavi ali v kakem drugem delu telesa. Izraz sam je še v spominu starejših ljudi, pomena pa ne morejo pojasniti. Verjetno gre za kakšna revmatična obolenja oziroma bolečine tega izvora. Tudi "bodne", izraz se pogosto pojavlja, bi po vsej verjetnosti lahko tolmačili kot zbadanje. Vrsto izrazov za bolezni je sicer uspelo pojasniti, žal pa ne vseh. Odraz časa, v katerem je Strgar pisal, je pljučna bolezen "jetika"; ta je tedaj kar množično ogrožala človeštvo. Zato ni naključje, da najdemo v zapisu kar tri "jetike", vendar pa gre za eno in isto bolezen, le različne razvo- jne stopnje skuša pisec poudariti. Povsem nerazumljivo je navajanje "zaprtja jeter in žolča". Po posvetu z medicinskim strokovnjakom ni bilo mogoče točno tolmačiti pojava, ki ga Strgar opisuje in zanj predlaga tudi zdravilna sredstva. Tako kot smo si predočili nekaj primerov opisa in namena rastlin, bomo skušali prikazati način zapisovanja bolezni in njih zdravljenje. Še prej pa bomo navedli nekaj zdravil, ki so zapisana pod skupnim imenom "žaube". Prva žauba za "vrid" (izraz doslej nerazčiščen) Vzemi pest v prah zdrobljenega vrednjaka, dodaj še pest na drobno strganega hrena, 1 unčo medu, 1 frakelj žganja, vse to dobro premešaj in postavi 48 ur na toplo. Ohlajeno potemi uživaj po žlico zjutraj in zvečer. Za otroke to zdravilo ni primerno! Druga žauba za "vrid" (obkladek) Vzemi borovo smolo, dodaj raztopljen vosek, pusti zavreti in inato ohladi. Temu dodaj pol frakeljca terpen-tina, pol frakeljca borovega olja, 2 lota poprovega prahu, za 6 grošev gumigalvana (?), za 6 grošev takamaha (?), to vse skupaj dobro zmešaj in naredi obliž na prsi. To prežene vrid, naredi prsi lahke, želodec ogreje, zagotovi boljši tek, koristi pa tudi kot obliž na trebuhu pri težavah z maternico, pospešuje rodnost in uredi redno menstruacijo. Obe žavbi bomo prihodnjič nekoliko osvetlili! V "senci" V mesecu novembru se je, nekako v senci predvolilnega boja, v Velenju zgodilo kar nekaj zanimivih kulturnih dogodkov in prireditev. Vsaj v tem mesecu ljubitelji tovrstne hrane niso mogli ostati lačni, če so le imeli voljo in se udeležili katere od njih. V četrtek, 12. novembra, se je v velenjski knjižnici res velikemu številu obiskovalcev predstavila gledališka in filmska igralka Milena Zupančič. Pogovor z njo je, na trenutke precej nespretno, vodil Silvo Teršek, zato je Milena Zupančič še bolj zablestela. Marsikaj o tej izjemni ženski, strelki po horoskopu, smo izvedeli v tem večeru. Razkrila je mnoge zelo osebne stvari, pri tem pa je bila tako naravna, da je morda očarala ravno s tem. V idilični Bohinjski Beli, kjer živi s svojo družino, drugim možem, režiserjem Dušanom Jovanovičem in 12 letno hčerko Mašo, je zelo rada, zato jo tudi vsakodnevna 120 km dolga pot v Ljubljano ne utruja in ne moti. Na vprašanje, kao se pripravlja na svoje vloge, je odgovorila:" Če bi lahko vse svoje vloge delala, ko se sprehajam, bi bilo lepo. O vlogah razmišljam veedno, ko kaj počnem. Sicer pa se rada sprehajam, vse tja do Save. Kadar sem sredi nekega dela, potem je ta čas obseden z pripravami na vlogo..." Ni želela "jamrati" o položaju igralcev v naši družbi, o mnogih priznanjih, ki jih je prejela v svoji uspešni karieri prav tako ni želela govoriti. O igri je povedala tudi to: "Igram toliko, kot vsak drug človek. Mogoče celo manj. Kar priznajmo, vsak zna zaigrati kakšno vlogo, ko je to v življenju potrebno." politike Milena Zupančič in voditelj pogovora, Silvo Teršek s svojo značilno čepico te za limonado? Za Helen Keller vem, da ste že slišali. Kljub temu, da je bila gluhonema in slepa, bi ostala vse življenje v globoki anonimnosti v kakšenm odmaknjenem zavodu, če je ravno njena telesna prizadetost ne bi pripeljala do visoke izobrazbe in tako rekoč na površje človeške družbe. Sprijaznila se je namreč z resničnostjo. Nesrečo, ki nas morda zadene, lahko preusmerimo v njeno nasprotje, v srečo. Težko se to sliši, pa vendar - povedano za primer - nekdo, ki je v življenskih preizkušnjah že dovolj prestal in dozorel, se ob potresu ne bo jezil nad kruto usodo, namreč bo ruševine spravil na kup in iz njih sezidal novo hišo. Nekdo, ki so mu pravkar povedali, da je tehnološki višek, ne bo zavil v prvo gostilno in se v jezi napil - ampak se bo z vso vnemo vrgel v iskanje njemu primerne in morda celo boljše službe. Bedak je tisti, ki drži v rokah kislo limono in se kremži in pritožuje nad skopo usodo, namesto, da bi šel, ter si iz limone naredil sladko limonado. Pameten človek zna tudi nesrečo, ki ga doleti, obrniti v dobro. Toda, pri tem gre za pogoj, ki ga ne bi smeli pozabiti: ne sme tarnati in izgubljati živce, da nima tega, kar imajo drugi, ampak mora ravno s tem, kar mu je ostalo v rokah, obrniti v prid sebi in svoji okolici. Na svetu ni največja umetnost, da si iz uspehov kujemo svojo srečo, čeprav to miselnost vceplamo že našim otorkom. To zna vsak bedak, zato ni potreben niti razum, niti kaka posebna živ-ljenska modrost. Mnogo važnejše je, da znamo nesrečo omiliti in spremeniti sebi v prid. V tem naj bi namreč bil čudežni prah modrecev, ki so ga skozi vse dobe iskali, da bi kamenje spremenili v zlato, neuspeh v uspeh ali žalost v veselje. Doseči je mogoče celo višek tega: spremeniti zlobo v dobroto. Nikar ne zamahnite z roko, ko to berete - v poslednjem je namreč zadnji razlog vsake sreče: dobrota ni nikoli nesrečna, saj osrečuje druge in je prav zaradi tega tudi sama srečna. Za gornjo trditev lahko najdemo nešteto primerov in zgledov: Pesnik Milton bi verjetno nikoli ne napisal vseh svojih čudovitih pesmi, če ne bi bil oslepel; Helen Keller se omenil že na začetku, Čajkovski bi najbrž nikoli ne skomponiral svoje čudovite simfonije imenovane Patetična, če ne bi bil v svojem osebnem in družinskem življenju tako strahotno nesrečen. Tudi za Verdijev Nabucco vemo, kako je nastal. Charles Darvvin prizna o sebi, da najbrž nikoli ne bi toliko delal, če bi bil zdrav in trden - tako pa je celo življenje bolehal. Za uspešno in srečno življenje vidimo, da sploh ni nujno, da bi nam šlo vedno vse po sreči. Nasprotno -ljudje, ki vedno sami sebe pomilujejo, se pomilujejo tudi takrat, ko jim gre vse kot po maslu. Se strinjate, da so v polnosti zadovoljni samo tisti ljudje , ki se sprijaznijo z vsako resničnostjo -dobro ali slabo in kljub hudim preizkušnjam z globokim čutom odgovornosti vzamejo težo žibljenja nase? Od močnega vetra in snežnih žametov okleščen masecen visoko v hribih je lahko veliko lepši in mogočnejši od košate ciprese v nežnem primorju. Res, da smo New Swing kvartet in pevko Alenko Pin-terič srečali na predvolilni predstavitvi LDS, vendar je bil za vse obiskovalce tega večera to lep kulturni dogodek. Za preganjanje mrtvila ob vikendih pa zadnje čase dobro skrbijo tudi v Saloonu. Ob vsakem obisku kakega znanega cantavtorja ali "priložnostnega" pevca, je ta poln do zadnjega kotička. Alenka Pinterič v "elementu" Še posebej nepričakovan, kantavtorski nastop vsesplošne umetnice, simpatične Alenke Pinterič. Nastop je popestrila z avtorskimi pesmimi, ki so bile zelo avtobiografske; kako bi si lahko še drugače razlagali verze:" Ojoj, težko je bit skromen, me bog je obdaril z preveč talenti...pa vendar si že ob plači sposojam denar... "Tudi ena čisto "predvolilna" je bila med njimi:"Na plakatu bo pleten-ka, zraven pa ime Alenka, ne sredinska, ne leva in ne desna, stranke silne bom volila in nazdravila "Na eks!". To seveda še ni vse. Rojstni dan skupine Šank ročk, jubilejni koncert MePZ Gorenje, koncert v počastitev 300 letnice rojstva G. Tar-tinija in 100-letnice rojstva M. Kogoja u izvajalcema Tomažem Lorenzom in Alenko Šček... Malo pred iztekom meseca novembra se je v njem dren-jala množica oboževalcev Zorana Predina. Tudi tista "Sonček je...", ob množični spremljavi sveda, ni manjkala.... Bojana Špegel foto: Aljoša Videtič "Sooonček je..." pa Praslovan, pa vaterpolist, pa še veliko drugih, skoraj ponarodelih songov, je odmevalo v Saloonu NASVETI ZA VRTICKARJE Božična zvezda V teh dnevih, ko zima že pošteno trka na naša vrata, nam dan polepoša rastlina, ki s svojo barvitostjo razbija monotonija sivine okolja; predstavil vam jo bo Stane Vanovšek. "Govorim o bočični zvezdi ali euphorbia pulcheri-ma. Božična zvezda izvira iz Mehike kjer v naravi raste kot grmovnica. S križanji so vzgojili rastlino, ki kot lončnica sedaj zelo uspešno krasi tudi naše domove. Spada v rod mlečkov, saj se v steblu nahaja bela tekočina podobna mleku, ki pa je strupena. Rastlino razmnožujemo s potaknjenci in to v poletnih mesecih. Prej, ko jo porežemo, večja bo rastlina. Porezane potaknjence pustimo nekaj časa stati, da se mleček osuši, nato jih potaknemo v šotne lončke, mrežaste lončke ali šotne tablete, priporočljiva je tudi uporaba rastnih hormonov. Za vkoreninjanje rabimo nekoliko višjo temperaturo (25 stopinj C) in zaščiteno okolje z zadostno zračno vlago. Rastlina ima zelo nežne korenine, zato zelo pazimo pri presajanju. Starejše, dvo ali trolet-ne rastline, obrežemo sredi poletja, rastlino nato presadimo. S tem dobimo veliko razraščeno rastlino, ki doseže višino tja do 50 cm, požene pa tudi 30 barvitih vrhov. Rastlina po cvetenju ne raste več, zelo bujno rast pa ima tik pred cvetenjem. No, ko smo že pri cvetenju, moram povedati, da je cvet prav nezanimiv in nič kaj viden. Tisti, barviti čar rastlini dajejo podporni listi ali brakteje, ki cvet obdajajo. So različnih barv. Za nas je prav gotovo najbolj zanimiva rastlina s temno-rdeče obarvanimi listi. Božična zvezda cveti od pozne jeseni do pomladi. Je rastlina kratkega dneva in nima vonja. Kadar kupujete rastlino izberite takšno, ki ima izrazito barvo. Zdrava rastlina ima živo zelene liste, ki čvrsto stojijo na steblu. V stanovanju jo postavimo na svetel prostor, pozimi je lahko tudi na soncu. Temperatura naj bo sobna, a ne prenizka, tja do 22 stopinj C. V času cvetenja in rasti jo zalivamo 2 krat na teden ter pazimo, da se nam ne zasuši. Vsakih 14 dni jo tudi dognojujemo s tekočimi gnojili. Zelo ljudi tudi rosenje. V ta namen uporabimo destilirano vodo ali deževnico, da na listih ne ostajajo madeži. Nikoli ne uporabimo listnega loščila. Rastlina je neobčutljiva, ne prenese pa mrzlega prepiha in ozračja kjer imamo plinsko peč. Božična zvezda je upoorabna tudi za rezanje. Odrezan vršiček ožgemo na ognju ali pa ga za nekaj trenutkov pomočimo v vrelo vodo. Dobili bomo cvet, ki bo v vazi ostal tudi dva meseca. Tako, spoznali smo božično zvezdo. Če se vam je priljubila, se oglasite v cvetličarni "Beli cvet" v Veleblagovnici Nama in si jo izberite." Pomagaj si sam in vsi... ...ti bodo oponašali. Tako pravijo krajani Žlabra pri Nazarjah, ki ob že kar "vsakodne\>nih" poplavah razmišljajo o ustanovitvi momariško-potapljaške enote, člani specialne reševalne enote (in to posebej usposobljeni) so že vsi. Pa to ni pomembno. Zdaj jih peče "javna razsvetljava". Tisto eno samo luč so si postavili sami, krajevna skupnost pa plačuje elektriko. In to jim zdaj mnogi oponašajo. Stoji pa ta javna razsvetljava na izrednem mestu in jim krepko pomaga, ko ob nenehnih poplavah rešujejo iz svojih poslopij. In je to edina pomoč, ki so jo ob poplavah deležni. (Prav jim je, pa naj rešujejo v temi, kot je v "temi" vsa ostala pomoč, predvsem pa reševanje vzrokov za nenehno poplavljenost). Volitve, molitve, zvalitve... Volitve so za nami in preživeli smo jih. Mnogi so molili, da bi se vse to čimprej končalo, zdaj bo molitev potrebna za vse kaj drugega. Pa se most preko Savinje na ključnem mestu prevoznosti proti Solčavi in Logarski dolini za volitve in molitve ni zmenil in se je preprosto zvalil v Savinjo. Kako presenetljivo hitro so do mesta "zvalitve" prihiteli odgovorni od vsepovsod ob prejšnjem opozarjanju jih ni bilo nikoli in nikjer. So se prestrašili morebitnih novih "šefov", ki naj bi jih prinesle prav volitve, ki vsaj nekaj obljub morajo izpolniti? (Prikupiti se je treba nadrejenim, to pa izključuje dosedanjo brezbrižnost in lagodnost). Namesto lučk-smeti! Sedaj, ko se je predvolilna mrzlica umirila in je Miklavž opravil svoje delo, bi se naj počasi pričelo v mestu stopnjevati prednovoletno vzdušje. Pa žal izgleda, da se ne bo našlo niti toliko denarja, da bi otrokom (in tudi tistim odraslim, ki smo včasih to še vedno radi) mesto razsvetlili z pisanimi lučkami. Kaj žalostno bo mesto brez njih, po veselje se bomo morali voziti drugam. Ob vsem tem je prav kruto dejstvo, da je bilo zadosti denarja za vse predvolilne plakate, letake, pisma in še kaj (marsikaj od tega bo v Velenju izgleda še edini "okras"v tem predprazničnem času). Res pa je, da nam zabave pred volitvami ni obljubljal nihče! V Munchen po Miklavža Ko je nekaj občanov Velenja in okolice odpotovalo s turistično "polagencijo" AMD TOURS minulo soboto v Munchen po "Miklavža", še niso vedeli, da jih čakajo v glavnem špieparkeljni. Na poti čez mejo iz Avstrije v Nemčijo so opravili ti parkeljni temeljit pregled dokumentov in tečaj za turistične vodiče. Po doživetju čudovitega Munchena v pričakovanju novoletnih praznikov, pa je čakala popotnike še zanimiva nočna vožnja brez brisalcev šip. Zato pa so izkoristili notranje rezerve in ročno brisali šipo, vsak "moški ud" po nekaj tisoč "brisov". Čez čudovito zasneženo Avstrijo so tako naši "miklavževci" težko čakali na sprejem slovenskih carinskih Luciferjev. In, glej ga vraga, v pričakovanju volitev so le-ti samo spravljivo pokimali in pustili prestrašene "miklavže" slamnicam in domačim ognjiščem naproti. Brez "muzike" gre vse bolj težko! Takole nekako lahko pokomentiramo pritožbe nekaterih volilcev, ki so v nedeljo na voliščih pogrešali glasbo. No, na nekaterih so jo vrteli, pravzaprav so poslušali kar radio, na drugih pa so volilci izrekali svojo voljo v skoraj smrtni tišini. Vsaj tam, kjer je prihajalo do občasnih zamaškov, je glasba prav pasala. Ob volitvah še cesta Tega, da so bile tudi v Šmartnem ob Paki volitve, predsedniški kandidati prva tema pogovorov pri Malusu, Na pošt, v bifeju, v prostorih krajevne skupnosti in še kje , najbrž ni treba posebej poudarjati. V zadnjih 14 dneh pa je za pestrost debat poskrbela tudi vest o preplastitvi ceste od križišča pri cerkvi- tovorna železniška postaja. Zakaj, boljši poznavalci razmer v Šmartnem ob Paki dobro vedo. Vedo pa tudi, da je bila vržena kost precej bolje obglodana kot bi jo obglodali psi. Sicer pa je menda pri vsaki taki stvari tako. 1 Z Bizjakom naprej Transparenta z zgornjim napisom najbrž vsi tisti, ki so se peljali mimo Paške vasi niso mogli zgrešiti. Že lep čas je namreč opozarjal na to, da si želi večina tamkajšnjih krajanov v prihodnje čase s predsedniškim kandidatom SKD. Volitve so mimo, razočarani krajani omenjene vasi pa sedaj ne vedo, kako naprej. Zlobneži pa vedo povedati, da se bodo tudi brez Bizjaka znašli vsaj tako kot so se doslej. Rokomet Povrnile samozaupanje — žal prepozno V zadnjem kolu tega kroga tekmovanja so domače rokometašice gostile drugouvrščene igralke Mlinotesta iz Ajdovščine. Domače igralke so presenetile gledalce in predvsem gostje, ki so bile prepričane v lahko zmago, z zelo dobro igro in na koncu zasluženo zmagale. S tem so dokazale, da vendarle še lahko dobro igrajo in da njihov sedanji položaj na prvenstveni razpredelnici ni stvaren odraz njihovega rokometnega znanja. Ob tej zmagi pa je predvsem pomembno to, kot je dejal trener Branko Dobnik, da so si vrnile že omajano samozaupanje. Po desetih kolih so torej Velenjčanke žal predzadnje, torej pete. Zbrale so samo 7 točk, pred njimi pa so Belinka Olimpija 20, Mlino-test 13, Krim Electa 12, Kranj 8, na zadnjem šestem mestu pa Primož Polje brez točk. Ljubitelji rokometa v Šaleški dolini seveda upajo, da se bodo iz slabše skupine, v kateri bodo igrale v naslednjem krogu, kmalu vrnile nazaj v boljšo. Italco Dobova:Gorenje 20:22 (10:10) Leskovec — Športna dvorana, gledalcev 700, sodnika Krašna in Vodopivec (oba Ajdovščina). GORENJE: Stropnik, Krejan, Ocvirk 1, German, Ojsteršek 1, Plaskan 9, Radšelj, Rozman 4, Tome 2, Juršič, Cvetko 5, Vajdl. Lir Velenje:Mlinotest 21:19 (11:8) Velenje — Rdeča dvorana, gledalcev 300, sodnika Dolanc (Kranj) in Svoljšak (Škofja Loka). LIR VELENJE: Lakič, Kurmanšek, Ferfolja, Topič 2, Katic, Oder 6, Fale 2, Matič, Hudej 8, Vidmar 3, Grudnik, Hrast. Gorenje :Krog 34:26 (20:8) GORENJE: Stropnik, Krejan 4, Ocvirk 3, German 4, Ojsteršek 4, Plaskan 3, Radšel 2, Rozman 8, Tome 1, Juršič, Cvetko 5, Brinovšek. Gorenje II:Pomurka 20:18 (12:11) GORENJE II: Mernik, Cater 4, Korelc, Ramšak 1, Rajter, Tiselj, Verdnik 2, Požun 5, Kočevar, Lesjak 7, Podgoršek 1, Gradišnik, Vrečar. Pokalni rokomet V moškem rokometnem klubu Gorenje so kar dve ekipi — prvo in drugo (veterani) — vključili v letošnje tekmovanje za pokal Slovenije. Prva ekipa je v prvi tekmi premagala igralce Kroga iz Murske Sobote visoko s 34:26 (20:8), druga pa Pomurko, člane prve lige, z 20:18. Zmaga prve ekipe je bila seveda pričakovana, presenetili pa so »veterani«, ki so z odlično igro, polno lepih kombinacij presenetili goste iz Bakovcev. Mali nogomet Turnir v Rdeči dvorani Od 18. do 20. decembra bo v velenjski Rdeči dvorani turnir v malem nogometu z nagradnim skladom 200.000 tolarjev. Žrebanje bo danes, v četrtek, ob 16.30 v prostorih Sportkluba na Šmarski 24 a. Do žrebanja se ekipe še lahko prijavijo. Zdravko Golob GOOOL GORENJE: Stropnik, Kašnik, Ocvirk 3, German, Ojsteršek, Plaskan 2, Rozman 7, Tomo 3, Juršič, Cvetko 4, Vajdl. Strelski šport V preteklem tednu so velenjski strelci dokaj uspešno nastopili 113 različnih tekmovanjih. Strelci v mednarodnem programu so se udeležili tradicionalnega turnirja na Ptuju. Med sedmimi ekipami so zmagali s 1.685 krogi (Tkalec 565, Detelbah 562, Vetemik 558). Med posamezniki je pri mladincih zmagal Vetemik, pri članih pa so se Klančnik, Tkalec in Detelbah uvrstili od 3. do 5. mesta. Strelci na nacionalnem programu so v 2. kolu strelske lige gostili strelce iz Škofje Loke in zmagali s 1.358:1.323 krogi. V 1. krogu dopisne lige je članska ekipa Mroža nastreljala 1.052 krogov (Hiršel 354, Krošel 351, Šme 347), članice 993 (Petek 349, Jehart 330, Melanšek 314), mladinke: Švigelj 143, Matijevič 139, pionirji 425 (Markoja 151, Vrečar 153, Pritežnik 121). Društvo invalidov Velenje je izvedlo drugi krog občinskega strelskega prvenstva po novih strelskih pravilih. Vrstni red pri ženskah: 1. Jehart 270, 2. Melanšek 243, 3. Moglenicki_232, 4. Ve-nišnik 146; moški: 1. Žučko 350, 2. Brezovnik 286, 3. Burger 284, 4. Šme 275, 5. Tratnik 253. Na prvem odprtem strelskem tekmovanju Slovenije v mednarodnem programu v Ljubljani so se velenjski pištolarji znova izkazali. Med 82 nastopajočimi je zmagal Simon Vetemik s 568 krogi, drugo in tretje mesto pa sta osvojila Trstenjak in Štuhec, ki sedaj nastopata za Ptuj. Tkalec je bil šesti (556), Šterman osmi (553), Detelbah enajsti (549) in Klančnik petnajsti (548). F. Žučko Najprej v Topolšici Društvo za športno rekreacijo Gorenje vabi vse ljubitelje tekov v naravi na 8. novoletni tek, ki bo v soboto, 19. decembra, v Topolšici. Pripravili so pester spored tekov za vse starostne skupine, od predšolskih in šolskih otrok, do članov in veteranov na progah od 300 do 10.800 metrov. Začetek tekov bo ob 13.50, glavni tek pa se bo pričel ob 14.30. Za najboljše v 22 kategorijah so pripravili priznanja in nagrade, poleg tega pa bodo nekaj nagrad izžrebali, nagradili pa tudi najmlajše, nastarejše, najštevilnejše družine in najštevilnejšo ekipo, najhitrejša na 10.800 metrov pa bosta prejela vikend paket v Termah Topolšica. Člani športnega društva v Gorenju lahko dobijo prijavnice za družinske člane v pisarni Gorenje Rekreacija d.o.o. Na teku v Topolšici se bo mogoče prijaviti tudi za maraton v Valenciji, ki ga skupaj z agencijo A + B pripravlja Društvo za športno rekreacijo Gorenje. Po- Velenje — Evropsko kvalifikacijsko teniško prvenstvo za moške Do nedelje teniška mrzlica S slovesno otvoritvijo se je včeraj v Rdeči dvorani v Velenju začela največja mednarodna teniška prireditev doslej v naši državi, ki pomeni seveda pomembno promocijo naše države, s tem tudi Velenja in sploh slovenskega tenisa v Evropi ter v svetu. Po- seben organizacijski odbor pod vodstvom mag. Milana Medveda je skupaj z drugimi ljubitelji tega belega športa in mnogimi pokrovitelji storil vse, da bodo kvalifikacije tekle v zadovoljstvo vseh. Pomembno težo je prvenstvu seveda dal tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek kot predsednik njenega častnega odbora. Čeprav smo že v prejšnji številki podrobno zapisali spored tekmovanja, naj tudi v tej številki ponovimo, da so v dopoldanskem času igre na sporedu ob 10. uri, v popoldanskem pa ob 16. Vsaka reprezentanca igra z vsako in za vsako zmago dobi po eno točko. Tisti, ki bosta imeli na koncu največ točk, se bosta uvrstili v drugo skupino (Promotion Division) v letu 1993. Novice iz Šaleškega alpinističnega odseka V Tržiču je bila prejšnjo soboto še zadnja tekma za pokal Slovenije v prostem plezanju za mlade kategorije. Mlajši športni plezalci so letos tekmovali drugič, udeleževalo pa se jih je tudi deset mladih plezalcev Šaleškega AO. Štiri prireditve v spomladanskem delu in tri jeseni so pripomogle k načrtnejšemu strokovnemu delu z mladimi talenti, ki jih v Sloveniji ne manjka, to smo lahko videli na vsaki preizkušnji posebej. Na vsaki tekmi je najboljših petnajst v posamezni ka- tegoriji prejelo točke, končni seštevek petih najboljših uvrstitev pa je dal zmagovalce slovenskega pokala. Mladi šaleški pfosti plezalci so v Pokalu Slovenije 1992 v prostem plezanju zasedli naslednja mesta — cicibanke: 1. Urška Šeliga in Špela Šeliga (130 točk); ml. deklice: 13. Urša Sermek, 16. Veronika Dolar; ml. dečki: 2. Tomaž Jevšnik (93,5); st. dečki: I. Peter Bračič (59,5), 9. Ervin Šahbas, 20. Borut Požun; kadeti: 1. Gregor Šeliga (130 točk). Ivč Kotnik Zmaga v gosteh V 9. kolu 1. slovenske rokometne lige so igralci Gorenja gostovali v Leskovcu pri ekipi Italco Dobova in si priigrali peto zmago v tem prvenstvu. Za zmago so se morali Velenjčani kar precej potruditi, saj so gostitelji precej časa vodili, sredi drugega polčasa s 15:13, nakar so Velenjčani izenačili na 18:18 ter odlično igro dosegli štiri zadetke zapored, kar je pomenilo zmago. Po 9. kolu vodi Pivovarna Laško z 19 točkami, pred Novo opremo 13, Gorenje na tretjem in Presad na četrtem pa jih imata po 11. ... in poraz Ker je v Rdeči dvorani v Velenju mednarodni teniški turnir, so igralci Gorenja prvenstveno tekmo s Pivovarno Laško odigrali v torek v Celju. »Potrdi« igri so domači rokometaši zmagali s 23:10 (14:11). Odbojka Topolšica: LIK Tilia 0:3 (-14, -4, -8) Topolškim odbojkaricam ne gre in ne gre v 1. državni ligi. V zadnjem prvenstvenem srečanju doma so v prvem nizu vodile s 14:8, a so zamudile priložnost, da ga osvojijo. V drugih dveh nizih so popolnoma popustile in dovolile povprečnim gostjam iz Kočevja, da zmagajo. V zadnjem kolu gostujejo v Novi Gorici. Gornji Grad:HIT Casino 1:3 (11, -13, -7, -9) Odbojkarice Gornjega Grada so prav tako klonile doma proti Novogoričankam, ki so sedaj na drugem mestu z enakim številom točk kot vodilne Celjanke. Pred zadnjim jesenskim kolom, v njem bodo gostovale pri Taboru, ki je mesto za njimi, imajo šest točk in so na 7. mestu. Topolšica :Vileda II 3:0 (4, 14, 12) V drugi državni moški ligi so gostitelji v prvem nizu povsem nadi-grali Mariborčane, nato nekoliko popustili, \vendar so v končnicah' preostalih nizov pokazali bolj zbrano igro in zasluženo zmagali. V soboto bodo Topolčani igrali v Ljubljani proti odbojkarjem Črnuč. tovanje v sončno Španijo bo trajalo od 3. do 9. februarja, z ogledom Ažurne obale, Barcelone in seveda Valencije, kjer bo 7. februarja 13. maratonski tek z okrog 3.000 udeleženci iz Evrope in od drugod. Podrobne informacije lahko dobite prav tako v pisarni Gorenje Rekreacija (zgradba bivšega podjetja EKO). Kot zanimivost novoletnega teka v Topolšici lahko omenimo udeležbo najboljših slovenskih tekačev na dolgih progah. Udeležbo so napovedali Marjan Krempl, Igor Šalamun, Geza Grabar, ponovno pa bo v Topolšici tudi Romeo Živko. To bo prava atletska predstava, saj ne bodo manjkali tudi najboljši Gorenjci in prekaljeni slovenski veterani. Za ženski tek bo zanimiv obračun med najboljšima slovenskima tekačicama — Mariborčanko Silvo Vivod in Zrečanko Heleno Javornik. H. Jerčič Kegljanje Lepa zmaga V 6. kolu medregijske lige so kegljači Šoštanja prvič zmagali v gosteh. Na kegljišču v Hrastniku so bili boljši od domačega Rudnika za 49 kegljev in zmagali s 6:2. Rezultat je bil 4999:4950. Šoštanjčani so že na začetku povedli z 2:0, nato s 4:2 ter obdržali tudi razliko v podrtih kegljih, kar jim je prineslo pomembno zmago v boju za vrh lestvice. Kegljali so: L. Fidej 874 (1), Rajšter 186 - Križovnik 625 (1), S. Fidej 861 (1), Černjavič 808 (0), Kramer 820 (1) in Hasičič 825 (0). V soboto bo na kegljišču v Šoštanju derbi 7. kola. Šoštanjčani, ki so trenutno na 3. mestu s 6 točkami, se bodo srečali z drugou-vrščenim Konstruktor Branikom. Derbi se bo pričel ob 16. uri. Uprava kluba vabi ljubitelje kegljanja na kegljišče TEŠ-a, saj se obeta dobra in napeta igra, kegljači pa obljubljajo dobro igro. Z zmago želijo dokazati, da uspeh v Hrastniku ni bil naključen. L. Fidej Uvrstili so se v ligo mladih Članska ekipa Šoštanja je počivala v tem kolu, mladinci pa so nastopili na ekipnem državnem prvenstvu preteklo nedeljo v Ljubljani in to soboto v Celju. Nastopilo je 15 slovenskih mladinskih ekip, mladi Šoštanjčani pa v Ljubljani niso kegljali kot znajo, saj je bil to njihov prvi javni nastop. Bolje so se odrezali v Celju in se z 12. mesta v Ljubljani v končnem seštevku prebili na 10. mesto. S tem so se uvrstili v mladinsko ligo, v njej bo nastopalo 12 najboljših ekip z državnega prvenstva. Tokrat so kegljali Pintarič, I. Žnidar ml., F. Zni-dar in Jelen. L. Fidej Veseli december DATUM URA KRAJEVNA SKUPNOST PROSTOR PROGRAM IZVAJALCI 19.12. 15.30 15.30 16.00 17.30 17.30 17.30 ŠENTILJ PLEŠIVEC DESNI BREG DESNI BREG ŠKALE CIRKOVCE 18.30 DEDEK MRAZ 20.12. 21.12. 22.12. 10.00 10.30 13.30 14.00 16.00 16.00 16.00 17.30 18.30 15.30 15.30 16.00 17.00 17.00 17.30 18.30 15.30 15.30 16.00 17.30 17.30 17.30 18.30 BELE VODE ZAVODNJE LOKOVICA TOPOLŠICA PESJE RAVNE DESNI BREG LEVI BREG LEVI BREG BEVČE DEDEK MRAZ ŠOŠTANJ GORENJE GORICA ŠOŠTANJ ŠMARTNO OB PAKI GORICA ŠMARTNO STARA VAS DEDEK MRAZ PAKA SKORNO - FLORJAN ŠALEK ŠALEK STARO VELENJE PODKRAJ - KAVČE K0N0V0 GABERKE DEDEK MRAZ DOM KRAJANOV ŠOLA KULTURNI DOM KULTURNI DOM DOM KRAJANOV ŠOLA NA TITOVEM TRGU ŠOLA ŠOLA DOM KRAJANOV ŠOLA ŠOLA ŠOLA KULTURNI DOM KULTURNI DOM NA TITOVEM TRGU KULTURNI DOM KD ŠMARTNO OB PAKI KULTURNI DOM KULTURNI DOM KD ŠMARTNO OB PAKI KULTURNI DOM NA TITOVEM TRGU ŠOLA DOM KRAJANOV KULTURNI DOM KULTURNI DOM DOM KRAJANOV DOM KRAJANOV NA TITOVEM TRGU JAZ SEM GLAVNI SAPRAMIŠKA GODCI Z VESELEGA GODCI Z VESELEGA JAZ SEM GLAVNI SAPRAMIŠKA JAZ SEM GLAVNI SAPRAMIŠKA JAZ SEM GLAVNI SAPRAMIŠKA JAZ SEM GLAVNI SAPRAMIŠKA GODCI Z VESELEGA KUD »STANE SEVER« ŠKALE WZ ŠOŠTANJ LUTKOVNA SKUPINA »AS« LUTKOVNA SKUPINA »AS« KUD »STANE SEVER« ŠKALE WZ ŠOŠTANJ KUD »STANE SEVER« ŠKALE WZ ŠOŠTANJ KUD »STANE SEVER« ŠKALE WZ ŠOŠTANJ KUD »STANE SEVER« ŠKALE WZ ŠOŠTANJ LUTKOVNA SKUPINA »AS« GODCI Z VESELEGA LUTKOVNA SKUPINA »AS« 23.12. 16.00 17.30 18.30 ZA PRIJATELJE BREZ KULTURNI DOM DOMA EDVARD KARDELJ KULTURNI DOM DEDEK MRAZ NA TITOVEM TRGU JAZ SEM GLAVNI SAPRAMIŠKA GODCI Z VESELEGA JAZ SEM GLAVNI SAPRAMIŠKA GODCI Z VESELEGA JAZ SEM GLAVNI SAPRAMIŠKA GODCI Z VESELEGA GODCI Z VESELEGA JAZ SEM GLAVNI SAPRAMIŠKA GODCI Z VESELEGA GODCI Z VESELEGA KUJD »STANE SEVER« ŠKALE WZ ŠOŠTANJ LUTKOVNA SKUPINA »AS« KUD »STANE SEVER« ŠKALE WZ ŠOŠTANJ LUTKOVNA SKUPINA »AS« KUD »STANE SEVER« ŠKALE WZ ŠOŠTANJ LUTKOVNA SKUPINA »AS« LUTKOVNA SKUPINA »AS« KUJD »STANE SEVER« ŠKALE WZ ŠOŠTANJ LUTKOVNA SKUPINA »AS« LUTKOVNA SKUPINA »AS« 3.-13.12. 12. 12. ob 11. in 15. uri 17.-26.12 RDEČA DVORANA KULTURNI DOM VELENJE TITOV TRG MIKLAVŽEV SEJEM MLADINSKI SERVIS VELENJE KULTURNI CENTER »I. N.« 21—30 12. KNJIŽNICA VELENJE VSAKO SREDO V DECEMBRU OB 17. URI V KNJIŽNICI VELENJE MEDVEDEK NA OBISKU ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE BOŽIČNO-NOVOLETNI TURISTIČNO DRUŠTVO SEJEM VELENJE VIDEO FILMI KULTURNI CENTER »I. N.« URA PRAVLJIC OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE VELENJE UGODNA PONUDBA GRADBENEGA MATERIALA VOTLAK 6/1 (RISTOVEC) KOM 33,50 SIT cena je maloprodajna z 10% gotovinskim popustom za nakup nad 10.000,00 SIT ŽltNE BETONSKE ARMATURE 4.2/4.2 kom 994,23 SIT 5/4.2 kom 1.781,55 SIT 8/5 kom 2.934,00 SIT 9/6 kom. 3.486,00 SIT RADIATORJI JUGOTERM VIŠINE 650 in 900 MM po ugodnih cenah z 10% gotovinskim popustom za nakup nad 10.000,00 SIT PARKET LAMELNI HRAST 1. ki. ni 1.186,00 SIT " lll.kl. nf 934,40 SIT " IV.kl. m2 725,00 SIT " JASENOV m2 905,00SIT LOPATE ZA SNEG Art. A kom. 799,00 SIT " Art. B " 499,00 SIT " Art. C " 299,00 SIT LEPILO ZA KERAMIKO 30 kg 879,00 SIT n n 10 kg 337,00 SIT n n 1 kg 48,30 SIT MASA ZA FUGIRANJE lkg 73,20 SIT PVC ODTOČNE CEVI, KOLENA, REDUCIM, PROGRAM ZADAH IN AVSTRIJA PRODAJA NA KREDIT in na ČEKE 1+3 BREZ OBRESTI ZA NAKUP NAD 10.000,00 SIT 1 + 2 brez obresti za nakup nad7.500,00 SIT E MALOPRODAJA Velenje, PE Gradbeni materiali Koroška 2a, tel. (063) 853 448 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PO NOVEM POSEBNE OBRESTNE MERE ZE ZA VEZAVO OD 500 DEM NAPREJ Letne obrestne mere za devizno varčevanje DEM CHF ATS ITL USD devizna varčevalna knjižica 4,00% 5,20% 5.00% 6.00% 2,40% depoziti nad 1 mesec 6,80% 5,75% 6,60% 7,50% 2,50% depoziti nad 3 mesece 7,00% 6,00% 6,75% 7,65% 2,70% depoziti nad 6 mesecev 7,25% 6,20% 6,90% 7,80% 2,80% Letne obrestne mere za devizne depozite nad 1 leto najnižji znesek vezave letna obrestna mera Nemška marka 2.000 DEM 7,40% do 8,55% Švicarski frank 1.800 CHF 6,40% do 7,50% Avstrijski šiling 14.000 ATS 7,00% do 8,15% Italijanska lira 1,800.000 ITL 8,00% do 9,35% Ameriški dolar 1.400 USD 3,20% do 3,75% Opomba: - Najnižji znesek za vezavo depozita nad 1, 3 in 6 mesecev je 500 DEM oz. enakovreden znesek v CHF, ATS, ITL in USD. - Obrestne mere za vezavo depozita nad 1, 3 in 6 mesecev ter depozita nad 1 leto so fiksne. - Višina obrestne mere za vezavo depozita nad 1 leto je odvisna od višine vezanega zneska. GOSTILNA PRI KOVAČU Pika 49, tel.: 856-926 Del. čas: vsak dan od 9.—21. ure, ob nedeljah od 12.—20. ure, ob sobotah zaprto /UflVTO ŠKOJIJANEC O avtostekla O rezervni deli ◦ odkup poškodovanih vozli SCNTJIM, teL: 063/ 741 • 008 CCUC-TRGOVINA Mariborska 115, *k M - 811 A GRO IZBIRA trgovina nudi ugodno- -vse rezervne dele za traktorje TOMO VtKOVČ.MT.RM'ŠTORE, - akumulatorje vseh vrat z dveletno garancijo lAIVERZAl, URSOS, toainioo BC8, M. 12V100Ah- 7.000,OOSIT priporoča se: 12V135Ah-14.450,00SrT SIMPTOMI, Apftfe* 12 V 140 Ah-14.800,00 SIT SfflMutffca 17. Kranj^ - gume za traktor 10 - 28 -18.500,00 SfT Mefon(064)324-802 LIR Trgovina z gradbenim materialom Imamo nov delovni čas: vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Tel: 063/855-646 POSTANITE VITKI • do 5 kg v 10 dneh • odprava celulita • hitro in zdravo hujšanje kokusai • ob redni prehrani zmanjšuje kopičenje maščobe in sladkorja • uničuje holesterol • zmanjšuje občutek lakote Lady Rogaška Slatina 063/784-218 063/813-113 SITOTISK KOŽELJ PODJETNIKI, OBRTNIKI! NUDIMIOVAM POSLOVNA DARILA Z DOTISKOM VAŠE FIRME =f ■ STENSKI IN ŽEPNI oo KOLEDARJI = ■ VŽIGALNIKI O ■ ODPIRAČI Q- ■ OBESKI šE ■ KULIJI ■ GLAVNIČEK ■ 0GLEDALCE □ ■ KULI METRI O ■ KULI IGLE ^ ■ BLOKI S KALKULATORJI INFORMACIJE: od 7. do 15. ure, tel. 783232 NEKOČ ZADRUGE VČERAJ ČEBELICA DANES MI! Mnogi od vas že poznajo naše prednosti: zanesljivost, tradicija, prodornost in poštenost. Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.o., Ljubljana daje vašemu denarju - večjo vrednost! Za vse tiste, ki vedo, da imamo skupaj več, za tiste, ki si sami ustvarjajo svojo prihodnost. Odslej višji zgornji limiti in možnost plačila članarine v 3 obrokih. Odprite vrata naših poslovalnic in se prepričajte: Velenje, Ul. Janka Ulriha 12, tel. 063/858-159, od 16- ... z (Vami a diiki in obilju. 19 ure r Ste že slišali za Papirnico Pero v Šoštanju? Če ne, potem je skrajni čas, da lično urejeno trgovinico v neposredni bližini Elkroja v Šoštanju tudi obiščete. Kajti, Papirnica Pero se je na "nore" decembrske dni pravočasno in dobro pripravila. Če iščete kakšen predmet iz šolskega programa, potem je ni stvari, kije v omenjeni papirnici ne bi imeli. V teh dneh nudijo še posebej ugoden nakup jolly barvic (24 barvic le za 614 tolarjev). Vizitke (že od 38 tolarjev dalje), voščilnice, prikupne igračke iz blaga, novoletni okraski vseh vrst, reklamni material za obrtnike (rokovniki, koledarji, pisala, etuiji), prtičke z novoletnimi motivi po 87 tolarjev napolnjujejo prodajne police Papirnice Per6. Ponudbo pa zaokrožujejo storitve na fotokopirnem stroju. Kadarkoli ne glede na to, da so vrata papirnice odprta od 8. do 12. ter od 15. do 18. ure. Ob naštevanju pa ne smemo pozabiti še na obrazce vseh vrst (za obrtnike in firme), pa na otroške trenerke in glede na bližajoči se 26. december ponudbo slovenskih zastav po 940 ali po 1190 tolarjev. Zato! Nikar ne odlašajte. Le brž v Papirnico Perd v Š oštanju vstopite in se o vsem prepričajte! Že tretje leto zapored poskrbijo za prijetno presenečenje maloiolarjev iz šoštanjskih vrtcev, in sicer s skromnim darilcem, ki ga v papirnici zanje "pusti" sv. Miklavž. Tako je bilo tudi ta ponedeljek. Ateišek Oosto tiSče Rečica ob Savinji tel. 063-831-416 TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17 a (pri VELIKI PIREŠICI) telefon: 779-220 I olje 11 ....................104,90 SIT I moka tip 500 25/1 ..............30,00 SIT I moka tip 850 25/1 ..............24,90 SIT I sladkor 50/1 ................55,90 SIT I pralni prašek AVA 3 kg ..........430,00 SIT I pralni prašek PERSIL 3kg ..........689,00 SIT I pesni rezanci 1 kg.......18,90 SIT I gnojilo NPK 15-15-15 vreča . . . 1.150,00 SIT PRI NAKUPU BLAGA NAD 5.000,00 SIT PREJMETE BREZPLAČNO VSTOPNICO ZA BOŽIČNI PLES Z BOGATIM PROGRAMOM IN NAGRADAMI, KI GA ZA NAŠE CENJENE KUPCE PRIPRAVLJAMO 26.12. OB 19. URI. PRIČAKUJEMO VAS ! SLOVENI/m NOVOLETNI POPUST V Prodajnem centru "SLOVEHIJAUS" Medlog 18 Od 1. decembra do 15. januarja 5-30% popust stavbno pohištvo 5 % 8 H 2 opuščeni program 3o % -g or - keramikainkopalniška oprema 10% lds § 5 lesne obloge vseh vrst 10 % • ogrevalnatehnika 10 % J" oarem Hobbyi S o o-e O « 3"»-» -Hobby program 5% -toplotnečrpalke 15% «E 8 1 = - original tegola uvoz iz Kanade, 20 let graandje 15 % Nagradno žrebanje za kupce, ki bodo kupili blago v času od 1.12.92-15.01.93 v vrednosti nad 30.000,00 SIT. Nagrade - vrednostni bon za: 80.000,00,60.000,00 in 40.000,00 SIT. Odpiralni čas: ® 25-944 vsak dan od 7 -17.00, sobota 7 -12.00 ure DO STREHE NAD GLAVO SLOVENIJALES Prodajni center Medlog 18, CEUE <0 / ^ 28 749 POSEBNA PONUDBA DIABETIČNE PREHRANE GROSISnČNA PRODAJA MALOPRODAJA BISTRO Nazorjeva 23 ob Savinji, Celje KAVA BAR Zvonka Hlipčič, Mariborska 54, Celje Delovni čas: vsak dan, tudi ob nedeljah od 7.00 do 22.00. ženske torbice USNJE PIRliLI S 063881-125 urarstvo VELENJE amše «•(063) 856 952 Popravila, prodaja In graviranje vseh vrst ročnih, stenskih In salonskih ur. V decembru 10 % popust ali plačilo na 2 čeka pri nakupu nad2000 tolarjev. AKCIJSKA PRODAJA: ^ PURLENALU IZOLACIJSKIH PLAŠČEV za toplotno izolacijo pevi med18.11.in18.12. VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA pri železniški postaji v Šempetru tel. (063) 701685 IN v v MOČITE M CAS ff (063) 855 450 Cene: PURLENALU IZOL. PLAŠČI 1/2" 185SIT/m r 2i5srr/m Prednosti: lep izgled, prihranekenergije, SLflSCJCftRRfl 3TETKR Kersnikova 13, Velenje (nasproti Erine Name ) | m10 TL/Df m m dišalo po prazničnih dozzotffl, MM po močitu spečeho %caXL, ^etUc, \AyUixsc. /teb+ti ifto^e. I* it f+AttUuj! Delovni čas: vsak dan - razen ponedeljka -od 9. do 19. ure. RAVNE NA KOROŠKEM, feovje 5, tel. 060Z^0-175 | LIR Velenje, ERA Velenje Gostišče Grad Vrbovec gostišče GRAD VRBOVEC VaS grajskih kleti, ki sta ga mojstrsko uredila arhitekta Zdenko Prosen NAZARJE in Marjan Čebela. Aperitiv bar, restavracija in enkratna vinoteka, zgornja restavracija in čudovita poročna soba. Večje zaključene skupine vabi na prijateljske in svečane trenutke skupno 120 sedežev; Gostišče Grad nudi podjetnikom ugodje poslovnih srečanj; vabi vse ljubitelje odlične hrane in vrhunskih pijač ob najrazličnejših priložnostih. Vabita vrhunska ponudba in postrežba: - divjačina, sladkovodne ribe, morske ribe in morski sadeži, polži, različni biftki, okusne sladice in vse vrste drugih jedi; - 52 vrhunskih vin najboljših slovenskih pridelovalcev, tudi svetovno znanih zasebnikov Cvetka in Kupljena; 6 vrst piva Zlatorog; vse ostale svetovno priznane pijače. V zelo kratkem času delovanja so ugodje in dobrote Gostišča Grad Vrbovec ob množici ostalih gostov uživali tudi drMatjaž Kmecl, dr Janez Drnovšek in Jelko Kacin. Gostišče Grad Vrbovec je odprto vsak dan razen nedelje od 10.do 22.ure. Urejen je dostop za invalide! Informacije in naročila na telefon 831-509. ČETRTEK 10. decembra lilliMSlilM 10.10 Repica. 10.25 Jakec in čarobna lučka, ponovitev. 10.35 Kupite vroč kostanj. 10.50 Analitična mehanika. 11.20 Angleščina. 11.45 Muzzy, angleščina za najmlanjše. 12.00 Poročila. 13.35 Munchen: Tenis, prenos. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Živ žav. 18.00 Bled: Podelitev letnih priznanj v turizmu, prenos. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.05 Žarišče. 20.35 Tvariete. 21.40 Tednik. 22.30 Dnevnik 3, vreme, šport. 23.15 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka; Sam Sobota, angleška nanizanka. um^mmm^mm 16.40 Sova, pon. 18.00 blovenska Kronika. 18.10 Regionalni programi-Ko-per. 19.30 Dnevnik Koper-Capodistria 20.00 Pari, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nem nanizanka. 21.00 Po sledeh napredka. 21.30 Življenje s sevanjem: umetni viri, 2. oddaja. 22.00 Umetniški večer: Riff-Raff. angleški film. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 A. šenoa: lliji-na oporoka. 12.00 Poročila, nato As The World Turns, serija. 13.30 Monoton. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko. pon. 14.50 Wynne and Penkowsky, pon. 15.45 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Pogled skozi okno. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Spekter. 20.50 Iščem sorodno dušo, humor, serija. 21.25 Ekran brez okvira. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.50 Poročila. SEEmsuHE 9.00 Čas v sliki. 9.05 Inšpektor Ho-operman, kriminalna serija v 11 delih 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Francoščina. 10.30 Torej nočeš?, amer. komedija (Barbara Streisand). 12.15 Dokumentacija. 13.00 Čas v sliki. 14.10 Me ženske. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Rivali dirkališča, serija. 14.45 Bogovi in heroji antike. 15.00 Otroški spored. 15.05 Knjiga o džungli, risanka. 15.30 Am dan des. 15.50 Kralj Nar-nije, serija. 16.15 Otoški kulturni klub. 16.30 Poklici za prizadete. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Blagoslovljena ekipa, serija, nato Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zaljubljene ženske, veseloigra v dveh dejanjih (Sissy Lovvinger). 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Preživeti je vse, amer. film (Sylvester Stallone). 23.15 Čas v sliki. 23.20 Želim, da si tu, angl. film (Emily Lloyd). SATELITSKA. TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Bingo. 9.05 Čar gora. 9.30 Pojdi na vse. 9.55 Besedna igra, pon. 10.25 Domotožje po zeleni dolini, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Colbyjevi. 15 55 Macgyver. 16.50 Pojdi na vse 17.35 Tenis, prenos iz Munchna. 19.30 Poročila. 19.35 Kolo sreče. 20.15 Wolf-fov revir, serija (Jurgen Heinrich). 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam! 22.15 Miami Cops, akcijski, 1987 (Richard Roundtree, Michael J. Aronin). 23.50 Poročila. 23.55 Electric Blue, erotična seriia. 0.35 MacGvver 1.30 Akutno. RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.10 Dr. Welby. 10.00 Bogat in lep. 10.30 Cena je vroča. 11.00 Tvegano! 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Kdo je tukaj šef, serija. 17.30 Grozno prijazna družina. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mušketirski krog, serija (David Hassenhoff). 21.15 Klic v sili. 22.15 Kako prosim? 23.15 Gottschalk. 0.00 Zakon v LA. 1.00 Prijazna družina. PRO 7 PETEK 11. decembra 5.40 Vegas, Trick 7. 10.15 Perry Mason, ponovitev kriminalke. 1.05 Ceste San Francisca. 12.55 Bili Cosby. 13.25 Perry Mason, detektivka. 14.20 Robin-son Crusoe na Marsu, znanstveno fantastični, 1964 (Paul Mantee, Ada West). 15.55 Hartovi. 16.45 Trick 7 18.35 Bili Cosby. 19.05 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Šerif Cahill, vestem, 1973 (John Wayne, George Kennedy). 22.20 T J. Hooker. 23.20 Popoldne, kriminalka, 1987 SUPER CHANNEL 17.00 V živo. 18.30 Bonaza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Film Europe. 22.00 Novice. 22.30 Finance. 23.00 Zaklad kralja Salamona, pustolovski. 9.05 Telovadka, franc. nadalj., pon. 9.35 Medvedek na obisku, lutke. 9.55 Po sledeh napredka, pon. 10.20 Življenje s sevanjem: umetni viri, pon. 10.50 Alpe-Donava-Jadran, pon. 11.50 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 14.50 Umetniški večer, pon.. Riff-Raff, angleški film, pon. 17.00 Dnevnik 2. 17.10 Tok, tok, oddaja za mladostnike. Zlati prah: O kraljični, ki si je služila kruh. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.30 L. Feuchtvvan-ger: Uspeh, nem. nadalj. 21.20 Sova: Bagdad Cafe, amer. nanizanka. 21.45 Dnevnik 3. 22.20 Sova: Sam Sobota, angleška nanizanka; Nepoboljšljiva optimista, irski film. 16.40 Sova, pon. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni program-Mari-bor. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Pari, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nadalj. 21.00 Večerni gost. 21.50 Studio City. 23.20 Koncert orkestra SF, posnetek 1. dela. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, nato Zgodbe iz Monticeila. 10.00 Poročila. 10 05 Tv šola. 11.30 Legenda in resnica 11.45 Biblijske zgodbe. 12.00 Poročila, nato As The World Turns, serija 13.30 Mikser M. 14.00 Poročila. 14 05 Slika na sliko, pon. 14.50 Wynne and Pen-kowsky, pon. 15.45 Unprofor. 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Morje. 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Fiim-video-film. 20.25 Moulin Rouge, amer. film. 22 50 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 2.50 Poročila. 9.00 Čas v sliki 9.05 Inšpektor Ho-operman. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro poglej! 10.00 Ruščina. 10.30 Naš Willi je najboljši, komedija. 12.00 Svet krokodilov. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča. 14.00 Rivali dirkališča, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v studiu. 15.00 Otroški spored. 15.05 Risanka. 15.30 Am dam des. 15.50 Kralj Narnije, serija. 16.15 Cool, oddaja, ki vse poveča. 16.30 Vif-Zack. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi 18.30 Bla- goslovljena ekipa, serija, nato Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Derrick. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Moji vražji sosedje, komedija. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Večerni šport. 23.35 Calamity Jane, vestem. 1.10 Mannix. kriminalka SATELTISKA TV SAT 1 9.05 Zdravje. 9.30 Colbyjevi. 10.20 U. Meyer: Ugovarjam! 11 10 VVolffov revir. 12.00 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Colbyjevi. 15.55 Cagney in La-cey 16.50 Pojdi na vse. 17.35 Tenis, prenos iz Munchna 19.30 Poročila. 19.35 Kolo sreče. 20.15 Smrtonosno razmerje, kriminalka, 1985 (Susan Sa-randon, Raul Julia, Joe Mantegna). 22.00 Nogomet, nemška liga. 23 00 Ljubezen v tretji dimenziji, erotični. 1972 (Ingrid Steeger), 0 40 Eletctric Blue. 1.20 Nogomet. RTL PLUS 9.10 Dr. Welby. 10.00 Bogat in lep. 10.30 Cena je vroča. 11.00 Tvegano! 11.30 Družinski dvoboj 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozno prijazna družina 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi. slabi časi. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 22 15 Na življenje in smrt. 23.15 Gottschalk šov. 0 00 Mlada in ljubezni željna, erotični. 1972 (Sybill Danning. Sascha Hehn). 1.30 Tutti Frutti. SOBOTA 12. decembra PRO 7 5.20 Vegas, Trick 7. 9.55 Sneguljčica in sedem glumačev, komedija, 1962 (Caterina Valente). 12.05 Ceste San Francisca. 12.55 Bili Cosby. 13.25 Per-ry Mason 14.15 Šerif Cahill, ponovitev vestema. 15.55 Hartovi. 16.45 Trick 7. 18.35 Bili Cosby. 19.05 Eddie Dodd (Trat VVilliams). 20 00 Dnevnik 20.15 Podmornica Wayne na skrivnostni nalogi pustolovski, 1970 (Leonard Ni-moy, Joseph Cotten). 21.45 Mike Ha-mer. 22.45 Fantovščina, komedija. 1984 (Tom Hanks, Tawny Kitaen). 7.45 O kraljični, ki si je služila kruh. 7.55 Lonček kuhaj. 8.25 Zdravo NLP, češka naniz. 8.35 P. Zidar—L. Troha: Utonilo je sonce; Sledovi časa. 9.10 Klub Klobuk. 11.05 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 13.50 Večerni gost, Tednik, pon. 15.30 Ostržkove prigode. 16.15 Novosti založb. 16.25 Marijana. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Cilve James kot avtomobilski dirkač, pon. 18.00 Prisluhnimo tišini. 18.30 Ddber tek! 18.50 O dveh sosedih. 19.30 Dnevnik 1. 20.30 Križ kraž. 21.35 T. Haykes: Hilton Bangkok. 22.20 Dnevnik 3. 22.55 Sova: Popolna tujca, You Rang, MLord?, Amityville II: Obsedenost, amer. film. |liipi|ii|pli|iil 14.30 Tok tok, pon. 16.25 Sova, pon. 17.45 Poglej in zadeni. 18.30 Videomeh. 19.00 Cirkuški festival v Monte Carlu, 3. del. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Feliks '92, prenos iz Berlina 22.00 Tračarije. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška. 10.30 Edu-kon, šolska kontaktna oddaja. 11.30 llijina oporoka. 12.00 Poročila. 12.05 Moč in slava. pon. 12.35 Allo, allo. pon. 13.05 Risanka. 13.15 Slika na sliko, pon. 14.00 Poročila. 14.05 Pozdravi iz domovine. 14.35 Šaljivi hišni video. 15.00 Poročila. 15.15 Beverly Hills, pon. 16.00 Poročila. 16.10 Dokumentarna oddaja 17.05 Blufonci 17.30 Televizija o televiziji. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.20 Excalibur — meč kralja Arthurja, angl. film. 22.45 Dnevnik 2. 23.10 Slika na sliko 0.00 Poročila. 6.00 Super shop, mix. 11.00 Divja Amerika. 11.30 Finance. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Znanost. 22.00 Novice 22.30 Finance 9 00 Čas v sliki. 9.05 Inšpektor Ho-operman, kriminalka. 9.30 Zgodbe iz Avstrije. 10.30 Buddy v Hongkongu, ital. komedija (Bud Spencer) 12.20 Ugledne dame vabijo k mizi. 12.30 Hel- lo Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.25 Bila je hrupna plesna noč, nem. film. 15.05 Lepote Češke: Praga. 15.25 Laurel in Hardy, risanka. 15.30 Ptič Gabo, risanka. 15.35 Disneyeva tolpa gumijastih medvedov, risanka. 16.00 Spored po otroških željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 Knjižna polica. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Avstrija v sliki. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Živijo, srhljivka (Rod-dy Piper. Keith David). 23.45 Čas v sliki. 23.50 Policisti plešejo, komedija SATELITSKA TV| SAT 1 6.15 Nogomet. 7.15 Otroški spored: John Ross, Superboy. 10.50 Lepotica in zver. 11.45 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Potovalni šov: Dolomiti. 13.30 Moško gospodinjstvo. 14.00 Tenis, prenos iz Munchna. 18.00 Nogomet, nemška liga, zadnje kolo. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Jackie in Denise, kriminalka, 1988 (Julia Duffy, Dinah Manoff). 22.00 Moški, oh moški, zabavni spored. 23.00 Vroča svetlolaska, erotični, 1984 (Marina Frajese). 0.35 Ljubezen v tretji dimenziji, erotični. RTL PLUS 12.00 VVinspector. 12.30 Michael Vail-lant 13.00 Polna hiša. 13.30 Princ z Bel-Aira. 14.00 Ultraman. 14.25 Policijsko poročilo. 14.55 Knight Rider. 15.50 A-team. 16.50 21. Jump Street. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Beverly Hills 90210, 30 novih nadaljevanj. 20.15 Goljuf z alimenti, veseloigra. 22.00 Planšarica, zabavni spored. 23.00 Zapeljevanje v šolski klopi, erotični, 1974. 1.35 Tutti Frutti. PRO 7 10.45 Anton poslednji, komedija, 1939 (Hans Moser). 12.20 M.A.S.H. 12.45 Eddie Dodd. 13.40 Kraljestvo divjih živali. 14.30 Loterija (Ben Murphy). 1525 Obljubi ji vse. komedija, 1965 (Warren Beatty, Leslie Caron). 17.10 Morilčev dnevnik, grozljivka, 1962 (Vincent Priče. Nancy Kovack). 19.00 Srečno pot: Sri Lanka. 20.00 Dnevnik 20.15 Ryanov express. vojni 1964 (Frank Sinatra, Trevor Howard). 22.25 Prezidij, kriminalka, 1987 (Sean Con-nery. Mark Harmon, Meg Ryan). 0.20 Simon Templar. SUPER CHANNEL 13.30 Tednik. 14.00 Najstniški magazin. 14.30 Eco Record. 15.00 Potovalni magazin. 15.30 Znanost. 16.00 Divja Amerika. 16.30 Fokus. 17.00 Tednik. 18.30 Video moda. 19.00 Dr. Christian, drama, 1940 (Jean Hersholt). 21.30 Film Europe. 22.00 Novice. 22.30 Kulturni magazin. 0.00 Monster Maker, film. NEDELJA 13. decembra 9.45 Ziv žav. 10.35 25. let folklorne skupine Emona. 11.05 Sprehodi po stari Ljubljani, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 Ljudje in zemlja. 12.35 Videomeh, pon. 13.05 Begunci, tu z nami. 13.20 Slovenci v zamejstvu, pon. 15.35 Maksim Gorki: Življenje Klima Samgina, rus. nadalj. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Vaja za umor, amer. film. 18.40 Zlati prah: Komu se lepše sanja. 18.50 Tv mernik. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Zdravo. 21.35 Življenjske preizkušnje, serija. 22.35 Dnevnik 3. 23.10 Sova: Družina Addams, amer. naniz.; You Rang, M Lord?, angl. nanizanka. mm ; 11.00 Sova, pon. 12.25 Športna nedelja. 19.30 Dnevnik. 20.00 Videogodba. 20.35 Po puščavskem viharju, angl. dok. oddaja. 21.30 D. Damiani: Leninov vlak, koproduk. nadalj. 22.20 Mali koncert. 22.30 Športni pregled. miiii 8.30 Poročila. 8.45 Slika na sliko, pon. 9.30 Huckleberry Finn in prijatelji, pon. 9.55 Risanka. 10.00 Poročila. 10.05 Hišni ljubljenci. 10.30 Nedeljski živec. 11.30 Oddaja narodne glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Neme komedije Charliea Chaplina. 15.00 Opera Box. 15.30 Poročila. 15.35 Nedeljsko popoldne. 17.10 Wild Bunch, amer. film. 18.50 Bubimir. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Michelangelova pomlad, serija. 21.00 Sedma noč. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.50 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Kultura. 9.30 Kulturni zajtrk. 10.15 Sveta noč. 10.50 Tisoč mojstrovin. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Otoki na koncu ■sveta, serija. 13.40 Oče ne odneha, amer.-kanadski film. 15.15 Vila Broc-kelstein, risanka. 15.30 Octopus, kviz. 16.00 Blundersi, risanka. 16.15 Katja in strahovi, otr. serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Parada uspešnic. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Blagoslovljena ekipa, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Šov Petra Alexandra z mnogimi gosti. 21.15 Matere. 22.05 Evropska filmska nagrada 92. 23.35 Manuel de Falla, španski skladatelj. 1.00 Teletekst. 1.05 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Nogomet. 6.50 Otroški spored: Peter Pan, Drops! 10.30 Jackie in De nise, ponovitev kriminalke. 12.15 Božična glasba. 12.20 Kino. 12.45 Pozor, kamera. 13.15 Wita Pohl pri otrocih sveta: Uganda. 13.40 Božična glasba. 13.45 Enterprise, 14.45 Tenis, prenos iz Munchna. 18.30 Nogomet 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Dunaj, mesto mojih sanj, komedija, 1957 (Hans Holt. Erika Remberg) 22.00 Pogovor v stolpu. 23.20 Poročila. 23.25 Reportaže o okolju. 23.50 August F. Winkler, talkshow. 0.10 Enterprise. RTL PLUS 6.00 Otroški spored: VVinspector, Yo-gi. 10.05 Mož iz Atlantisa. 11.00 Bora-gora. 12.00 Zvezda narodne glasbe. 12.30 Tropical Heat. 13.30_Heinz Ruh-mann, 90 let. spomini in Žrtveni hodnik, nemški film, 1944. 15.15 A-team 16.15 Dediščina v belem, Disneyjeva komedija, 1972 (Dean Jones). 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Sanjska poroka, Linda de Mol. 21.55 Spiegel TV. 22.40 Prime Time. 23.00 Playboy Late Night. 0.00 Kanal 4. 1.00 Grozno prijazna družina. 5.15 Lassie, Fant z druge zvezde. 8.15 Canadian Pacific, vestem, 1949 (Ran-dolph Scott). 10.00 Alarm na Pacifiku, vojni, 1944 (John Wayne, Susan Hay-ward). 11.35 M.A.S.H. 12.00 Bili Cos-by. 12.30 Srečno pot, serija. 13.30 Divje kraljestvo. 14.25 Slonova steza, pustolovski, 1953 (Elizabeth Taylor). 16.20 Topkapi, kriminalka, 1964 (Meli-na Mercouri, Peter Ustinov). 18.35 Matlock, serijska kriminalka. 19.30 Re-porter, politični magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Polom na Cherry Streetu, kriminalka, 1977 (Frank Sinatra). 23.15 Vohljač Tony Rome, kriminalka, 1967 (Frank Sinatra, Jill St. John, Gena Rowlands). 1.05 Simon Templar. PONEDELJEK 14. decembra 9.35 Zlati prah: Komu se lepše sanja, pon. 9.40 Pravljica o Janku in Metki. 10.10 L. Feuchtvvanger: Uspeh, nem. nadalj., Tv mernik, Forum, Utrip, Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 16.20 Dober dan, Koroška. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček: Klet. 17.25 Zlata ribica: Slovo, nadalj. 17.55 Popotovanje na Ologrund. 18.05 Zlati prah. 18.10 Obzorja duha. 18.45 Wer-ner Fend: Moja knjiga o džungli, nem. serija. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Žarišče. 20.35 Dosje. 21.20 Ana Šap-kalinska: Herakleja v drugo, drama MTV. 22.45 Dnevnik 3. 23.20 Sova: Korak za korakom, You Rang, M'Lord?, Znaki zodiaka. iS 16.10 Sova, pon. 17.30 Športni pregled, pon. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni programi — Ljubljana. 19.00 Videošpon. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 ..16 črk.., tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nadalj. 21.00 10.000 obratov. 21.30 Sedma steza. 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Bratje, nabrusimo, kose, pon. 22.40 Diva, francoski film. 0.35 Styling. 12.00 Super shop. 13.30 Jutrišnji svet. 14.30 Koncert. 15.30 Turistični magazin. 17.30 Hang Loose. 18.00 Video moda. 19.00 Finance. 19.30 Evropski magazin. 20.00 Mednarodni dan otroka. 22.00 Novice. 22.30 V vojni z vojsko, komedija, 1950 (Jerry Lewis). SCPREENPORT 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Jaz, lutkar. 11.45 Mala kinoteka. 12.00 Poročila, nato As The World Turns, serija. 13.30 Slika na sliko, pon. 14.50 Golden Years, pon. 15.40 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Dok, oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.55 Earth Angel, film. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.50 Poročila. TV fiVSTRIJfi 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Inšpektor Ho-operman, serija. 9 30 Moda in politika. 10.30 Moji vražji sosedje, komedija. 12.10 Sonce na mizi: Pražena kokoš s česnom. 12.15 Šiling. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Raji za živali: Zeleni svet ob Amaconki. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Rivali dirkališča, serija. 14.45 Cestne železnice sveta: Lizbona. 15.00 Otroški spored. 15.05 Risanka. 15.30 Am dam des. 15.50 Kralj Narnija, seri- ja. 16.15 Strelovod. 16.30 Ding Dong. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Blagoslovljena ekipa, Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Dva korenjaka iz Miamija, serija. 22.50 Apropos film. 23.20 Oko jezera, film. {SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje 9.05 Batman. 9.30 John Ross. 9.55 Pozor, kamera. 10.20 Dunaj, mesto mojih sanj. ponovitev komedije. 12.00 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Colbyje-vi. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hribovski zdravnik, serija (Gerhart Lip-pen). 21.15 Parada zlatih uspešnic. 22.00 K-kriminal, magazin (Eduard Zimmermann). 23.00 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 Kanal 4, reportaže. 0.45 MacGyver. RTL PLUS EEHUi a TOREK 15. decembra mmmmmmmm 9.05 O sreči in nesreči, pon. 9.10 Zgodbe iz školjke. 10.00 Analitična mehanika. 10.30 Angleščina. 11.00 Sedma steza, Prisluhnimo tišini, pon. 12.00 Poročila. 14.15 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah, Diva, franc. film, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Lonček kuhaj. 17.25 Mitja Maj-ce — klavir. 17.30 Jakec in čarobna lučka. 17.40 Denver, poslednji dinozaver. 18.00 Policaj in Cefizelj. 18.30 O možu in ženi. 18.45 Portret: Ladko Korošec. 19.30 Dnevnik. 20.35 Osmi dan. 21.25 Novosti založb. 21.40 Sestre, amer. nadalj. 22.30 Dnevnik 3. 22.55 Poslovna borza. 23.10 Sova: Keeping up Appearances, You Rang, MLord? mmmmmmm 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara (927). 14.15 Springfieldska zgodba. 15.00 Modra kri, serija. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozno prijazna družina. 18.00 Enajst 99, v živo. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Starost ne varuje pred ubijanjem, kriminalka, 1977 (Ruth Gordon). 21.45 Nasilje nad otroki. 22.45 Kulturni magazin. 23.15 Gottschalk šov. 0.00 Tropical Heat. PRO 7 4.50 Fant z druge zvezde, Trick 7. 9.25 Topkapi, ponovitev filma. 11 40 Matlock. 12.30 Reporter. 1300 Shortlist. 13.15 Agentka s srcem. 14.05 Ryanov expres, ponovitev vojnega filma. 15.55 Hartovi. 16.45 Trick 7. 18.35 Bili Cos-by. 19.05 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Partnerja, zabavna komedija, 1981 (Ryan 0'Neel, John Hurt). 22.05 Spim z morilcem, kriminalka, 1970 (Harald Leipnitz). 23.40 E N.G., serija. 0.45 Dnevnik nekega morilca, ponovitev kriminalke. 6.00 Super shop, mix. 11.30 Turistični žurnal. 13.00 Japonsko gospodarstvo 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20 00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Eco record. 22.00 Novice. 22 30 Finance. 23.00 Pet pogledov na morilca, kriminalka, 1950. željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Blagoslovljena ekipa, kriminalna serija, nato Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Gorata dežela. 21.00 Živali na televiziji. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Pozna strast, amer. film v dveh delih. 0.25 Čas v sliki. 0.30 Mannix, serija. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Pojdi na vse. 9.30 K-kriminal, ponovitev. 10.25 Zlate uspešnice, pon. 11.05 Hribovski zdravnik. 12.00 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Colbyjevi. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Halo Heino. 21.15 Minute strahu, akcijski, 1987 (Jason Bateman, Tom Skeritt). 23.00 Spiegel TV. 23.30 Poročila. 23.35 Electric Blue, erotična serija. 0.15 MacGyver. 1.10 Na begu. 1450 Dosje, pon. 15.30 Sova, pon 17.20 Svet poroča. 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni programi — Koper. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 »16 črk«, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nem. naniz. 21.00 Glasba, show in cirkus. Portret Princa Charle-sa. 22.00 Omizje. 0.00 Svet poroča, pon. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, nato zgodbe iz Monticeila. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Mali svet. 12.00 Poročila, nato As The World Turns, serija. 13.30 Monofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Great Expec-tations, pon. 15.45 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Govorimo o zdravju. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Tuja dok. serija. 21.00 V ospredju, kontaktna oddaja. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.50 Poročila. TV fIVSTRIJfi 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Inšpektor Ho-operman, serija. 9.30 Klub seniorjev. 10.30 Oče ne odneha, amer. film. 12.05 Video razglednica: Irska. 12.15 Erozija v Alpah. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Rivali na dirkališču, serija 14.45 Mladi glasbeniki v studiu. 15.00 Otroški spored. 15.05 Risanke. 15.30 Am, dam, des. 15.50 Kralj Narnije, serija. 16.15 Detektivi okolja. 16.30 Gameshovv. 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Spored po RTL PLUS 9.10 Dr. Welby. 10.00 Bogat in lep. 10.30 Cena je vroča. 11.00 Tvegano! 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Modra kri, serija. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozno prijazna družina. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explo-siv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Nepojasnjene skrivnosti. 21.15 Oprosti mi. 22.15 Explosiv, vroči stol. 23.15 Gottschalk. 0.00 Zakon in red. 1.00 Grozno prijazna družina. PRO 7 5.40 Fant z drugega planeta, Trick 7. 10.15 Obljubi ji vse, ponovitev komedije 12.05 Ceste San Francisca. 12.55 Bili Cosby. 13.25 Harry Fox. 14.15 Canadian Pacific, ponovitev vestema. 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7, risanke. 18.30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Perry Mason in napačni mrtvec, kriminalka, 1990 (Raymond Burr). 22.05 Polnočni klici. 23 00 Blaznost, kriminalka, 1976 (Lynne Frederick). 1.05 S. Templar. SUPER CHANNEL 6.00 Super shop, mix, novice. 11.00 Potovalni magazin. 11.30 Finance. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Tabloidne novice 21.30 Media Europe. 22.00 Novice, finance. 23.00 Fanfare, akcijski. 1958 (Bernard Droog). fWWWWl* H KmWWWWWWM ■ H ■ ■ ■ ■ M M »W*VVVWWWWWWAAAJUUUUUlJOOOOf^^ Kdor išče, 0 to najde! sMf0 ifiigggpppooooooooo SREDA 76. decembra 10.00 Zlati prah: O možu in ženi, ponovitev. 10.10 Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka, ponovitev. 10.30 F. Milčinski: Policaj in Cefi-zelj, ponovitev. 11.00 R. Cowen-D. Lipman: Sestre, ameriška nadaljevanka, ponovitev. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.50 Omizje, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Klub Klobuk, oddaja za otroke. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.35 Film tedna: Herzlich Willkommen, nemški tilm. 22.10 Dnevnik 2. 22.45 Radio MF, ameriška nanizanka; You Rang, MLord?, angleška nanizanka. 15.50 Osmi dan, pon. 16.40 Sova, pon. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni programi — Maribor. 19.00 Psi-ho. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Športna sreda. 22.00 Ob Sori s škofjeloškim oktetom 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, nato Zgodbe iz Monticella. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Zgodbe o lisici. 11.45 Risanka. 12.00 Poročila, nato As The World Turns, serija. 13.30 Monoton. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Great Expectations, pon. 15.45 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Fringe Dvvellers. avstral. film. 21.45 Dok. oddaja. 22.35 Dnevnik 2. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Inšpektor Ho-operman. kriminalna serija. 9.30 Kultura. 10.00 Ameriška angleščina. 10.30 Archie in Harry, amer. film (Burt Lan-caster, Kirk Douglas). 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Rivali z dirkališča, serija. 14.45 Družina Meier, serija. 15.00 Otroški spored. 15.05 Ni-klaas, fantič iz Flandrije, risanka. 15.30 Obisk za Habakuka, lutke. 15.50 Kralj iz Narnije, serija. 16.15 Heli. otroški prometni klub, 16.20 Nekoč je bil. 16.30 Mini leksikon, 17.00 Mini Čas v sliki, 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Blagoslovljena ekipa, serija, nato Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Papiga, zabavna oddaja (Harald Juhnke). 21.50 Pogledi od strani, 22.00 Alaska, pričetek nove serije. 22.45 Splendor, ital. tilm (Marcello Ma-stroianni, Marina Vlady). 0.35 Čas v sliki. 0.40 Ples mrtvih duš, amer. srhljivka. SAT 1 9.05 DROPS! 9.30 Halo Heino, pon. 10 20 Minute strahu, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sc sedje, Colbyjevi. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče, 20.15 Gostilna v Spessartu, komedija, 1957 (Liselotte Pulver, Carlos Thompson). 22.00 Akutno, afere, analize. 22.30 Schreine-makers v živo. 23.35 Poročila, 23.40 Kako te ljubim, komedija, 1970 (Jackie Gleason, Maureen 0'Hara). 1.30 Mac-Gyver, ponovitev 9.10 Dr. Welby. 10.00 Bogat in lep. 10.30 Cena je vroča. 11.00 Tvegano! 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14 15 Springfieldska zgodba. 15.00 Modra kri. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozno prijazna družina. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Morilec s kladivom, kriminalka, 1989. 22.15 Stern TV. 23.15 Gottschalk. 0.00 Sunset Beat. PRO 7 6.10 Maxvell, Trick 7. 10.50 Maščevalec v črnem, vestem, 1954 (Randolph Scott). 12.15 Ceste San Francisca. 13.05 Bili Cosby. 13.35 Colt za vse primere. 14.25 Ladja na Volgi, pustolovski, (John Derek). 15.55 Hartovi. 16.45 Trick 7. 18.35 Bili Cosby. 19.05 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Zasebna zadeva, komedija, 1985 (Rob Morrow, Johnny Depp). 21.55 Jake in McCabe. 22.45 Noč brez milosti, akcijski, 1985 (Richard Thomas, Mary Crosby). 0.30 E N.G. serija. 1.35 Blaznost, ponovitev filma. Effluma Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi Ib v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 10. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 10.00 Poročila; Pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. PETEK, 11. DECEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 18.00 Klepet z Zdravkom Dobričem; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 12. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 13. DECEMBRA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Trie trač in druge čveke; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila); 18.30 Minute z domačimi ansambli; 19.30 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 14. DECEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje. .TOREK, 15. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 9.30 Mac se predstavi; 10.00 Poročila; Pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 16. DECEMBRA:.15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 17.30 Božično novoletna ponudba; 18.30 Živ žav; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje. M»M«I 1 PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE obiskala medvedek in Tinka v prikupni gledališki igrici. MEDVEDEK NA OBISKU Mala Tinka zelo lepo prosi svojo babico, da bi ji pripeljala živega medvedka, da bi se z njim poigrala in da bi ji zabrundal v uho. Babica, ki rada sedi in plete, se le odpravi na pot in poišče v gozdu medvedka. Potem pa se pojavita strašna razbojnika Aha in Oho . . . Predstavi, ki bosta ob 11. in 15. uri v veliki dvorani doma kulture sta za Pikin abonma in izven. Cena vstopnice za izven je 150 SIT. NEVV SWING QUARTET ZA MLADINSKI ABONMA V četrtek, 10. decembra, ob 18. uri bo v domu kulture v Velenju koncert z naslovom OD GOSPE-LA DO JAZZA. Z njim se bodo velenjskemu mlademu občinstvu predstavili člani NEW SW!NG QUARTETA. Koncert je za mladinski abonma in izven. Cena vstopnice 300 SIT. MUSICAL, MUSICAL V petek, 11. decembra, ob 19.30 uri bo v domu kulture v Velenju večer za ljubitelje operet in musi-calov z naslovom MUSICAL, MUSICAL. V programu so arije iz najbolj znanih operet in musicalov: Grofica Marica, Vesela vdova, Beli jorgovan, Mala Floramye, Jalta — Jalta .. . Arije bodo izvajali: Sanda Langerholz, Nevenka Petkovič, Nada Abrus, Boris Pavlenič, Ri-hard Simonelli. Koncert je za glasbeni abonma in izven. Abonenti glasbenega abonmaja lahko vstopnice za predstavo z abonentsko izkaznico dvignejo na blagajni kulturnega doma. Cena vstopnic za izven 500 SIT. ZA NAŠE NAJMLAJŠE V soboto, 12. decembra, pa bodo prišli na svoj račun naši najmlajši. V tem novoletnem mesecu pričakovani jih bosta namreč S predstave: Medvedek na obisku DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 13. 12. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA OLIVER IN NJEGOVA DRUŠČINA — amer. risanka. Ponedeljek, 14. 12. ob 20. uri VISOKE PETE — zabavna melodrama. Režija in scenarij: Pedro Almo-dovar Vloge: Victoria Abril, Miquel Bose Becky De Paramo ima za sabo približno toliko zakonov kot glasbenih uspešnic. Hčerko iz prvega zakona je trinajstletno zapustila, da bi se lahko posvetila svoji pevski karieri. Hčerko je vzgajal oče, vendar je obsedena z materjo in se celo poroči z njenim bivšim ljubim- AVTORJI RISBIC! Vsem, ki so ogledali filme na prireditvi PLUTONOV FILMSKI DAN in potem tudi narisali risbice in ji n oddali v ocenitev se iskreno zahvaljujemo! Nagrade za najlepše risbice: RISBICE IZ RISANK: 1. nagrada (Izlet v Gardaland, ki ga poklanja Pluton d.o.o.) MOJCA JELENKO, Stantetova 13, Velenje 2. nagrada (sveža torta, ki jo 1 poklanja Kino Velenje) J NEJC LENART, Foitova 2, Ve- ' lenje 3. nagrada (filmska majica in plakat po izbiri) ANŽE ZALOŽNIK, Tomšičeva 19, Velenje RISBICE IZ KOMEDIJE: I. nagrada (izlet v Gardaland, ki ga poklanja Pluton d.o.o. ) UROŠ GORENČEC, Cesta talcev 18, Velenje 2. nagrada (sveža torta) MARKO PERŠE, Foitova 8, Velenje 3. nagrada (filmska majica in plakat po izbiri) PETRA JELEN, Amače 18 b. Vsi nagrajenci naj se oglasijo v pisarni Kina Velenje na Koroški 44 (Redni kino — vhod zadaj) v petek, 11. 12. ali v ponedeljek, 14. 12. od 9. do 14.30, kjer bodo PREDBOŽIČNI DUNAJ IN GRADEC Kaj je lepšega, kot predboži-čno potovanje v kraje, kjer je utrip bližajočega se praznika še toliko bolj svečan, zato vas vabimo, da se nam pridružite na naši poti in sicer: 12. decembra: GRAZ in 18. decembra: DUNAJ. Prijave in informacije na tel. 853-574. NETOPIR IN GISELLE V LJUBLJANI Še vedno se lahko prijavite za obisk dveh trenutno najbolj obiskanih predstav ljubljanske opere in sicer V petek, 18. decembra si bomo ogledali opereto Johanna Straus-sa: NETOPIR. Odhod ob 16.00. Cena aranžmaja je 1.700 SIT. V torek, 29. decembra pa si bomo v Cankarjevem domu ogledali čudovit balet GISELLE. Cena aranžmaja je 1.400 SIT. Vstopnice pa so na 1. balkonu. Oglase za podjetja, obrtnike... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter y ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka, do 12. ure — za objavo v-četrtek. BOŽIČNI POPUST TEKSTILNIM IZ- GOSPODIČNA DELKOM NOVO: ekskluzivni modeli za najdaljšo noč! Pridite, najlepših modelov najprej zmanjka! Vaša GOSPODIČNA v Šoštanju! SREČANJE PRAKRISTJANOV V UNIVERZALNEM ŽIVLJENJU vsako SREDO in PETEK ob 19.30 v Mariboru, Trubarjeva 15 DRAGI DEDEK MRAZ! PRINESI Ml DARILO IZ SEZAM-a, Šoštanj, Trg svobode 4 lahko dvignili svoje risbice in nagrade. Dodatne informacije lahko dobite na tel. 856-384! Za pomoč pri zbiranju in ocenitvi se Kino Velenje zahvaljuje delavcem velenjske knjižnice! 6.00 Super shop, mix, novice. 11.00 Poslovnost, 13.00 Japonsko gospodarstvo. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija, mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija, kultna drama. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Fokus. 22.00 Novica 22.30 Finance. 23.00 Obdolžen uma a. detektivka, 1957 (Vera Ralston). »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. VELIKA IZBIRA - TRG0VI app Žarova 17 Velenje kilogramski ostanki 955,00 SIT španarica od 2.200,00 SIT dalje otroške bunde 4.400,00 SIT usnjene jakne s krznom . 27.700,00 SIT DELOVNI ČAS: od 9. -12. in od 15. -19. ure ob sobotah od 9. -13. ure ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 30. 11. 1992 do 6. 12. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SO: prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g/m1 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g/m' za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 3. 12. AMP ŠOŠTANJ 270 mikro-g/m' 4. 12. AMP ZAVODNJE 110 mikro-g/m' AMP GRAŠKA GORA 170 mikro-g/m' 5. 12. AMP ŠOŠTANJ 290 mikro-g/m' SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA MAKS. POLURNE KONCENTR, od 30.11. do 6.12.1992 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 SOS TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. 30.11. mi i.«. E3 2.12. H 3.12. m 4.12. □ 5.12. 6.12. sekretariat za varstvo okolja DNEVNE KONCENTRACIJE od 30.11. do 6.12.1992 konc. SO k (mikro grami/m3 zraka) 300 SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. ■i 30.11. lis ,.12. CD 2.12. ■i 3.12. 011 4.12. □ 6.12. 6.12. sekretariat za varstvo okolja tel. 883 451,888 480 faz 881990 ifislzn ocjCas., ocjCai. u nal aas KUPIM MANJŠE STANOVANJE, plačilo takoj. © 858-866. POCENI PRODAM NOVO USNJENO JAKNO št. 38 in mali rabljen hladilnik Gorenje. © 858-866. PRAŠIČA TEŽKEGA 150 kg, prodamo © 853-206. STANOVANJE 32 m\ ugodno prodam. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista z oznako šifre »UGODNO«. V VELENJU ODDAM GARSONJERO, predplačilo. © 27-940. SKOBELNI STROJ DEBELIN-KO IN PORAVNALKO, domaČe izdelave, ugodno prodam. J. Dobrove, © 832-525, od 18. do 21. ure. PRAŠIČE KRMLJENE Z DOMAČO HRANO, PRODAM (težki od 120 do 220 kg). Silvo Peček, Završe 21, Grobelno, © 744-285. JUGO 45 EX, dobro ohranjen, letnik 1987, prodam. Registracija do aprila 1993. © 856-931. RANČ NA DEBERŠKOVEM HRIBU (rejci malih živali), prodam in Zastavo 128, letnik 86/2. © 854-016, popoldan. 400-LITRSKI HRASTOV SOD, prodam. © 852-698 popoldne. PRAŠIČE ZA ZAKOL, težke od 120 do 140 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. © 885-734. GRADBENO PODJETJE CELJE p.o. Ulica XIV. divizije 10,63000 Celje Tel.: (063)20634 Telex: 3325GRACEL Telefax:(063)25711 GRADI ZA TRG: LOKALE, POSLOVNE PROSTORE, STANOVANJA, STANOVANJSKE HIŠE, GARAŽE IN 0BRTN0STAN0VANJSKE HIŠE POD UGODNIMI POGOJI. VSE INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU (063) 26 634. Q SMRTI Helena Acman, roj. 1907, Šmi-hel nad Mozirjem 29, Janez Kos, roj. 1941, Dol Suha 23, Peter Kugonič, roj. 1931, Lepa Njiva 94, Ana Jeraj, roj. 1927, Dobletina 24, Marija Sedmak, roj. 1932, Rečica ob Savinji 110. Ljudmila Podkrižnik, roj. 1960, Ter 20, Marija Klemenšek, roj. 1914, Ljubno ob Savinji, Foršt 30, Matilda Krolnik, roj. 1907, Ljubno ob Savinji, Loke 15, Frančišek Marovt, roj. 1914, Bočna, Kropa 9. Dežurstva ŠIVILJSTVO IN USNJENA GALANTERIJA »L A L« Stanetova 62, Velenje (za kinom)'. Tel: 857-608 del. čas: vsak dan od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. m&nt PRODAJALNA Draaomira Rošar 62382 MISLINJA 170/a TiL: 0602/ 55*237 OBČINA VELENJE Zdravstveni dom: Zdravniki: Četrtek, 10. decembra — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Pir-tovšek in dr. D. Vrabič Petek, 11. decembra — dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Lazar in dr. V. Renko Soboto, 12. decembra in nedeljo, 13. decembra — dnevni dr. Friškovec, nočni dr. Kozorog in dr. V. Vrabič Ponedeljek, 14. decembra — dopoldan dr. Friškovec, DopMte v naš čas ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil dragi oče, očim, stari oče, praded in stric Edo Kuhar iz Ložnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja dobrim sosedom za nesebično pomoč, gospodu dr. Ivanu Zu-pancu za dolgoletno zdravljenje na domu, gospodu župniku za opravljen obred, govornikom, pevcem, častni straži, godbi ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Marta z družino ter ostali sorodniki. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi Jožef Postrpinjak 15. 3. 1944-28. 11. 1992 Zahvaljujemo se stanovalcem za izkazano pomoč, kolektivu Gorenja za prineseno cvetje ter sodelavcem za darovano pomoč. Iskrena zahvala velja tudi godbi, pevcem, častni straži, govornikoma ter LD Dolič za tako lep sprejem na zadnji poti. Enako zahvalo izrekamo tudi gospodu župniku iz Starega Velenja za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Žalujoči: žena Alojzija, hčerki Danica, Martina, vnuk Nejc, mama ter sestra Vida z družino. popoldan dr. O. Renko, nočni dr. Bola in dr. Rus Zobozdravstvo: V nedeljo, 13. decembra — dr. Majda Budna, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Ob 11. decembra do 18. decembra — Milan Matko, dr. vet. med., Topolšica 15, tel.: 892-236. OBČINA MOZIRJE: Veterinarska postaja: Do 13. decembra — Marjan Lešnik, dr. vet. med., Mozirje, tel.: 831-219. Od 14. decembra do 20. decembra — Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 841-769. Redna zbirka MD Celje 1992 Izšla je letošnja redna zbirka celjske Mohorjeve družbe. V njej se prepletata zgodovina in sedanjost. Tudi najmlajši najdejo marsikaj zase. Cena za člane broš. 2.900,00, vez. 5.800,00 Za nečlane broS. 3.600,00, vez. 7.250,00 MOHORJEV KOLEDAR 1993 Koledar prinaša jubilejne članke ob petstoletnici novomeškega Kapitlja. Poleg tega je prijazno branje o zgodovini in sodobnosti življenja Slovencev. Dr. Jože Smej PSALMI VAŠKEGA ŽUPNIKA slov. večernice 142 Mariborski pomožni škof Smej pripoveduje o bogojanskem župniku Baši, literarno sveže in hkrati tudi dokumentarno. Msgr. Alojzij Turk ŠKOF JANEZ GNIDOVEC O Gnidovcu, ki je škofoval med Šiptarji, Makedonci in Srbi, vemo malo. Gospod Turk nam v svoji pripovedi pove, kja vse dobrega je Gnidovec storil. Ema Meško ŠE BI VAM RADA POVEDALA Ormoška kmetica si je ob vsem delu za družino vzela čas in spregovorila o življenju, kakor se tudi sami z njim spopadamo. Ivan Razbnršek SLOVENSKA KRASILNA UMETNOST Bogastvo različnih oblik najraje prezremo. Prav je, da nas ljudje, obdarjeni z izrednim posluhom za drobne mikavnosti, vedno znova opozorijo: več lepega, živega in novega je, kakor si znamo predstavljati pod bičem časa in kruhoborstva. Btna Stampe Žmavc POPRAVLJALNIGA SANJ Vrsta pravljic, med katerimi so ene nežne in polne mesečine, druge pa živahne, pustolovske in iz povsem našega časa (Buholin v spopadu s Supermanom), nas popelje v svet otroštva. Tam je še vse mogoče! Pokličite nas v Celju 063/29-473, 24-814 v Ljubljani 061/314-768 MSA gorenj eKeramika Spoštovani kupci! Približujejosenovoletni prazniki indabivsizaključili letošnje letoprijetno in uspešno, smo v industrijski prodajalni Gorenje Keramika Šmartno ob Paki pripravili poseben NOVOLETNI 0PUST keramičnih ploščic. Do konca decembrabopopustvvišinido32 %. Ponudba je dopolnjena? novo osvojenim 'exclusive designom' (tretje žganje). Nudimo možnost brezobrestnega plačila v treh obrokih. Gorenje Notranja oprema, d.o.o. Gorenje 1/b, 63327 Šmartno ob Paki tel: (063) 885 030, fax: (063) 885 121 Delovni Cas: od 7.30 do 15.ure, sreda od 7.30 do 18. ure, sobota od 7.30do 12.00 ure. Nekje v tebi bil je bol, a zamahnil si z roko, češ zmogel bom ■> * m? . i * Pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi brata, strica in botra Leopolda Petkovnika iz Belih vod 29. 10. 1949-3. 12. 1992 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga prišli pokropit, nam izraziti sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in za druge namene. Hvala sodelavcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvala tudi govornikoma, pevcem in gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Štefke Rogan iz Saleka 26. 12. 1921—2. 12. 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Najlepša hvala osebju bolnišnice Slovenj Gradec, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku, pevcem in rudarski godbi. Žalujoči: mož Franc, sin Franc z družino, brat Jože z družino in ostali sorodniki. Sreča Robnikovih v Krnici m i v n m*i i v Taksnega Miklavža ? V ponedeljek popoldne sta bila srečna in vesela Ivan in Micika Robnik iz Krnice, zaselka visoko nad Lučami. Pred dvema letoma jima je podivjani hudournik s površja zemlje dobesedno zbrisal hišo, gospodarsko poslopje in vse kar zraven sodi. V vsej nesreči sta imela vendarle srečo posebne vrste. Franc Kušej iz Pliberka je ogroženemu področju Luč priskočil na pomoč med prvimi, kasneje pa je bil pobudnik akcije, s katero naj bi pomagali najbolj prizadetim družinam. Izbral je Robnikove, v pomoč sta se vključila "Ro- tary club" iz Velikovca in "Lions club" iz Pliberka in hiša je zrasla v rekordnem času. Lastnik jo je pozidal do prve plošče in poskrbel za večino notranje opreme, veliko večino vsega ostalega so prispevali dobri ljudje iz avstrijske Koroške v skupnem znesku 400.000 šilingov. Prvič so krampi "zapeli" 22. marca lani in 10. novembra istega leta se je mlada družina že vselila v novo hišo. Marsikaj je bilo seveda še treba postoriti, najhgujši problem pa je bil rešen. Gostje iz Avstrije so Robnikove v ponedeljek obiskali še enkrat, da bi simbolično sklenili to čudovito akcijo, na katero bo v hiši spomijala čudovita umetniška slika; najlepši bo seveda trajen spomin v srcih ljudi, ki so bili pomoči potrebni, in v srcih tistih, ki so pomagali. Predsednik "Lions cluba" Valentin Krof je z izbranimi besedami mladi družini zaželel veliko sreče v prijetnem domu, ji zaželel srečen Božič in veselo Novo leto, sreča pa je žarela tudi iz oči malih Špele in Maje, ki ju je obiskal Miklavž iz "Spara". (jp) "Prišel je svet Miklavž" Policijska postaja Mozirje Ob 60 m3 smrekovine 2. decembra, ob 6. uri zjutraj, je na mozirsko policijsko postajo poklicala M.S. iz Krnice. Seveda ne brez razloga. V mesecu oktobru ali novembru naj bi namreč nekdo v njenem gozdu posekal več smrekovih dreves v izmeri 60 m3. Kdo naj bi to bil, zaenkrat še ne vedo. Zapeljal je v reko Savinjo Sredi prejšnjega tedna, ob 10. uri, je Ivan Lipičnik (32 let) iz Latkove vasi po telefonu obvestil mozirske može postave o prometni nesreči na Ljubnem, 300 m od kelgljišča proti Lučam. Na kraju so policisti ugotovili, da je v reko Savinjo zapeljal voznik osebnega avtomobila Zlatko Bul-jak (32 let) iz Ljubljane. Nesreči naj bi botrovala neprimerna hitrost. Zaneslo jo je V sredo, 2. decembra, nekaj po 11. uri, se je zgodila prometna nesreča pri odcepu Spodnja Rečica- Nazarje. Po ugotovitvah mozirskih policistov sta bila v njej udeležena voznik osebnega avtomobila Milan Mazej (44 let) iz Velenja in voznica osebnega avtomobila Štefka Podkrižnik (55 let) iz Ljubnega ob Savinji.Nesrečo naj bi zakrivila Podkrižnikova, ki naj bi jo zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčila v Mazejevo vozilo. Le zakaj mu bo? V dandanašnjih časih pride očitno vse prav. Kako si bela kronika drugače razlagati dejstvo, da je v noči iz 3. na 4. neznanec demontiral iz cisterne za gnojnico, parkirano pod gospodarskim poslopjem, odpiralo za izpust gnojnice ter zadnjo desno luč za osvetljevanje cisterne. Lastnika Z.Š. iz Spodnjih Kraš je s tem oškodoval za 30 tisoč tolaijev. Vlom v stanovanjsko hišo Stanovanjske hiše, last C.U. iz Žalca, na Rečici ob Savinji 6. decembra ni obiskal sv. Miklavž,, ampak hudobni "par-kelj". To je omenjeni ugotovil v nedeljo popoldan, ko v dnevni sobi ni našel osebne kolekcije 30 do 40 kartonov žganih pijač in buteljčnih vin, starih okrog 10 let. Za "zbirateljem" ali "uničevalcem" tovrstnega blaga še poizvedujejo. Policijska postaja Velenje Odpela se je ročica dvigala V sredo, 2. decembra, ob 5.35 uri se je na magistralni cesti Velenje- Slovenj Gradec, v kraju Paka, pripetila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena kar štiri tovorna vozila. Rudi Kajzek (25 let) iz Pameč je vozil tovorni avtomobil s priklopnikom v smeri iz Slovenj Gradca proti Velenju. V levem ovinku se mu je odpela ročica dvigala za nakladanje hlodovine. Padla je na vozišče, kjer je nato zadela v tri tovorna vozila. Ta so pripeljala nasproti. Prvega je vozil Jože Blatnik (45 let) iz Straže pri Novem Mestu, drugega Daniel Pilko (39 let) iz Celja, tovorni avtomobil s polprik-lopnikom pa Ivan Pažon (49 let) iz Ljubljane. Daniel Pilko je v nesreči zadobil poseb- Ja, v soboto popoldne se je prikazal, v spremstvu hudiča sveda, kar na nekaj mestih v občini Velenje. Vse ie zmogel obiskati in razveseliti, žal pa je slabo vreme, mraz in dež, preprečilo njegov obisk na Titovem trgu. Je pa zato obdaril otroke na Miklavževem sejmu, v Zibki in v Nami, tudi v Šoštanju otroke je iz njegovega koša je odromalo veliko daril. Vseh žal ni uspel obdarovati na teh mestih, delo je nadaljeval še vso noč in v nedeljo zjutraj prinesel veselje v marsikateri dom. Otroci se sedaj že veselijo konca leta in obiskov še dveh prijaznih moz, ki imata prav tako vedno polne koše dobrot - Božička in Dedka mraza... Boj proti drogi Ob vse večji razširjenosti mamil na srečo vendarle tudi raste pripravljenost, da se temu zlu postavimo po robu. Med to sodi tudi skupina prostovoljcev, ki so se kot Lokalna akcijska skupina zbrali pod okriljem celjskega Zavoda za socialno medicino in higieno. Iniciatorji bi radi, da bi se jim pridružilo čimvečje število ljudi. ki bi bili pripravljeni delovati na tem področju; delovati želijo predvsem preventivno, predvsem med mladimi. Zato so si zadali za cilje že delovanje med otroki v vrtcih - pa tja do mladostnikov, ki so se že srečali s katero od vrst drog. (k) Pester otroški program Celjsko Slovensko ljudsko gledališče bo pripravilo prihodnji teden že sedmi teden otroškega programa. V osmih dneh bodo pripravili osem različnih predstav, v posameznih dnevih pa bo tudi po več predstav. V goste so povabili več znanih gledališč: razen Celjanov bodo tako nastopili člani Prešernovega gledališča iz Kranja (Mi se ne damo), Moje gledališče iz Ljubljane (Snežna kraljica), Lutkovno gledališče Jure Pengov iz Ljubljane (Kdo je napravil Vidku srajčico) in Malo plesno gledališče Maribor (Pika Nogavička - balet). SLG Celje pa bo pripravilo predstave Čarovnika iz Oza in Daleč od dvorca. Letošnji teden se bo pričel v nedeljo popoldan, ko bo pred celjskim gledališčem tudi slovesna in predvsem zabavna otvoritev. (k) VEGRAD DISKONTI za vaše zaupanje -10 % nižje cene! no hude telesne poškodbe. Na zdravljenje so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Ivanu Pažonu pa so nudili pomoč v velenjskem zdravstvenem domu. Na vozilih je nastalo za okoli 4 milijone 500 tisoč tolarjev škode. Cesta Velenje- Slovenj Gradec je bila zjutraj zaprta uro in pol ter še uro preko dneva. Trčil v obcestno skalo Minulo soboto, nekaj po 6. uri zjutraj, je Leopold Krev-zel (23 let) iz Mislinje vozil s svojim osebnim avtomobilom iz Velenja proti domu. V kraju Paka je v levem ovinku zapeljal na rob vozišča. Vozilo je začelo zanašati in trčilo je v skalo ob cesti. Krevzel se je v nesreči lažje telesno poškodoval in odpeljali so ga v slovenjegraško bolnišnico. Ma-terialo škodo na vozilu so ocenili na približno 150 tisoč tolarjev. Odpeljal dalje 4. decembra, nekaj pred 21. uro, je voznica osebnega avtomobila Monika Steiner (18 let) iz Mozirja vozila v smeri iz Velenja proti Šoštanju. Na Partizanski cesti, v bližini stanovanjske hiše št. 7, ji je po levi strani nasproti pripeljal neznan voznik neznanega osebnega avtomobila. Čeprav je Stein-eijeva zavirala in se mu umikala, je med voziloma prišlo do oplaženja. Voznik, ki naj bi nesrečo povzročil,vozila ni ustavil, ampak je odpeljal dalje. Velenjski policisti prosijo občane, ki bi karkoli vedeli o prometni nesreči, da to sporočijo na Policijsko postajo Velenje. Vlom v osebni avtomobil V noči na 1. december je neznanec razbil steklo na osebnem avtomobilu, parkiranem na Partizanski cesti v Pesju. Iz vozila mu potem ni bilo težko odtujiti 3000 tolarjev. Lastnika osebnega vozila V.P. iz Velenja je "olajšal" za več kot 10 tisoč tolarjev, kolikor naj bi znašala vrednost razbitega stekla. Kazenska ovadba za poskus goljufije Delavci velenjske policijske postaje so pred dnevi podali kazensko ovadbo zoper Zoro G. iz Velenja, in sicer zaradi poskusa goljufije in ponarejanja listin. Omenjena naj bi storila prometni prekršek in po izdanem plačilnem nalogu bi zanj morala plačati 1000 tolarjev kazni. Osumljena pa je napisala novo položnico z zneskom 100 tolaijev in to tudi plačala. S tem naj bi poskušala "okrog prinesti" Republiko Slovenijo. Kot so povedali na velenjski policijski postaji, v tem letu to ni bil osamljen primer. Poskus odvzema motornega vozila 3. decembra, okrog 4. ure zjutraj, je eden izmed stano- valcev na Šerceijevi 10 v Velenju opazil, da na parkirnem prostoru pred blokom neznanec vljamlja v osebni avtomobil cimos diana 6. Pri"spravljanju" vozila v pogon, ga je budni občan prijel in ga izročil velenjskim policistom. Ti so ugotovili, da je dolgoprstnež 19 - letni Oto T. iz Velenja. V osebni avtomobil tam stanujočega Andreja V. je vlomil skozi platneno streho. Zaradi poskusa odvzema motornega vozila so zanj napisali ovadbo tožilstvu. Iz avtomobila ukradel denarnico Marija T. iz Arnač je, prejšnjo soboto dopoldan, prijavila na velenjsko policijsko postajo, da ji je neznanec ukradel denarnico z dokumenti in 10 tisoč tolarji. Pustila jo je v osebnem avtomobilu, parkirala pa ga je pred pekarno Tratnik v Velenju. Vlom v velenjska vrtca Preko minulega vikenda je bilo vlomljeno v dva vrtca, in sicer v vrtec na Kraigherjevi in na Šlandrovi cesti v Velen- ju. Pri zbiranju obvestil so velenjski možje postave ugotovili, da sta nečedno* dejanje storila 12- letna R.in M. iz Velenja. Omenjena sta v petek popoldan odšla od doma in bila preko vikenda na begu. V nedeljo popoldan so ju policisti prijeli in ugotovili, da imata na vesti še več manjših tatvin po trgovinah. Izročili so ju staršem. Poskrbeli so za njun prevoz Delavci velenjske policijske postaje so v minulem tednu poskrbeli za uresničitev ukrepa sodnika za prekrške za dva tujca. Tako so v sredo, 2. decembra pospremili do me-jneha prehoda s sosednjo državo Hrvatsko 28- letnega Mirsada S., državljana Bosne in Hercegovine, dva dni kasneje pa so na brniškem letališču "odpremili" za državo Makedonijo 40- letnega Danča K., prej začasno stanujočega v Šoštanju. Oba sta bila večkratna kršitelja javnega reda in miru ter nasilneža. Za varstveni ukrep - izgin iz države - se je odločil sodnik za prekrške. Lep in topel dom je tehten razlog za srečo vseh Zlatica je praznovala 5. decembra se je namreč obrnilo 5 let, odkar so odprli vrata te lepo urejene Erine prodajalne. Skupaj z Zlatico so praznovali tudi kupci, ki so jih prijazne prodajalke postregle z brezplačno kavico, ob kateri so lahko poskusili sadni kruh pekarne Presta in torto, ki jo je Zlatici za njen rojstni dan spekel mojster Javornik iz Gostinstva Paka. V soboto je bilo v trgovini ERA ZLATICA še bolj živahno kot običajno. C*e\mr\ alr rl n r> ______Posebna ponudba: OOmp.aK a.O.O. uvril Trm - T tflll/ DDTCT* AT 486/33, 64K cache,(Cyrus), 2 MB RAM, Efenkova 61, 63320 Velenje nlvn M EiVll " IlVvV rlllVCla lxFDD, 85 MB trdi disk, 14" SVGA barvni tel: 063 / 852 660, LOCAL BUS - najnovejša tehnologija na področju PC računalnikov monitor (low radiation), tipkovnica, miška, tel+fax: 063 / 852 346 EISA zmogljivosti za ISA ceno +10 disket! Cena: 159.900 SIT