PoMnt urad MH1 Cetovec — Veriagspoutam! MH Ktagenturt
<zha]avCe)ov:u — ErtcheinungsortKtagenfur!
Po!ame:n[ iivod ].!0 iH., mesečna naročnina 5 čiiingov
P. b. b.
Letnik XX!X.

Celovec, petek, 24. maj
PREDSEDNtK NOVE JUGOSLOVANSKE VLADE:
Posebno skrb manjšinam
ki žive v drugih državah
.Posebno skrb bomo posvetih spoštovanju in zagotavijanju pravic deiov jugosiovanskih narodov, ki žive v drugih državah kot narodnostne manjšine, prepričani, da s tem prispevamo h krepitvi zaupanja in dobrih odnosov z našimi sosedi." Tako je jasno in odtočno poudari! v svoji nastopni izjavi Diemai Bijedič, ko ga je nova skupščina SFRJ prejšnji teden ponovno izvotiia za predsednika zveznega izvršnega sveta.
Prav tako pa je nedvoumno povedat tudi ponovno izvoijeni predsednik repubiike Josip Broz Tito: .Z našimi sosedi bi radi živeii v naj-boijših odnosih. Kakšni pa bodo ti odnosi, je veiiko odvisno tudi od naših sosedov, od tega, kako se bodo do nas vedii "_____________
Prejšnji ieden se je v Beogradu Kardetj. Tokrat že sedmič izvoijeni prvič sestala skupščina SFRJ, izvo- predsednik republike Tito je v svo-
ijerto po delegatskem načelu v smislu nove jugoslovanske ustave. Za predsednika skupščine je bil izvo-!jen Kiro Gligorov, za predsednika zveznega zbora skupščine SFRJ Da-niio Kekič iz Vojvodine ter za predsednika zbora republik in pokrajin
jem nagovoru dejati, da je z novo ustavo delavski razred prvič v zgodovini dobil v družbi tisto mesto, ki mu pripada. Kot prvenstveno nalogo novega vodstva je naglasil, da varuje bratstvo in enotnost narodov in enotnosti Jugoslavije. V
imeti dobre odnose z vsemi drža-
skupščine SFRJ Zoran Polič iz Slo- zunanji politiki se ne bo nič spre-venije; prav tako iz Slovenije je tu- menilo, je izjavil predsednik Tito, di podpredsednik zveznega zbora k< !e naglosil, da želi Jugoslavija Bogdan Osolnik.
Po zaprisegi je predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov naglasil, da je zdaj zaključen proces uvedbe delegatskega sistema in da je odslej poglavitna dolžnost in odgovornost, da skupščina stori vse za uveljavljanje delegatskega sistema, za njegovo uresničevanje v praks!, da razvija V skupnem delu in popotnem sodelovanju s skupščinami socialističnih republik in pokrajin duha sporazumevanja in dogovarjanja. ,Vsi naši zakoni, odločitve, sporazumi in dogovori bodo imeii življenjsko moč, če bodo temeljili na koristih delavskega razreda in delovnih ljudi, na spoštovanju popolne enakopravnosti narodov in narodnosti naše socialistične skupnosti.'
Med prvimi dejanji nove skupščine je bila izvolitev Josipa Broza Tita za predsednika republike z neomejenim mandatom. Poleg tega je bil v predsedstvo SFRJ izvoljen po en član iz vsake republike in pokrajine, iz Slovenije Edvard
Mednarodni seminar o narodnih manjšinah
Ohrid, znano kuiturno-zgo-dovinsko in turistično središče v jugosiovanski repubiiki Makedoniji, bo gostiteij mednarodnega seminarja o narodnih manjšinah, ki go bodo na pobudo Združenih narodov priredit) v času od 2$. junija do 8. juiija ietošnjega teta.
Na seminarju bodo raz-pravijaii o zaščiti in pospeševanju čiovekovih pravic narodnih, etničnih in drugih manjšin, prav tako pa tudi o vprašanjih sodeiovanja in zaščite takih manjšin.
Pričakujejo, da se bo tega pomembnega posvetovanja udeiežiio več kot 30 driav-čianic svetovne organizacije.
vami v svetu, ne glede na njihovo družbeno ureditev. Posebej je poudarit željo po najboljših odnosih s sosedi, vendar je to v veliki meri odvisno tudi od sosedov. .Kazno je, da so elementi, ki ne razumejo, da ni mogoče več podirati, kar je bilo enkrat ustvarjeno. Jugoslavija ni več to, kar je bila nekoč. Danes je to socialistična država, v kateri je delavski razred temelj, osnovni dejavnik družbe. To je dežela bratstva in enotnosti narodov in narodnosti, ki se je nenehno kovalo v vojni in po njej, trdnega hotenja vseh naših narodov, da so enotni navzven in da enotno varujejo integriteto naše socialistične skupnosti. Torej je smešna že vsaka iluzija, naj bo na katerikoli strani, da je glede na nas mogoče kaj spremeniti. To je popolnoma nemogoče.*
Končno je skupščina izvolila oziroma imenovala tudi nove izvršilne organe. Vlado ati zvezni izvršni svet sestavljajo poleg predsednika Džemala Bijedič^ še štirje podpredsedniki, deset članov, sedem zveznih tajnikov ter enajst predsednikov odborov. Med (unkdionarj), ki so bili znova potrjeni, je tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni) tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič.
Ponovno izvoljeni predsednik zveznega izvršnega sveta Džema! Bijedič je v nastopnem govoru orisal politiko nove vlade. Ugotovil je, da se je gospodarski položaj znatno izboljšal, vendar pa ostaja tudi še veliko odprtih problemov, med katedmi je navedel zlasti inflacijske težnje, naraščanje cen in previsok uvoz. Glede zunanje politike pa je poudari), da bo Jugoslavija še naprej vodila politiko neuvrščenosti ter dajola svoj prispevek boju za mir, za enakopravno mednarodno sodelovanje. Posebej pa je potrdil odločnost Jugoslavije, da nadaljuje politiko sodelovanja z vsemi sosednimi državami ob spoštovanju suverenosti, neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti in varnosti.
Neizpolnjene obveznosti glede manjšin
V	ponedeljek se bo v Beogradu začel X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, na katerem bodo razpravljali o dosedanjem razvoju samoupravnega sistema ter začrtali smernice za bodočo politiko Jugoslavije na notranjem kot tudi na zunanjem področju.
V	obsežnem kongresnem gradivu je med drugim poudarjeno, da je Jugoslavija kot nevezana socialistična država življenjsko zainteresirana za enakopravno vsestransko sodelovanje evropskih držav. Gradivo vsebuje temeljna načela jugoslovanske politike ter poudarja aktivno udeležbo Jugoslavije na vseh akcijah, ki služijo ciljem miru in sodelovanja.
Pri tem je posebej poudarjeno, da vidi Jugoslavija važno komponento evropske varnosti in sodelovanja v zagotovitvi in spoštovanju pravic narodnih manjšin. Jugoslavija se — kakor je rečeno v omenjenem gradivu — dosledno zavzema za to, da bi narodne manjšine postale dejavnik zbližanja narodov in njihovega sodelovanja na načelih neodvisnosti in enakopravnosti. Izhajajoč iz dosledne politike zagotovitve enakopravnosti vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji sami se ZKJ zavzema za izboljšanje položaja ter za svoboden, enakopraven razvoj jugoslovanskih narodnih manjšin v drugih državah.
Glede sodelovanja Jugoslavije z deželami zahodne Evrope je v gradivu rečeno, da se odnosi in sodelovanje z večino teh dežel razvijajo na mnogih področjih, v odnosih z nekaterimi deželami zahodne Evrope pa so še odprti problemi. Tozadevno je poudarjeno, da problemi z Avstrijo izvirajo iz dejstva, da avstrijske oblasti še vedno niso izpolnile določil državne pogodbe glede položaja in pravic slovenske ter hrvaške narodne manjšine.
Predsedniški kandidat SPO
je obiskat Koroško
Zveza stovenskih organizacij na Koroškem je na skupni seji Nadzornega in Upravnega odbora dne 2$. 4. 4974 skieniia, da za predsedniške voiitve ne bo objavita pro-giasa niti ne bo dajaia priporoči) za podporo enega aii drugega kandidata, marveč bo voiiini boj samo spremijaia.
Kot prvi izmed kandidatov je v okviru predvolilne turneje po Avstriji prejšnji teden obiskal Koroško predsedniški kandidat SPG, zunanji minister dr. Rudolt Kirchschlager. Pričakovati je bilo, da bo ob tej priložnosti zavzel stališče k perečim problemom dežele, predvsem tudi k manjšinskemu vprašanju, s katerim je kot šef avstrijske diplomacije vendar neposredno kontrontiran. Toda edino, kar je v tej smeri dal
Nase ocMočifve ni freba spreminja fi
Po Zvezi s/ovenshih organizacij na Korošcem, Ah je že nn svojem h/avz«rnew posvetovanj« dne 16. /cbr«arja 1974 sh/eni/a sta/isče do prihodnjih deže/nozhorshih volitev na Koroshem, je ta toreh tudi Narodni svet horoshih S/ovencev prišei do pričakovane odločitve. Z utemeljitvijo, da je samostojni nastop horoshih $iovencev pri dežeino-zhorshih volitvah 1973 „najhoij učinkovita možnost uveljavljanja narodnostnih in socia/nih interesov koroških Slovencev", je predsedstvo NSKS soglasno sk/eni/o, da ho .Narodni svet koroških S/ovencev sooh/ikova/ primerno p/at/ormo za samostojni nastop ter ga ho z vsemi močmi podpri".
Ta sk/ep v histv« ne preseneča, ker je že od zadnjih občinskih vo/itev sem znano, da namerava NSKS tudi pri deže/nozhorskih vo/itvah samostojno nastopiti; preseneča samo to/iho, da k/juh do/gim pripravam očitno še ni moge/ navesti kandidata in sporočiti programa.
Sk/ep nas tudi ne preseneča zaradi tega, ker ni prvič, da hi NSXS samostojno nastopa/. Topot je raz/iha samo v tem, da ie po eska/aciji nemškega naciona/izma taka od/ocitev optično
morda ho/j priv/ačna in mikavna, čeprav so tudi v tem primer« hotrova/i sk/ep« predvsem sve-tovnonazomi pog/edi, ki so hi/i g/avno vodi/o t«di pri prejšnjih tovrstnih od/očitvah.
Končno pa v tej zvezi ni prezreti, da na socia-/istični /isti tokrat ni več nobenega kandidata, kt hi se zavestno priznava/ k s/ovenski narodnostni sk«pnosti, kar so očitno «spe/i preprečiti nacionalisti, ki jih t«di v SPO ne manjka, svoj de/ež pa so — kakor je s/išati — pri tem i/oprines/i t«di nekateri iz vrst prizadevnih .narodnih" zagovornikov samostojnega nastopa koroških S/ovencev.
Čeprav nočemo trditi, da hi hi/ sk/ep Narodnega sveta iniciiran od dr«ge strani in vsakem« priznamo — kakor NSKS g/ede predsedniških vo/itev — svobodno od/očitev t«di g/ede deže/-nozhorskih vo/itev, /e ni mogoče sCreg/ci/aM' dejstva, da se nemški naciona/istični krogi že do/go časa tr«dijo, da hi priš/o do zdr«ženega samostojnega nastopa koroških S/ovencev. K/j«b navidezni pop«/arnosti takega koraka pa se Zveza s/ovenskih organizacij ne ho p«sti/a zmanevrirati v dvom/jivo tveganje, ki hi ga naši narodni na-
sprotniki radi z/orahi/i za svoje rač«nske mahinacije in načrte preštevanja, da hi tako prepreči/i reševanje odprtih vprašanj naše narodnostne sk«p-nosti. To najho/j potrj«jejo za/etavanja naciona-/istov vseh vrst v ZSO, ker ji zamerijo, da jim je prekriža/a njihove z/onamerne rač«ne.
Vse kaže, da ho v tej vo/i/ni borbi g/avno — če ne sp/oh edino — v/ogo igra/o manjšinsko vprašanje, ki ga bodo brez dvoma sk«Ša/i vsi/iti t«di manjšini sami. Vendar se ho ZSO rradi/a, da k/j«h tem« ne ho trpe/a potrebna enotnost koroških S/ovencev v hoj« za sk«pne narodnostne pravice. Po dr«gi strani pa t«di ne ho odstopi/a od svojih za pravi/na spoznanih nače/, da je t«di narodnostna borba de/ sp/ošne borbe za napredek in demokracijo in zato te borbe ni mogoče «speš-no voditi v izo/aciji, ampak samo v povezanosti z demokratičnimi si/ami v dražbi, v kateri živi-
mo.
Zveza s/ovenskih organizacij na Koroškem zato ne vidi nobene potrebe, da bi spreminja/a svojo na pod/agi zgodovinskih izhašcn; in stvarne ocene današnjega po/ožaja sprejeto od/očitev g/ede deže/nozhorskih vo/itev.
slutiti, je bila vetikavška obljuba, da bo potem, ,ko mu bo naložena velika naloga", še prišel in se z ljudmi pogovarja! o vseh njihovih problemih, .ki mu niso tuji*; ter celovško zagotovilo, da bo — če bo izvoljen — predsednik vseh Avstrijcev, .ne glede na stranko, vero ali jezik posameznika".
Vsekakor je težko razumeti, da ni smatral za potrebno ati se ni upal sploh kaj spregovoriti o državni pogodbi, soj je vendar kandidat za mesto nojvišjega čuvarja avstrijske zakonitosti in bi kot morebitni zvezni predsednik moral skrbeti tudi za dosledno izpolnjevan nje obveznosti, ki jih nalaga Avstriji ta mednarodni dokument.
K temu vprašanju je govoril le deželni glavar Leopold Wagner, ki je s tem prišel v protislovje s svojim stališčem, po katerem spada problematika manjšine in državne pogodbe izključno v pristojnost države. Pa tudi sicer so bile njegove izjave — da se milo 'izrazimo — precej čudne, ko je dr. Kirchschla-gerja priporočal zaradi .državniških odlik", ker da se je v času spora okoli dvojezičnih napisov odločno zoperstavil .nekvalificiranim napadom* na Avstrijo in ker je zastopal stališče, da se naj Avstrija sploh ne ozira na .zahteve od zunaj", marveč naj povsem sama odtoči, če in v kakšni meri bo izpolnjevala svoje pogodbene obveznosti.
tzgleda, da se je deželni glavar pustit izzvati od koroške GVP, ki je v svojem glasilu Volkszeitung dr. Kirchschlagerju ob njegovem prihodu na Koroško izreklo pristno koroško .domovinsko dobrodošlico", ki kaže, do namerava GVP ne le de-želnozborske, marveč tudi predsedniške volitve zlorabiti za strupeno nacionalistično politiko.

Aktualnost manjšinske probiematike
Vedno boij postaja očitno, da manjžinska pTobiemafika dane: čedaije boij pridobiva na aktuatnosti. Ne samo, da se morajo s temi vpraianji vedno boij resno baviti države, v katerih mejah žive manjšine. Tudi v najširšem mednarodnem okviru nenehno raste zanimanje in zavzetost za to probiematiko, o čemer zeio zgovorno pričajo neštete prireditve, zborovanja, kongresi, seminarji, razstave in druge manifestacije, prav tako posvečene prikazovanju in obravnavanju aktuaine manjšinske probiematike.
Opozori/a na obveznost
ob ob/efnici podpisa državne pogodbe
/MMr J% /J Mo že powew pozM/jeno, M ;e y4wt?M wo;o sfoMJo w ^eoJvA^o^t Jor-W!^/Mopr^fwo Joseg/g Me /e^d 793J s poJp;7o?T: JržavMe ^ogo^^e, td^o je v	jdvrrostr
^^eopdženo" Mn//a o^/efM/Cd tega Zd ^djo Jr-ždvo weJvow?zo ze/o ^džuegd JogoJM. PreJ-wew taj; jd^Md o^čr/d, se sžcer ze/o raJa Hd Jo/go m široko razpZIejo o najraz/ZeHejlZ/? „ JogoJ/;Z/;" Z?! .oMtrfZca/;", so o/JeMco poJ-prsd Jržavwe pogojne — M/:or zd sidvo — „počdsf;7d" z wo/^07W.
Po ve/ja taJZ d/: še posede; Zd Korono, ^;er so r:s^ /z Mjegovegd MwozaJovo/;Mega swd pre^dMe še/e „wdp/s7!e a^cZje" v posd^ez-"iA ^rdp'A jdŽMe P"oroš/;e, ^Z so — poe/oMo ^of o/' rdZHiZ) JragZ/t pn/ožnos^A — spet err-^rdS opozorz/e Md ^e/zpo/M/e^Z Jo/g zlvsfr/je Jo s/oveMsAe /M Z?rva%e MdroJMosfnc s^dpno-sfZ.' Č/eM 7 je Mala prdvZcd, Ma katero ča^aMto že 79 /er/
Pd^d opozorZ/d Ma MeZzpo/MjeMe weJMaroJ-we o^Tezrrosr/ seveJd M/so prZjefMa. Če Z?Z š/o po ^neJe/js^ew ^/eperd" OVP-jewAe Vo/^szeZ-^"g, porew /J j Z/? e^osrd^Mo zaM7o/ča/Z; vta^-"Z/Z /?Z g/at;o v pese/; Zw se š/Z po/Zr/^o prZcd Mojd — sdj gre -ue^Jdr „sdwo" zd Jrža-OMO pogojno ZM „sd?wo" zd prdvZce s/oveMs^e TMdrzj-šZne.
z4?Mpd^ sr-udr /e n Z ta^o eMostavMa, ^d^or sZ wZs/Zjo rZsrZ, ^Z prdfZjo, Jd /?o žlusirZja sdWd oJ/ocd/d o rew, ce ZM v ^d^š?:Z werZ M Zzpo/MZ/a Jo/očZ/d Jrždvwe pogojne. Gre Zd 7MeJMa?oJMo pogojno ZM s rew rdJZ zd weJMa-roJne o/rvezMo^fZ Z M s/e^er^d ZzweJ rZsrZ/? Jr-Zdv, /;Z so poJpZsd/e ro pogojno, Zwd vso prdv-r:o ZM Trzord/rro prdvZco, Jd MZ r;dJ Zzpo/Mjeva-"jew reA o/^vezMosrZ; pd 7dJZ Jo/žnosr, Jd prZ-merrro d^repd, če s rew Zzpo/wjevdwjerw we^dj M Z v reJd.
/Ve MazaJM/e ZtMajo Jržave-poJpZsMZee že v Zrrreresd o/irdnZrve Mrd Jo/žnosr, Jd oJsrrd-rrjdjejo vse, Mr /<Z /d/?^o prZveJ/o Jo tegd, Jd /*Z Zz MespošrovdMjd pogoja Zrr MeZzpo/njevd-njd oMeznosfZ ndstd/d rzovd ždrZščd sporov Zn ^orrj/Z^rov. Dd je oJ .MdpZsHZ/; d^cZj" /dMo ze/o r?:dj/?eM Mrd^ Jo JrdgZ/; oM^ „opozdr;d-r:jd" ud oJprrd vprdšdrrjd, je svoječdsno Jovo/j jdsrro po^dZd/ prZwer /džwe PZro/s^e,- pd rdJZ JdWdšwjZ rdzvoj rrd /rs^erM rrZ rdvrro Mdj/?o/jše prZporočZ/o, Jd je z reševd/rjerM perečZA vprd-šduj rre/?d oJ/dšdrZ v rreJog/eJ, morJd ce/o v zd^r^rrre^ dpdrrjd, Jd se M srvdr ^Sd/rrd" dre-JZ/d, češ; „čds Je/d zd rrds".
/VJor se preJdjd 7d^Zw že/jdw Zn drvdrdw, je prej d/Z pozneje /dMo ze/o neprZjerno pre-/'djen Zz svojZ/t sdnj, Jd žZvZ wd ne^em prdv-/jZčnem ^oto^d /*/dženZ/?". /VeJdvnd rdzprdvd v oJ/*ord ZJrdženZ/; ndroJov Zd oJprdv/jd-nje vse/; o^/jp JZs/;rZmZndeZj je Md v rem ozZrd resno svdrZ/o. /Vdj čZ sZ gd vze/Z /? sred z/dsrZ rZ-srZ, ^Z se Je/djo džd/jene MMr JevZcd, če jZ/; po 79 /er;/; čdMnjd Zn z/ord/^/jenegd zddpdnjd rre^Jo opozorZ nd njZ/;ove neZzpo/njene oMez-nosrZ, nd nj;Pov nepordVMdnZ meJndroJnZ Jo/g.
Manjšinam v Evropi in njihovim jezikom, kuituri in perečim problemom je biia posvečena tudi dokaj nenavadna, a izredno zanimiva razstava, ki jo je pred nedavnim priredilo tajništvo Mednorodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM) za Zvezno republiko Nemčijo v Eschwei!erju pri Aachenu v Zahodni Nemčiji. Razstava je bila v sklopu tamkajšnje ljudske univerze prirejena v avli mestne gimnazije ter je obsegala 30 velikih panojev, polnih dokumentov, zemljevidov, člankov, slik in drugega gradiva, na mizah pred panoji pa so bile prikazane še publikacije in celo gramofonske plošče (med njimi tudi plošča koroških zborov ,Ob Zilji in Dravi"), kar vse je nudilo res pester pogled na bogastvo več desetin predstavljenih slik vsaj omenjenih manjšinskih jezikov v Evropi.
Na otvoritvi razstave, ki so se je udeležili tudi župan, ravnatelj gimnazije, ravnatelj ljudske univerze 'in drugi predstavniki političnega in kulturnega življenja Eschweilerja, je govoril organizator razstave Uwe Joachim
Moritz. Opozoril je na aktualnost manjšinske problematike ter ugotovil, da je za razumevanje med narodi absolutno potrebno, da se ti problemi predstavijo brez vsakih krink. Pri tem je omenil, da so nekatere države dale rade volje na razpolago gradivo o svojih manjšinah, medtem ko so druge spet skušale napraviti vtis, kakor da manjšine pri njih sploh niso .problem". Posebej je naglasil, da zahteve po polnopravni rabi etničnega jezika v zasebnem in javnem življenju (uprava, parlament, sodišča, časopisi, televizija, radio, promet, umetnost itd.) nimajo absolutne veljave, ker bi bilo absurdno, če bi postavljali take zahteve na primer za manjšino, ki šteje samo kakih 20 pripadnikov. .Načelno pa je treba manjšinske jezike ščititi, kajti oni so nosilci dela človeške kulture, ki jo veličastna raznolikost bogati." te še je dodal, da tisti, ki se ne more polnopravno posluževati svojega materinega jezika, zaide v hudo krizo istovetnosti.
Poseben del te razstave je bil posvečen Slovencem v Avstriji in Italiji ter njihovim problemom in zahtevam. Kakor je delno razvidno iz objavljene stike, je šlo za razne prispevke k vprašanju etnične strukture Koroške in še posebej k vprašanju dvojezičnih topografskih napisov, poleg tega pa sta na obstoj in problematiko koroških Slovencev opozarjala še gramofonska plošča ,Ob Dravi in Zilji* ter informativni list .Das ist Karnten"; podobno gradivo, izpopolnjeno z raznimi publikacijami, pa je predstavilo slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
Sicer pa je razstava obsegala dokumentacijo še o celi vrsti manjšin in manjšinskih jezikov v posameznih državah Evrope ter je posredovala tozadevno izredno pestro sliko naše celine. Lok je segal od Keltov in kimrij-ščine preko Brabanta, Bretoncev in Alzačanov do Lužiških Srbov, pa od Laponcev in Schleswiga preko Južne Tirolske do Katalonije in Baskov — skratka bogat mozaik Evrope v luči njenih narodov in narodnosti ter njihovih jezikov in kultur.
Razstava je naletela v javnosti na živahen odmev. Našteli so lepo število obiskovalcev, med njimi zlasti dijaki in njihovi profesorji; pa tudi tamkajšnji tisk je o razstavi obširno poročal v besedi in sliki.
PARIZ. — V drugem krogu predsedniških volitev v Franciji je zadnjo nedeljo padla odločitev: z malenkostno večino je zmagal kandidat desnice Valery Giscard d'Estaing, ki je dobil 13,398.413 ali 50,8 odstotka glasov, medtem ko je bilo za kandidata združene levice Francoisa Mitter-randa oddanih 12,957.622 ali 49,2"/. glasov. Čeprav so splošno pričakovali pičlo odločitev, je vendar presenetilo dejstvo, da je kandidat levice Mitterrand dobil toliko glasov, kot jih napredne sile Francije še nikdar niso imele. Tega dejstva se očitno zaveda tudi zmagovalec Giscard d'Estaing, ki je že izjavil, da bo Mitterrand tudi v bodoče igral pomembno vlogo v političnem življenju Francije.
NEW DELHI. — Minulo soboto se je tudi Indija vključila v tako imenovani .atomski klub", to je v skupino držav, ki se ba-vijo s proizvodnjo jedrske energije. Indijska komisija za jedrsko energijo je namreč sporočila, da je Indija izvedla svojo prvo podzemeljsko jedrsko eksplozijo. Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je v zvezi z eksplozijo prve indijske jedrske bombe izjavila, da njena država ostaja na pozicijah o uporabi jedrske energije v miroljubne namene. V sporočilu za tisk je prav tako poudarjeno, da je poskus namenjen miroljubnim ciljem in da Indija ne namerava izdelovati jedrskega orožja, marveč se nasprotno bori proti uporabi jedrske energije v vojaške namene.
BAČKA PALAMKA. — Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je v soboto izročil prometu veliki most na Donavi med Bačko Palanko in Ilokom. V navzočnosti 70.000 ljudi je Tito izrazil željo, da bi bil ta most močna vez med narodi Jugoslavije, kakor tudi drugi, ki jih bodo gradili. „Pa ne samo mostovi. V naših mislih, težnjah, delovanju, se moramo zmeraj zavedati predvsem tega, da je treba varovati velike pridobitve NOV in tiste, za katere smo se bojevali pozneje, da bi čimprej privedli našo državo iz zaostalosti."
STOCKHOLM. — Švedska delegacija na zasedanju mednarodne razorožitvene komisije v Ženevi je ponovno predlagala prepo-' ved vsega kemičnega orožja na svetu. Svoj predlog je Švedska ponovila v trenutku, ko se v Ameriki bavijo z načrti za proizvodnjo novega bojnega plina. Kongres v Wa-shingtonu namreč razpravlja o zahtevi ameriške vojske po proračunskih sredstvih za proizvodnjo popolnoma nove generacije .živčnih plinov". Poleg tega pa zahteva vojska še sredstva za proizvodnjo tako-imenovanih .binarnih plinov", ki bi jih bilo zelo težko podvreči mednarodni inšpekciji, čeprav so skrajno nevarni.
BEJRUT. — V smislu .maščevanja" za napad palestinskih komandosov na izraelsko vas Maalot, kjer je zgubilo življenje 27 ljudi, je izraelsko vojno letalstvo izvedlo bombne napade na južni predel Libanona; .uspeh": skoraj sto mrtvih, več sto ranjenih ljudi ter ogromna materialna škoda. Vse kaže, da hoče Izrael za vsako ceno obnoviti svoj .ugled" močne vojaške države ter izvaja svoje povračilne akcije po zgrešeni nacistični taktiki .sto glav za eno nemško (oziroma izraelsko) glavo". Libanon pa je Izrael očitno izbral zato, ker meni, da je to najšibkejši člen v arabski verigi. Kajti zdi se, da cilj teh akcij ni več samo kaznovati komandose in preprečevati njihove akcije, ampak preprosto sejati smrt med libanonsko in palestinsko prebivalstvo.
LJUBELJ. — V nekdanjem koncentracijskem taborišču pod Ljubeljem so odkrili spominske plošče internirancem v tržaški Rižarni in taborišču Fraschetti-Alatri v Italiji. Na svečanosti je govoril predstavnik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Lojze Bukovec. Med drugim je opozoril tudi na dogodke, ki znova kalijo dobre odnose z Italijo in Avstrijo. Poudaril je, da prav ti dogodki še bolj krepijo enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije.
GORfCA. — Kot uvod v mednarodno konferenco o manjšinah, ki bo v dneh od 10. do 14. julija v Trstu, je bila konec minulega tedna v Gorici celodnevna razprava o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Italijanski in slovenski strokovnjaki so obravnavali vrsto kulturnih, političnih, gospodarskih in socialnih problemov, ki potiskajo Slovence v podrejen položaj nasproti večinskemu narodu. Predvsem je bilo govora o procesih asimilacije slovenskega življa, razlaščanja njegove zemlje in drugih posegih, ki spreminjajo narodnostno sestavo posameznih območij. Predstavniki manjšine so poudarili, da bi nadaljnje zavlačevanje potrebnih ukrepov povzročilo nepopravljive posledice.
zunanji miniztez dr. RudoM Ktrthzchidger je v začetku aprita ie)a* v neki izjavi, ki jo je poztai pariamen-tu, zapizai, da je ..znano, da v avztrij-ekih zveznih pokrajinah Koroški in šta-jerek) tik pred kontem vojne, torej tudi teta 1M4, ni biio nikakršne partizan-eke dejavnosti".
3e minister nepoučen? Aii pa iaie? Koroški udeieient) narodnoosvobodii-nega boja, ki so biii ob te) izjavi prav tako presenečeni in ogorčeni kot vsi m), trdijo, da ne gre za nepoučenost, temveč za namerno pačenje dejstev. To je poiitika, pravijo, on že ve, zakaj prav zdaj tako govori. Koroških partizanov ni mogoče zanikati, trdijo, vsi to vemo, tudi naši nasprotniki! Zakaj pa bi potem, pravi Karet Prušnik Gašper, fašistični prenapetoži razstreije-vaii in oskrunjaii naše partizanske spomenike? če pri nas ne bi biio partizanske dejavnost), potem ne bi biio spomenikov padiimi Pogiejte taie seznam, mi kaže Gašper na iist papirja, tuie sem si zapisa) vse skrunitve spomenikov, skupno jih je dosiej že ?. Nazadnje so š. in 7. oktobra tani fašisti premazati partizanski spomenik v Kot-mari vasi, tš. septembra iani pa je bii razstreijen spomenik na Robežu.
Gašper, ki je predsednik Zveze koroških partizanov (to nedeijo je imeia zveza v Ceiovtu svoj občni zbori), je po nedavni izjavi dr. Kirthsthidgerja vzet zemijevid Koroške in z rdečo barvo s krogci narisa) nanj partizanska grobišča, s pravokotniki spominske ptošče in s trikotniki partizanske spomenike. Tega zanimivega zemijevida ne objavijamo, Ker bi ga moraii preveč pomanjšati in bi se potem vse skupaj premaio videto, iahko pa zapišemo toie: partizanskih grobišč je na
Koroškem natančno M. spominski pio-šči sta dve (na rojstni hiši narodnega heroja franca Pasterka-Lenarta in na Peršmanovi hiši v Podpeci, kjer so Nemci ZS. apriia IMS zverinsko pobiii tt-čiansko družino, med njimi 7 otrok, najmiajši je bii star komaj š mesecev), partizanska spomenika sta prav tako dva (tisti na Rabežu, ki je bii razstreijen, drugi pa stoji na Komiju nad Pii-berkom).
Ogiedaii smo si nekaj teh spomeni-
kov in grobišč. V ireicu pri Ceiovcu so pokopani trije partizanski borci: en Korošec, Friderik Karute, in dva primorska Siovenca, katerih imeni pa nista znani. Vsi trije so padii v bojih z nacisti t7. septembra t?44, in sicer oba Primorca pod Dvorcom, za Karuta pa ni natančno znano, kje. Na centrainom pokopaiišču Annabichi v Ceiovcu sta dve partizanski grobišči, čeprav pravijo, da jo tam pokopanih še veiiko več žrtev nacističnega nasiija. Zanimiv je spomenik prvoborcu Zanozu Zupancu, ki jo bii rojen 4. apriia t?tS v vasi Obirsko pri Zoiezni Kapii, padei pa je 14. oktobra IMS nad šmarjeto v Rožu. *Pivemu koroškemu partizanu — Der erste Kdrntnor Partizane" piše na
spomeniku, s katerega vsakokrat izginejo rdeči trakovi, vsako ieto ob dnevu mrtvih. Zupanc se je teta 1?ST skupaj s seiskimi uporniki umakni) pred nacisti v žjubijano. Ko so 7ugosiavijo zasedii Nemci in ttaiijani, je stopii v prve partizanske enote na Gorenjskem. !uiija 1M7 se je vrni) na Koroško, kjer je v okoiici Zeiozne Kapie in Sei ustanovi) prve odbore Osvobodiine fronte.
Kaj bi k svemu temu reke) avstrijski zunanji minister? Kaj bi tekei, če bi.
denimo, videi vojno poročiio štaba tV. operativne cone, ki samo za siabe tri mesece v začetku ieta 1?4S navaja devet partizanskih akcij? Za M. marec 4S., na primer, pišo: ..Spopad z nemško patroio v dotini Koprivne. Nemci so biii pognani v beg. Ubita sta dva orožnika, dva ranjena. Pr) vseh teh akcijah naši niso imeii izgub."
in kaj bi tekei minister, če bi spozna) krojaškega mojstra v Ceiovcu Janeza Wetssa, invatida od rojstva, od teta tžOT, ko je bii rojen v Šentjanžu v Rožu, in če bi se pogovarjat z njim o tem, kako je prvič dobii stik s partizani maja teta IMS, kako je potem zbirai hrano za partizane, kako so ga ieta 1744 izvoiiii v pokrajinski odbor
OF za Koroško, kako so organizirati narodnoosvobodiine odbore po vseh vaseh v Rožni doiini, kako je biio vse to nevarno, kako je bii srečen, ko ga kmet iz njegove vasi, s katerim sta skupaj deiaia in ki so ga fašisti zaprti in mučiii, n) izdai? Naši ijudje so se odiično držati, m) je rekei mojster Weiss, niso biii izdajaici, beie garde pri nas nismo poznati, tudi vsi župniki so sodeiovaii z nami. Kaj bi na vse to rekei dr. Kirchschidger?
Aii če bi zvedo), da v Kočevju živita Peter čero, rojen ieta 1870 na Mačah v Rožu, in njegova žena Marija, rojena štiri ieta pozneje v Svečah v Rožu, ki sta imeia dva sinova, Aieksandra in tvana, in oba sta padia kot koroška partizana? Aieksander je padei novembra 1744 v Rutah pri Stati cerkvi, ivan pa maja istega ieta na Gotici. Oba sta v skupnem grobu pokopana v Svečah in oče Peter, ki je bii Maistrov borec za severno mejo, je dobii soize v oči, ko nam je pokazai veiiko, uokvirjeno siiko njunega groba. Kaj bi na vse to rekei avstrijski zunanji minister?
in kaj bi še rekei. če bi v zborniku Koroška v borbi, ki je izšoi v Ceiovcu že ieta 17St, prebrat samo toie iz prispevka Antona Rička: ^Oborožena borba se je na Koroškem začeia pravzaprav že iota t?S7 in 1740, ko so koroški fantjo pobegniti v gozdove in formira)) takozvani zoieni kader — prve zametke kasnejših partizanskih enof... V spopadih z zeienim kadrom so hitier-jevci trpeti občutne izgubo ..."
Kajne da pačite dejstva, dr. Rudoif Kirchschidget? Zakaj?
y4nJre; Tr;7er
(itd., Ljubljana, 14. 5. 1974)
Ministrove iaži ^
Ne g!ede na avstrijske uradne izjave ne manjka dokazov o dejavnosti partizanov na Koroškem

Prireditev naših dijakov
v znamenju sporazumevanja in sožitja med narodi
Uspeta akademija Zvezne gimnazije za Stovence v Ceiovcu, ki je bita minuto nedetjo popotdne v cetovški Deiavski zbornici, je potekata v duhu sporazumevanja in sožitja med narodi. Tej misti je bita posvečena dekoracija odra {pripraviti so jo učenci Z. razreda pod vodstvom prof. dipt. inž. arh. Janeza Oswatda), ki je poteg evropske zastave simbotično prikazovata mednarodno povezanost; to miset je v svojem pozdravnem govoru nagtasit ravnatetj dr Pavte Zabtatnik; in to miset je predvsem izpovedat pestri spored pevskih in instrumentatnih točk ter recitacij.
Med častnimi gosti na nedetjski akademiji stovenske gimnazije so biti predsednik dežetnega šotskega sveta dežetni postanec Joset Gut-tenbrunner, cetovški župan Leopold Guggenberger, pretat Ateš Zechner v zastopstvu celovškega škofa, vodja manjšinskega šotskega oddelka okrajni nadzornik Rudi Vouk in strokovni nadzornik dr. Vatentin tnzko, jugoslovanski generalni kon-zut v Cetovcu Bojan Lubej in konzul Branko Čop, pomočnik sekretarja za kulturo in prosveto SR Slovenije Peter Winkter in svetnica Lojzka Virtič, dežetni postanec Hanzi Ogris, tajnik Avstrijsko-jugoslovan-skega društva na Koroškem Btatnik, profesorji tjubtjanske univerze ter gimnazijski ravnatelji in kutturni de-tavci iz Slovenije, predstavniki narodnih in kutturnih organizacij koroških Slovencev in drugi.
Skupaj s števitnimi obiskovalci Iz vseh predelov južne Koroške so izpričali zanimanje in povezanost z edino slovensko srednjo šolo, ki je
vso svojo skoraj že dvajsetletno življenjsko dobo obsojena na izključni popoldanski pouk in je zato toliko bolj razumljivo in upravičeno upanje, da bi končno le dobila svoje lastno poslopje. V tem šolskem letu ima slovenska gimnazija prvič tri paralelne prve razrede, skupaj pa 434 dijakov in dijakinj, medtem ko se bo število absolventov z letošnjimi 33 maturanti povečalo že na 367.
V duhu Prešernove izpovedi o sožitju in bratstvu med narodi (toda ne za ceno odtujitve lastnemu narodu in jeziku, kakor je poudaril ravnatelj Zabtatnik) je bil sestavljen spored. Prvi del — SOSED, TAKO TE GLEDAM — je poleg pevskih nastopov ter recitacij Me-škovih .Koroških poti" in Prešernovega .Orglarja* obsegal tudi besede, ki so jih o koroških Slovencih oziroma v prid enakopravnemu in mirnemu sožitju v deželi napisali trije koroški nemški avtorji Franz Stimpfl, Hans Piccotini in Helmut
Scharf (vsi so bili navzoči). Drugi del — PESMI NARODOV — pa je v besedi, pesmi in glasbi vsaj za nekaj trenutkov pričaral pred oči in ušesa obiskovalcev idealno podobo tistega medsebojnega sporazumevanja, razumevanja in sožitja, ki si ga, na primer na Koroškem, danes žal samo želimo, ne moremo pa se ga tudi že veseliti.
Kar 14 narodov oziroma jezikov je združeval spored, ki so ga dijakinje in dijaki slovenske gimnazije izvajali v otroškem, mladinskem, dekliškem in mešanem pevskem zboru (pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča) ter solističnih nastopih. Namenoma ne navajamo posameznih imen, marveč velja za vse sodelujoče, da so nam pripravili prijetno presenečenje ter zaslužijo za svoje izvajanje prisrčno zahvalo
Naj jim bo v priznanje tudi zavest, da so na svoji prireditvi demonstrirati — za današnjo stvarnost sicer še nekotiko preveč ideaii-zirano — resnično združeno Evropo, precej širšo od tiste, ki jo sim-boiizira zastava z dvanajstimi rumenimi zvezdami na temnomodrem poiju. Svoj prispevek pa so daii tud) k uresničevanju žeije, naj bi bi-!a Koroška .vzor združene Evrope v maiem"; vendar bo moraia svoj prispevek dati tudi druga stran, ker bo sicer žeija ostata samo žeija.
Bogata publikacijska dejavnost
Slovenske akademije znanosti in umetnosti
V okviru bogate in razvejane dejavnosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti brez dvoma zavzema posebno mesto publikacijska aktivnost. Vsako leto izda SAZU celo vrsto najrazličnejših publikacij, ki gredo potem v širni svet, kjer pričajo o dosežkih slovenske znanosti in umetnosti.
Med njenimi novejšimi knjigami je 300 strani obsegajoča razprava, v kateri je Marija Klemenčič obširno prikazala biblioteko in publikacije SAZU v obdobju 1952—1971. Že bežen pogled v to publikacijo pokaže, kako bogata je tovrstna dejavnost in kakšen korak naprej je na tem področju napravila najvišja znanstvena ustanova slovenskega naroda.
Vsako leto pride v biblioteko SAZU povprečno 9000 knjig oziroma letnikov revij. Celotni knjižni fond, ki je v letu 1951 znašal okrog 22.000 enot, je do leta 1971 narasel na skupno 172.832 enot (167.263 knjig in letnikov revij, 671 mikrofilmov, 69 konvolutov rokopisov, 1589 geografskih kart, 67 gramofonskih plošč ter 3173 fotografij in reprodukcij). V omenjenih dveh desetletjih je SAZU sama izdala že 212 publikacij, ekspedit akademijskih publikacij, ki je leta 1951 znašal 8166 enot, pa se je dvignil v letu 1971 že na 19.465 enot (od tega je šlo v zameno 10.677 enot, v dar ali recenzijo 3614
in v prodajo 5174 enot). Posebno uspešno je SAZU v omenjenem obdobju razvila in razširila tudi zamenjavo: leta 1951 je pošiljala svoje publikacije na 319 naslovov doma in v tujini, leta 1971 pa že na skupno 1313 naslovov, od tega 219 v Jugoslaviji ter 1094 v 79 državah sveta.
Tudi v zadnjem času je pri SAZU izšlo lepo število publikacij. To je predvsem Letopis za leto 1972, ki podrobno prikazuje dejavnost posameznih inštitutov, zavodov in odborov akademije. Josip Žontar je objavil zanimivo razpravo .Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju" z zelo obširnim povzetkom v nemščini ter seznamom osebnih in krajevnih imen in slovarčkom turških izrazov. V bogato ilustrirani 500 strani obsegajoči knjigi je Stanko Škerlj opisal zgodovino italijanskega gledališča v Ljubljani ter obdelal kroniko italijanskih gostovanj. Sistematičen prikaz pomorskega civilnega oziroma gospodarskega prava je dal Stojan Cigoj v svoji razpravi .Pomorsko pravo Jugoslavije". V okviru .Kataloga favne Jugoslavije" sta izšla dva nadaljnja zvezka, posebno izdatna pa je bila založniška dejavnost oddelka za prirodoslovne vede, kjer je bilo v zadnjem času objavljenih kar osem raznih razprav.
Obveznost, ne dobra votja
Manjs/ns^Z proNetM Ma Korošcem se Htegne, &ot je po&aza/a raz-j?r<Wd v ^oroš^etM deže/new z/?ora, spre/eviti v /jva/fžcn predmet tnedse-fmjniA sfran^ars^ZA o/^ožccanj, torej v predmet predvo/dne ^cmpgnje za deže/we vodtve L 7973. Na to resnico je opozori/ tadi novi dežeini g/avar Wagner.
/n vendar so po/emični g/asovi v vrstah Mca?M&0(/e?MoJ:rats&e in svohodnjashe opozicije hot tadi nespretna ohramha sociaiistične večine znova pohaza/i vso hedo tistega, har hi nehdo rad prihazai pred svetovno javnostjo hot shrh za manjšine v repahiihi zlvstriji. 5/iša/i smo .dobronamerne nasvete" manjšini, naj si raje .poišče prijateijev doma" bot v taj/nZ, pri čemer je za te govornice /agosiavija za borošhe Siovence taja deže/a bot na primer Senega/. Nehdo je govori/ ce/o o .t/fjarfiiranja Avstrije v /agos/aviji", pri čemer je bržhone mis/i/ objektivno prikazovanje dejanskega po/ožaja s/ovenske in hrvaške manjšine v jagos/ovanskih aradnih izjavah in v tiska, še posebej pa v znanem pododbora OŽN za odpravo vseh ob/ik rasnega zapostav/janja. (Pri tem je zanimivo, da bi si vodstva posameznih strank in s tem tadi č/ani deže/nega zbora /ahko pri-skrbe/i avtentične zapiske o govora jagos/ovanskega de/egata in o razpravi o njem.J
Vodi/na stranka v deže/nem zbora, socia/istična, je ponovi/a sta/išče, ki ga je v bistva že /ormira/a po zadnjih občinskih vo/itvah. Deže/ni g/avar Wagner je, de/no tadi zaradi neposrednega vprašanja pos/anca /jadske stranke Sc/?awZ;a, a/i so socia/isti priprav/jeni spremeniti zakon o avedbi dvojezičnih napisov v 203 jažnokoroških krajih in zase/kih, odgovori/, da je reševanje manjšinskih zadev zvezna stvar in da Koroška samo /ahko .ponadi svoje dobre as/age". Osebno se bo potradi/ spraviti koroške stranke za .okrog/o mizo", kajti če ne bodo .vse strani priprav-/jene na kompromis", bo statas gao v manjšinskem vprašanja traja/ še de-set/etja. Zato naj bi .manjšinski prob/em odstrani/i iz dnevnih po/itič-nih sporov".
Pogovori za .okrog/o mizo" naj bi, kot to g/osira Karw;?:fr Tages-zeitang, odpravi/i nezaapanje med obema narodoma in zbo/jša/i k/imo. Zato tadi visi nag/a rešitev, ki jo zahteva posebno /jadska stranka, v zraka. Vendar bi Wagner rad pritegni/ po/eg predstavnikov strank in s/ovenske narodne skapnosti tadi — Karntner He/fnaft/Zcnsf, torej organizacijo, ki si je — v sedanji a/i prejšnji ob/eki — prizadeva/a, da bi čimprej /ikvi-dira/a manjšino in s tem opravi/a svoje ve/ihonemško, germanizatorsko pos/anstvo. Take pogovore v imena koroške javnosti pa manjšina od/očno odk/anja, ker je očitno, kam bi /ahko pripe/ja/ kakršenko/i .kompromis".
Tak razvoj seveda omogoča, da se od/očitev zav/ačaje in da /ahko raz/og za to s/ednjič ce/o zva/e na — manjšino. $e več. .Socia/istična stranka, ki je svojčas naredi/a ve/iko napako že s tem, ko je privo/i/a v možnost nove/iranja obstoječega zveznega zakona o dvojezičnih napisih, si sedaj /ahko v primera Mcas^e^a — amije roke ...
Pri teh račanih pa, kot večkrat dos/ej, ne apoštevajo resnice, da državna pogodba kot mednarodni dokament postav/ja zahteve, ki so JorrMa/ZraNC v č/enih, in da ji ni prav nič mar, a/i so v sk/ada .z že/jami in težnjami" večine, pa naj bo to koroška a/i zvezna, vseavstrijska. Ta se skratka ni mogoče igrati z demokratičnim od/očanjem. Pes je sicer, da bi mora/i večinski narod in njegove po/itične astanove v daha idea/ov 20. sto/etja že sami po sebi, brez mednarodnih obveznosti in pravnih sredstev nekakšne prisi/e, apoštevati manjšino in jo varovati nasi/ja v kakršniko/i ob/iki. Toda če tega ne čatijo kot svojo internaciona/no, hamano do/žnost, potem je pač treba vztrajati pri mednarodnih obveznostih.
V tem konteksta seveda zvene izjave šeja avstrijske dip/omacije dr. Kirchsch/agerja v pogovora z dnevnikom K/eine Zeitang, da bi mora/a biti rešitev na Koroškem v sk/ada z državno pogodbo, ki pa bi jo hkrati mora/ sprejeti in odobriti večinski narod, kot miniranje obveznosti, če namreč apoštevamo sedanji po/ožaj in odpor ve/ihonemškib si/ proti pravicam manjšine nasp/oh.
Srečko Panič
(Večer, Maribor, 14. 5. 1974)
TONE SVETiNA	229
Takoj je dojei, da hočejo s fema dvema prodoroma uničiti šfab, da bi se maščevali za fo, ker je malo manjkalo, da niso v Gorici zleteli v zrak.
Toliko da ni pobesnel ... Toda ni utegnil premišljati, samo praznil je šaržer za šaržerjem in streljal po policistih, brž ko so se pokazali izza dreves. Moč avtomatskega orožja štabovcev in gostota ognja sta zaustavila nagli nemški prodor.
Med rezgetanjem konj, zvenčanjem razbitih stekel in piskanjem krogel so odmevala povelja kakor divji kriki.
Polde, Strela in Blisk so ostali na položaju med mitraljezci, ki so ščitili odstopnico. Nenadoma je skupini po-iicistov uspelo prodreti visoko v gozd in udariti z boka. Ko se je Blisk ozrl, je videl podplate štabovcev, ki so naglo bežali za Lazarjem. Vsa množica se je porazgubila v gozdu. Stekel je tudi sam, kar so mu dale noge. Gozd je bil vsevprek pregažen, kot bi bila drvela skozenj čreda preganjane divjadi. Tekli so kot po taktu bobnov. V mrzlo jutro so se svetlikali zlati našitki od polkovnika do poročnika, drug je bil urnejši od drugega. Blisk je bit mlad, slok in močan. Volja, da bi živel, mu je pomagala. Kmalu je dohitet bežeče in jih tudi prehitel. Ustavil se je šele ob Poldetu, ki je podpirat Strelo. Ta si še ni bil pozdravil polomljenih nog. Strmina z ledenim kamenjem ju je zaustavita. Polde je krep-
keje poprijel Strelo pod pazduho. Z združenimi močmi so se umaknili sikajočim izstrelkom.
Po polurnem begu so se zasopli ustavili na skalni pregradi, kjer je Lazar postavil nov položaj. Iz kotanje pod njimi so se iz zasneženega gozda dvigali dimni stebri in plapolajoči ognji. Nedavno zgrajeno zavetje štaba, o katerem so mislili, do bo vzdržalo in ostalo skrito do konca vojne je gorelo. Prameni črnega dima so se razblinjati v vetru, ki je prav do sem prinašal kosme saj.
Nemcev ni bilo za njtimi. Pokalo pa je na vseh štirih straneh. Lazar je vedel, da se brigade branijo in se počasi izmikajo iz nemških klešč. Tudi ta nenadni napad jih ne bo pregnal z osvobojenega ozemlja! Upa) je, da bodo v nekaj dneh pognali sovražnika iz Trnovskega gozda nazaj, na izhodiščne položaje.
23
Po štirih mesecih preiskovalnega zapora in življenja med medvedi, kot so stražarji imenovali zapornike, Gorazdov duh še ni klonil. Spraševal se je, ali ga je spravila v godljo premišljena igra majorja Wolfa ali še koga drugega, ki se na račun njegove aretacije skriva in varuje svojo kožo. Najbolj ga je zabolelo prvo srečanje z zasti-ševatnim oficirjem. Z nekaj psovkami mu je strgal oznake kapetana^komisarja z rokava in zvezdo s kape ter ga nagnal z gestapovcem. .Kdor je osumljen, še ni kriv," ga je opozoril Gorazd. Žalostno je ugotovil, da se napovedi majorja Wolfa uresničujejo druga za drugo. Tako je lastne ljudi spoznal tudi z druge strani. Bolje bi bilo, da jih nebi. Skušal jih je razumeti pri njihovem težavnem in odgovornem delu, saj so morali dan za dnem iz najbolj zakrknjenih sovražnikov revolucije iztiskati priznanja in prek njih odkrivati še druge vrinjence, ki so bili povod za nešteto
žrtev. Ni jih pa mogel razumeti, ko so hoteti, da bi priznai reči, o katerih se mu ni niti sanjalo.
Životaril je v bedni celici iz brun, podobni partizanskemu skrivališču, pogreznjenemu na pol v zemljo. Tolažil se je z upanjem, se mora slej ali prej izkazati njegova nedolžnost. Ze prve dni aretacije je spoznal, da ga imajo nekateri za nevarnega agenta, ki mu ne morejo zlahka do živega. Zaslišal ga je tudi Maks. To je bil bolj pogovor kot zaslišanje. Gorazd mu je opisal vse svoje življenje od otroških let, mu obrazložit, kaj ga je kot železarja privedlo v partijo, kako je vstopil med partizane, kod je hodil in partizani!.
.To, kar si mi povedal, dragi Gorazd, je lahko vse res," je odgovoril Maks. .Lahko pa je tudi lepo izmišljena zgodba. Nekatere reči s terena te hudo obremenjujejo. Mnogo neprijetnih dejstev govori v tvojo škodo in v prid tistih, ki te imajo za Wolfovega agenta. Ne samo to, da si se udeležil sestanka z Nemci, tu so še druge obremenilne okoliščine. Na primer, da nisi prišel no sestanek v vilo, kjer so bili pobiti skoraj vsi udeleženci." Potem mu je Maks povedal neko ime in ga povprašal, kakšen je bit ta človek.
.Sprva je bil dober, vzdrževal je za nas zveze z mestom, potem pa je postal slabi"
.Kako slab?" je vprašal Maks.
.Nismo se več zanesti nanj."
.Ker ni imet ničesar več povedati," ga je dopolni) Maks in nadaljevat:
.Odkrili smo, da je bil nevaren gestopovec. Na vesti je imet izdajo treh organizacij Osvobodilne fronte, nekaj ljudi je bilo zaradi njega ustreljenih, še več odpeljanih v koncentracijska taborišča. Na vprašanje zasliševatca je povedal, da si bil ti njegov nadrejeni in da je od tebe prejemal naloge."
Lepa prireditev materam v čast
Na materinski dan v nedeljo 12. majnika, so člani Slovenskega prosvetnega društva .Radiše", kot običajno tudi letos, pripravili pestro kulturno prireditev, s katero so hoteli počastiti matere, hkrati pa posredovati nekaj tiste kulture, katera je na Radišah že desetletja živa in ki ima glavne zasluge za to, da nosijo Radiše tudi danes še povsem slovenski pečat.
Spored te prireditve je demonstriral živo in vsestransko kulturno delo v društvu samem, pokazal je tudi odprtost domačih prosvetašev na zunaj. Prireditev, katere se je udeležilo nepričakovano veliko število ljudi, je otvoril moški zbor s koroško himno .Nmav čriez jizaro". Nato so pod vodstvom domače učiteljice Nežike Povše nastopili najmlajši s petjem. Anamarija Wo-schitz, Ani Wrulich in Eva Hribernik pa so z ljubkimi verzi počastile svoje in vse druge matere. Nato so nastopili večji otroci, poredni ,Ra-diški tantje", ki so poleg hrvaške .Na Kordunu" (v kateri sta se kot solista prvič predstavila Fottej Tol-majer in Andrej Einspieler) zapeli še tri fantovske pesmi. Tako so hoteli mamice spomniti tudi na tista leta, ko so mamice postajale. Mešani zbor, ki ga je vodil tov. Slmen Wruiich je nato z ubranimi glasovi zapel štiri materinske oziroma rodoljubne pesmi.
V gosteh pa so bile na Radišah
tokrat gojenke gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu s predstojnicami. S tem, da so prinesle nekaj točk iz programa letošnje zaključne prireditve, so zelo uspešno pomagale popestriti in obogatiti spored materinske proslave SPD .Radiše". Poleg petja in rajanja so uprizorile še igro .Prisegam", s katero so med občinstvom takoj vzbudile, zlasti s predvajanjem pozornost in občudovanje. Predvsem je presenetila igralka, ki je igrala pre-tresljivo-fragično vlogo nore Klare. A tudi obe mladi služkinji sta zelo posrečeno podali vlogo ošabnih, nekoliko pritrkanih mladoletnih deklin. Sploh je treba reči, da so na
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku vabi na
PEVSKI KONCERT
v nedeljo 26. maja 1974 ob 20. uri v dvorani gostiine Schwarzi v Piiberku.
Gostuje: Moški pevski zbor .VRES" iz Prevalj.
Ljubitelji slovenske pesmi prisrčno vabijeni!
Odbor
Vstopnice v predprodaji po Sit. 15.-. pri večerni btagajni po Mi. !0,-
to uprizoritev lahko ponosni režiser in igralke.
Prireditev je zaključil zopet domači moški zbor. Domači g. župnik pa se je kot spremljevalec dela domačega društva zahvalil v imenu občinstva domačinom in gostom za lep popoldan.
Ta prireditev je tudi jasen odgovor tistim, ki skušajo postavljati našo kulturo v neko .pravo luč" in ji podtikavati neodgovorno, slepeče folklorno izživljanje. Žalitev je za radiško društvo, za gospodinjsko šolo v Št. Rupertu in za vso druga aktivna prosvetna društva, ako jim kdo skuša očitati, da nimajo .jasnega pogleda za pomen in namen kulturne aktivnosti". Vedno so vedeli naši ljudje, ki se pod dostikrat najtežjimi pogoji učijo iger, petja in pripravljajo druge prireditve, čemu se trudijo in to vedo tudi še danes. Tako močno pogrešan .enotni koncept" pa bo le težko izdelati, kajti pogoji za delo so iz kraja do kraja različni. Tlačenje vsega v nek enotni modul pa bi brez-dvomno terjalo nove izgube. (Taki, ki se v modul ne dajo stlačiti, se namreč od gotovih krogov po navadi kaj kmalu odpišejo in ožigosajo kot odpadniki). Sicer pa tisti, ki terjajo takšen koncept, tudi le govorijo in pišejo o .konceptu"; ni pa še bilo od njih zvedeti kakih konkretnih zamisli.
oto
Bergova gaierija v Ptiberku spet odprta
Preteklo nedeljo so v Pliberku spet odprii likovno gaierijo Wernerja Berga. Razen tega pa so — kot smo ie poročaii — odprii v prostorih piiberške farne dvorane še posebno razstavo umetnika Berga ob njegovi 70-ietnici.
Prejšnjo sredo je piiberški župan vabii predstavnike tiska v razstavne prostore, kjer so si pod vodstvom prof. Wernerja Berga ogiedaii obe razstavi.
Posebna razstava, ki je posvečena 70-ietnici umetnikovega živijenja, je za ijubiteija Bergove iikovne umetnosti enkratno doživetje. To že z vidika razporejenosti posameznih siik, ki harmonično dopoinjuje-jo ena drugo, posebno namestitev umetnikovih skic, ki jih obiskovaiec iahko vidi tudi v dokončni umetnikovi izdeiav). Tore) je obiskovaicu dan tud) vpogied v razvojne faze od nastanka skicnega zapisa do do-deianega izpovednega motiva. Prof. Berg je nagiasii, da je predstavitev skice skupaj s siiko važnega pomena, ker pravzaprav oboje predstavijo umetniška prijema, ki se čestokrat v enem in istem motivu bistveno raziikujeta. Vizuaini vtis je mnogokrat umet-
niško tako močan, da ga kasnejša reprodukcija ne izraža, že pa stvar seveda iahko tudi obratna, namreč, da umetnik šeie v ateijeju najde tisto, česar s skico ni našei. Posebno razveseijivo je, da so v posebni razstavi videti pretežno nova deia umetnika, ki sicer s svojim znanim umetniškim stiiom obiskovaicu odpira nove razsežnosti njegovega umetniškega sveta. Kakor umetnik sam pravi, je ta njegov motivni svet zanj neizčrpen.
V posebni razstavi je skupno razstavijenih 76 siik raziičnih formatov in tehnik in 4$ skic iz iet 1973 in 1974.
Pravtako deioma na novo razporejeni so tudi eksponati v staini Bergovi gaieriji, v kateri so z ietoš-njo otvoritvijo dodaii še dva razstavna prostora, tako da je v gaieriji zdaj razstavijenih skupno 166 eksponatov. V tem kratkem poročiiu seveda ni možno podati vseh vtisov, ki jih dobi čiovek ob obisku obeh razstav. Tu iahko ie poudarimo, da vsakomur priporočamo ogied Bergovih razstav v Piiberku.
Suha
V začetku maja je sklepal suški občinski odbor o izrednem proračunu za leto 1974. Soglasno je sklenil zgraditi cesto iz Potoč v Libeliče. Stroški bodo znašali okrog 860.000 šilingov. Župan je vedel poročati, da je iz izrednega proračuna 1973 ostalo še 380.000 šilingov, ki jih hočejo uporabiti v tem letu. Ker vemo, da je v občini velika stiska z denarjem, nam je vsekakor
PHberk
Na zadnji občinski seji v Piiberku dne 10. maja so zastopniki Enotne iiste prepričaii občinski odbor, da ni sprejei predioga, da bi na Bistrici pri Piiberku zgradiii počitniško na-seije. Prediog odbora za gradnjo, po katerem naj bi občinski svet 10 ha „zeiene površine" spremenii v ^površino za gradnjo", na kateri bi zgradiii počitniško koionijo, je bii na pobudo siovenske frakcije odkionjen. Vodja Enotne liste, mestni svetnik Štefan Trampuš je na seji podvomii v pravično ravnanje občine z domačini, ko vendar ie-tem mnogokrat ni ugodita spremembe kakšne parceie — tujcem pa bi ugodiia vsako žeijo. Tudi odbornik EL, Jože Parti je navzočim predočii nesmisel namembe s tem, da je na karti dokazal, da parceie ne predstavljajo strnjene površine — med njimi in okoli njih so zemljišča, ki jih kmetje obdelujejo — in da do nekaterih parcel sploh ni poti. Nastala bi situacija, ki bi kmetom zelo obremenila obdelavo zemlje in tako škodovala celotnemu gospodarstvu. Zastopniki EL so zagovarjali stališče, da brez arondacije in gradnje poti, o spremembi sploh ni možno govoriti. Temu upravičenemu argumentu se je pridružil najprej zastopnik Wahlgemeinschaft, nato pa tudi SPU. UVP ni ostalo drugega, kot da je morala spremeniti svoje prvotno mnenje.
Tudi izgradnja ceste na Šmarjeto je bila predmet daljše razprave. Mirko Kert je v imenu EL pozdravil predlog odbora za gradnjo, kajti s tem bo končno le realizirano to, za kar so se slovenski odborniki potegovali že lansko leto. Gradnja ceste, ki bo stala 2 do 3 milijone Šilingov, je bila soglasno sklenjena. Tudi o izgradnji vodovodne napeljave na območju Vidre vasi in Doba so dolgo razpravljali. Omenili so pomanjkanje vode, visoke stroške in pomanjkljivo zanimanje občanov v Dobu. Pri tem je prišlo tudi na dan, da še ni točne kalkulacije glede potrebnih del. Končno so se zedinili za izgradnjo vodovoda do Vidre vasi, v smeri
nerazumljivo, kako se more pozabiti na tako veliko vsoto. Prav butalsko je bilo tudi zadržanje raznih tunkcionarjev UVP, ko so obravnavali prošnjo slovenskega zastopnika v občini Janeza Kolterja, naj dovolijo Katoliški izobraževalni zvezi v Celovcu, da prireja v praznem, dvorani sličnem prostoru suške požarne brambe, izobraževalna predavanja. Treba je še dodati, da se je celotna UVP z županom Sku-blom vred, ki je sicer slovenskega porekla, pač pa se na vse prefe-ge brani, da bi to kdo odkril, (le njegov jezik ga izdaja!) v volilnem boju za občinske volitve, zavzemala za popolno izkoriščanje omenjene dvorane, da je pa prov sedaj, ko je zanjo zaprosil Slovenec, zaprla oči in ušesa po starodavni metodi. Njihovega ljubljenca — Schlof)kapelle — pa le niso mogli pustiti zunaj, posluževali so se celo laži, češ da premoženje te organizacije itak pripada občini (kar pa ni res! Naj zavijeta Skubl in Hirm, ki mata večkrat skupne opravke v Celovcu ob priložnosti na varnostno direkcijo). Schlof)kapelle igra v dvorani naprej, vsi ostali občani pa smejo godbo poslušati od zunaj.
Med drugimi točkami, o katerih so soglasno sklepali, je bilo na sporedu še vprašanje dodatne gostilne na Suhi. Zupanov brat, Stefan Skubl hoče poleg Hartlna še svojo gostilno. Občinstvo je pričakovalo, da bo prišlo, kot pri vseh drugih točkah do uporabe UVP-jevske absolutne večine. Toda komaj je župan Skubl popustit vajeti (ni se smel udeležiti glasovanja, ker je šio za brata), si frakcija UVP ni biia več enotna. Devet odbornikov je glasovalo proti koncesiji, štiri za, eden pa ni glasovat.
naprej pa je še vse nejasno. Števcev za porabo vode za bazene, občina za zdaj ne bo predpisovala. To točko so odborniki spet vzeli z dnevnega reda.
Glede nakupa zemljišča za novo športno igrišče je bilo sklenjeno, da občina prevzame polovico stroškov, ako dežela prispeva drugo polovico.
Na zaključku seje so še sklenili povišati vstopnino v Bergovo galerijo v Pliberku. Odrasli plačajo 15.—, otroci in mladina do 18. leta pa 5.— šilingov vstopnine.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
.Seveda je prejemal naloge, toda kakšne!" je ugovarjal Gorazd. Sedaj je vsaj približno vedet, od kod glavne obtožbe.
Dalje mu je Maks očital, da ni javil, da se je pri sestri sestal z Doris. Vsi drugi pa niso mogli razumeti, zakaj naj bi ga bil major Wolf izpustil, potem ko so vse druge ustreliti.
Z Maksom se je dalo govoriti, drugače pa je bilo z zasliševolci, ki so ga potem dobiti v roke. Zasliševat ga je, kdor je utegnil, ene in iste stvari so ga spraševali po stokrat in mu nastavljali past, da bi se zarekel. Uporabljali so metode, ki jih je Gorazd poznal, saj se je bil srečal že s policijo prejšnje države.
Kdo ve kolikokrat so mu na lep ali grd način predlagati: ,Ni vredno, da tajiš; človek, ki si mu dajal naloge, je vse priznal, zato priznaj tudi ti, če nočeš, da bomo tudi proti tebi uporabljoli sredstva, da boš govorit."
Ni se bal njihovih groženj. Vztrajno je zatrjeval, da ni kriv, in prosil, naj ga obravnava partija, ker do je njej odgovoren. Vendar so še in še drezali vanj, držeč se šablonskega postopka.
.Ali so te Nemci ujeti?"
,Da, ujeli so me."
.Kdo je največji sovražnik fašizma?"
.Mislim, da smo mi, komunisti."
.Ali Nemci pobijejo ujete partizanske komisarje?"
.Pobijejo ali ne. Poznam nekaj primerov, ko ujetih niso ustrelili."
.Zakaj jih ne usfrete?"
.Najbrž imajo za to rozlične razloge. Ta si mi tudi različno razlagamo. Morda nekatere spustijo celo zato, da prikrijejo druge."
.Ne oddotjuj se od vprašanja. Ziv ostane tisti, ki podpiše, da bo delal zanje, ali pa je že bit njihov agent. Ti si
ostal živ, poskrbel si tudi za to, da je izginita priča. Za nas st gestapovec."
.Dokažite mi, da sem. Če sem storil en sam korak v škodo partiji in revoluciji, mi sodite. Obesite me na prvo vejo. Ce nisem ničesar zagrešit, me spustite in mi privoščite mir."
.Ti nam dokaži, da nisi kriv. Zaprli smo te zato, da boš to dokazal in če nam ne dokažeš, si kriv."
.Dobro, v nemških rokah so bili tudi mnogi drugi. Celo voditeiji partije. Ali so potem vsi gestapovci? Jaz se nisem nikoli pogaja! z Nemci na lastno pest. Tudi nisem bil v Davči, ko se je major Wolf pogajal z našimi predstavniki pokrajinskega vodstva in štaba alpske cone. Nisem dal svojih slik za legitimacijo, in ne seznama, koga naj Nemci izpustijo rz Begunj. Na podlagi tega seznama so mnogi izginili v taborišča, a nihče ni bil izpuščen ..."
Ob takih primerih, ko je zaslišani obtoževol, ga je za-sliševalec grobo prekinit. .Mi smo tu zato, da zaslišujemo, in ti, da odgovarjaš. Prav nič nas ne mika poslušati tvoja predavanja. Zakaj te je major Wolf izpustil in zakaj si sprva trdil, da sta pobegnila s sojetnikom?"
Jezen in razočaran nad vsem je Gorazd ponovi) misel: major ga je izpustil, da bi na lastni koži spoznal, da se policija ne razlikuje od policije, da bi se razočaral nad lost-nimi ljudmi, ki naj bi ga tudi ubili ...
S tem jih je užolil. Ce že za drugo ne, bi za te besede zaslužit strel, so mu rekli, nekateri pa so menili, da bi ga bito treba pošteno pretepsti. On pa je vztrajno pravil: .Žetim, da mi sodi partija. Nikogar ne prosim milosti, želim samo pravico. Dajte me pred sodišče." Odgovarjati so mu: .Zate smo partija mi, samo z nami se boš pogovarjal in z nikomer drugim. Vse, kar se bomo pogovarjali, bo ostalo med temi stenami."
Kmalu je uvidel, da nimajo proti njemu prav nič oprijemljivega. Povezovali so ga z vsemi izdajami v diviziji, z majorjem Hrastom in njegovo skupino, go zasliševat o Doris in nekaterih ljudeh, ki so dali o njem obremenilne izjave in so bili že zdavnaj mrtvi.
Polagoma so mu začeli živci pešati. K temu so pripomogle neprespane noči in lakota, umazanija in uši... in nazadnje tudi odmevi strelov od vsepovsod.
V	meglenih, brezupnih dneh, ko mu nihče ni verjet, se ga je začeta lotevati misel na samomor... Zdaj nekateri že iz prestiža žele, da bi priznal ... Kako razčistiti zmoto, ki je v ljudeh in ne v dogodkih? Kje je zdaj partija, zakaj ga pusti toliko časa trpeti po krivici? Kje je človečnost? V njem so začele ugašati resnice, v katere je sveto verjel in o njih govoril borcem. Kaj je z besedami Marxa in Lenina? Začet je razumevati možnost, da človek iz obupa prizna tudi tisto, česar ni kriv, samo zato, da bi bilo čimprej vsega konec. Toda pri njem ne bodo tega dočakali!
V	uri omahovanja in žalosti ga je obiskal Blisk. Z njiim je svoj čas sodeloval pri odkrivanju gestapovske mreže, skupaj sta naletela na Ano in nekaj belogardistov. Blisk je bil edini, ki mu je ponudil roko in ga ni zatajil, kot večina ljudi zataji prijatelje v nesreči. .Gorazd, vztrajaj!" mu je dejal. Blisk je vedel, da Gorazd ni kriv, toda on ni odio-čal. Bil je prepričan, da je nesrečnež žrtev igre gestopa aii pomote.
Zaupno mu je povedal, kar mu ne bi bil smel: fisti, ki ga je spravil sem z izjavo, da je od njega dobival naloge, je bil na begu ubit. To da je bii njegov zadnji stavek, preden je skočil skozi okno 'in ga je pokosil rafal stražarja. To lovek, je dejal Blisk, je bil Ano povezal z Osvobodilno (ronto in jo spravi) v partizane. Svetoval mu je, naj ne podleže izkušnji odprtih oken. Naj vztraja in vzdrži, noj si ne sodi sam, ko ni kriv. Predlagal mu je, naj se rešuje z razu-
Jeseniški kulturni delavci obiskali Koroško
V okviru rednega kulturnega sodelovanja med Kulturno umetniškim klubom ,Tone Čutar" na Jesenicah in Slovensko prosvetno zvezo, so minulo soboto gostovali na Koroškem književniki in ženski pevski zbor z Jesenic. Prireditev je bila pri Kovaču na Obirskem in sicer v organizaciji Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" v Železni Kapli.
Medtem ko je ženski pevski zbor z Jesenic prišel direktno na Obir-sko, so književniki in kulturno politični delavci z Jesenic in Radovljice prišli na Koroško že dopoldne in se najprej ustaviti na sedežu Slovenske prosvetne zveze, kjer so se s predstavniki te-te pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju, zlasti pa o trenutni narodno politični situaciji koroških Slovencev. Zatem so se preko Vesel, kjer so se ustavili v gostilni Wutte po domače pri Urankarju, napotili na Obirsko. Tam jih je pričakal pesnik Valentin Polan-šek, ki jih je najprej povabil na svoj dom, nato pa so se napotili v gostišče pri Sriencu, kjer je bil razgovor med koroškimi in jeseniškimi titerati. Na dnevnem redu je bila zelo pomembna točka in sicer priprava antologije slovenske književnosti na Koroškem. Knjiga naj bi 'izšla v okviru založniškega pro-groma kluba .Tone Čutar", ki je pod naslovom .Mala Čufarjeva knjižica" doslej izdal osem knj<ig — med njimi tudi pesniško zbirko Andreja Kokota. S tem v zvezi se je razvila živahna diskusija in se je tozadevno najprej postavilo vprašanje, katero obdobje naj bi antologija zajela. Sogovorniki so prišli do soglasnega sklepa, namreč, da
naj antologija zajame celotno slovensko književnost na Koroškem. Ob koncu razgovora so se dogovorili, da bo pripravo antologije izvedla Slovenska prosvetna zveza.
Kot že zapisano, je zvečer pri Kovaču bil kulturni večer na kate-
Slovensko kulturno društvo .Jepa-Baško jezero" v Ločah vabi na
PEVSKI KONCERT
vnedeljo26. majaoblO. url v občinskem kulturnem domu v Ločah.
Gostuje: Moški pevski zbor Jeklar z Jesenic in operna solista Jaka Jeraša in Andrej Kosem.
K številni udeležbi vabi
društven: o<%or
rem je nastopil ženski pevski zbor z Jesenic in recitatorja, Magda Flander in Borut Jerovšek, ki sta predstavila partizanskega pesnika Miha Klinarja. Goste pa je uvodoma pozdravil ženski kvintet z Obir-ske, Valentin Polanšek pa je v imenu .Zarje" spregovoril besede pozdrava, medtem ko je v imenu gostov spregovoril Joža Varl, ki je naglasil trajno prijateljsko vez med jeseniškimi kulturnimi organizacijami in Slovensko prosvetno zvezo oziroma njenimi včlanjenimi organizacijami. Joža Varl je koroške književnike in kapelške prosvetaše povabil na protiobisk na Jesenice.
Z obiskom jeseniških gostov na Obirskem smo doživeli izredno lep kulturni večer. Pesmi Mihe Klinarja so med številnim občinstvom v dvorani pri Kovaču našle izredno pozornost in navdušenje. Tudi ženski pevski zbor z Jesenic, ki ga vodi prof. Milko Škobrne je s svojo visoko pevsko kvaliteto navdušil in je moral ob koncu dodajati.
V Vrbsko jezero spustiti novo motorno tadjo
Minuli petek so v mestni ladjedelnici v Celovcu spustili v jezero novo motorno ladjo, ki jo bodo krstili na ime .Karnten". Skromni slovesnosti so prisostvovali celovški župan Guggenberger, člani mestnega senata, člani odbora Mestnih podjetij in generalni direktor ladjedelnice v Linzu, ki je zgradila ladjo, komercialni svetnik Peter-seil. V kratkem nagovoru je refe-
rent Mestnih podjetij inž. Wenig izrazil pohvalo ladjedelcem iz Linza, ki so zgradili ladjo, prav tako pa tudi uslužbencem celovške mestne ladjedelnice. Nova motorna ladja je z njenimi 38 metri dolžine največja na Vrbskem jezeru. Na njej
Žamanje
Ob Zablatniškem jezeru je vas Zamanje, ki je bila še pred nedavnim nepomembno naselje. S turizmom, ki se je razvil v zadnjih letih pa so Zamanje postale turistična zanimivost, kar potrjuje dejstvo, da so danes v naši vasii štiri gostilne in ena trgovina. Ta trgovina je bila v hiši Francija Piceja, kjer je bil trgovec Rudolf Marin iz Dobrle vasi 11 let najemnik. Zaradi povečanega prometa, ki rezultira iz vedno večje turistične dejavnosti našega kraja, je na prigovarjanje trgovca Marina, Picej začel graditi novo sodobno urejeno poslopje za trgovino. Ker ima P^cejeva gostilna dvojezični napis, je bilo za lastnika novega poslopja samo po sebi umevno, da bo tudi na tem poslopju dvojezični napis: Kaufhaus — trgovina. To pa za trgovca Marina, simpatizerja Heimat-diensta, ni bilo sprejemljivo, češ da ne gre v hišo, kjer je dvojezični napis, ker se boji zamere. Očividno je Marin .pozabil", da je prebivalstvo Zamanj in okolice skoro samo slovensko, na katerega se pa seveda ni treba ozirati pa čeprav mu denar tudi od Slovencev ne smrdi.
Vsekakor je iz tega primera spet razvidno, kako si nekateri krogi predstavljajo mirno sožitje med sodeželanti. Verbalno poudorjajo sožitje, v dejanjih pa ga ostro odklanjajo. Ta morala pa je na žalost znočrfna za koroško stvarnost.
Avsfrijsko-jugoslovansko društvo v Cefovcu vabi na
tZLET
V MEŽtŠKO DOUNO v četrtek 13. junija. Zbiraii-šče ob 8. uri pred Domom giasbe v Cetovcu. Na sporedu je ogied študijske knjižnice na Ravnah in obisk tovarne .Gorenje" v Veienju, ki ii-deiuje gospodinjske stroje in druge eiektrične izdeike. Vozni stroški znašajo za čiane 30, za nečiane 50 šiiingov. Prijave pošijite do 30. maja na nasiov: 9021 Kiagenfurt, Postfach 134.
bo prostora za 395 oseb. Ladjo ženeta dva Mercedesova motorja, vsak po 145 konjskih sil. Skupna cena ladje znaša 8,6 milijona šiiingov.
Avstrijski narodni cirkus
bo v kratkem obiskal Celovec
V dneh od 31. maja do 4. junija bo v okviru svoje veiike turneje po Avstriji gostovai v Ceiovcu Avstrijski narodni cirkus jEifi Aithof-Jacobi), ki bo na sejemskem razstavišču razpei svoj šotor, v katerem je prostora za 3300 oseb. Tako bomo tudi na Koroškem spet imeii priiožnost, videti in občudovati vrhunske dosežke cirkuške umetnosti.
Spored obsega doigo vrsto najraziičnejših atrakcij: Wi)he)mos Voss nastopa z mešano skupino zveri (6 tigrov, 4 ievi in 2 medveda) ter s skupino afriških sionov; Taras Buiba se predstavi s 7 tigri; Miss Ottiiia izvaja svoje spretnosti na navpični vrvi; mojstrovine žongier-stva demonstrira Vinicio Chiesa; romunski krotiiec živaii pokaže sposobnosti medvedov; Lora Eston predstavi govorno čudo — papigo; Heimut in trmgard Rudat predvajata .visoko šoio" jahanja in konjskih dresur; Sergiu Dermenji in njegova žena nastopata z revijo 40 vrst živaii vse od opic in mačk preko goiobov in zajcev do iisice in podgan; .ietečo umetnost" visoko pod kupoio izvaja skupina THE FLYiNG LEOTARiS; posebna atrakcija je žirafa Maryiand, za zabavo pa skrbijo za sieherni cirkus nepogrešijivi kiovni. V odmoru vabi cirkus na ogied zanimivih živaii, poteg tega pa predstavijo tudi še foikiorno skupino iz Maroka.
Torej: od 31. maja do 4. junija bomo v Ceiovcu spet videii pester spored atrakcij, ki jih iahko nudi cirkuška umetnost mednarodnega siovesa.
Gradbeni urad za ceste v Beljaku hkrati zbirka umetnin
Prejšnji četrtek 9. maja je referent za gradnje cest, deželni svetnik Stefan Knafl, zastopnikom koroškega tiska in javnega življenja predstavil notranjo umetniško ureditev prostorov v novo zgrajeni zgradbi gradbenega urada za ceste v Beljaku. Posebnost prostorov, lansko jesen otvorje-ne zgradbe, je vsekakor ta, da so stene opremljene, oz. okrašene s številnimi slikami, grafikami in lesorezi najvidnejših koroških umetnikov.
Pobudo za to umetniško okrasitev, ki je edinstvena v Avstriji, je dal deželni svetnik Knafl. Pri uresničevanju te ideje ga je strokovno podprl šestčlanski sosvet, sestavljen iz dveh zastopnikov Društva umetnikov Koroške, Združenja upodabljajočih umetnikov Avstrije na Koroškem in Centralnega združenja arhitektov Avstrije na Koroškem. Tako so sedaj grafike Valentina Omana, Hans Staudacherja, Kornelius Koliga, Karl Brandstatterja in dr. Konrad Koller-*a razstavljene v veliki dvorani za olanje — osem lesorezov dr. Werner Berga v manjši dvoranici — sedem lesorezov Hans Piccotinija v mali sejni sobi in stopniščih — velika oljna slika Heinz Petra Maya visi v veliki dvorani za šolanje — oljna slika z motivom Ziljske doline prof. Antona Mahringerja v mali sejni sobi poleg velike dvorane za šolanje in osem akvarelov Petra Kravagne in tri slike Hans Bischofshausna v pisarniških prostorih novega gradbenega urada za ceste. Skupno je razstavljenih 84 umetniških del. Stroški umetniške dekoracije teh prostovrov so znašali 365.000 šilingov, pri tem pa
je dežela prispevala 45.000 šilingov, ostalo pa zveza. Ta primer v Beljaku je prvi v Avstriji, pri katerem ni igrala samo tehnika, temveč tudi estetika svojo vlogo in to je prav tako. Sploh se odgovorni dejavniki na Koroškem trudijo, da bi tudi pri gradnji cest in parkirnih prostorov večjo važnost polagali na umetniško upodabljanje. Tozadevna načrtovanja so že v teku in sicer za oba parkirna prostora — ob hitri cesti v Peščah pri Vernberku in ob soboški cesti na južnoštajerski meji.
Avstrljsko-jugostovansko, Prf-rodoznanstveno in Kneippo-vo društvo v Ceiovcu vabijo na
SK!OPT!ČNO PREDAVANJE o rastlinskem svetu Mre — pod istrskim nebom
v torek 28. maja ob 19.30 uri v siavnostni dvorani trgovinske zbornice v Ceiovcu. Predavateij: Univ. prof. dr. Ernest Mayer, direktor botaničnega instituta ijubijonske univerze.
Vstopnice oziroma režijski stroški znašajo 5.— šiiingov. Prisrčno vabljeni!
Prireditelj:
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
mom, ort po bo pomagal: skušal bo razkrifi gesfopovsko igro.
Tisfi, ki so ga zasliševali, pa so bili prepričani, da je kriv...
Blisk ga je pomiril. Z novo voljo si je zadal na hrbet novo breme preizkušenj. Saj ga je partija učila vztrajati in iskati pravico, zafo bo vztrajal. Vsi, ki so ga zasliševali, so se čudili njegovi fanatični volji, ki se jim je upirala s strastjo in vero. V zaporu se je tudi naučil ločiti veliko idejo, kateri je pripadal z vsem srcem, od majhnih ljudi, ki je s svojimi postopki, takšnimi ali drugačnimi, ne morejo omajati in umazati.
Poiem so ga pustili pri miru. Značaj boja jim ni dopuščal, da bi osumljence dolgo držali no enem mestu. Gorazd je postal izjema^ Maks je bil pravičen človek. Odredil je, da se preišče ves njegov primer s podrobnostmi njegovega obnašanja na terenu in v brigadi vred. Načeloma ni dovolil, da bi ga spravili s sveta samo zaradi sumov, brez tehtnih dokazov. Vendar se je včasih tudi to zgodilo...
Bil je skrajni čas. Med zadnjiimi zasliševanji jim je Gorazd zabrusil: .Ubijte mel Težko bom umrl od roke svojih, toda umrl bom kot komunist, ne glede na to, kar mi očitate. Moje misli in moja dejanja so čista. Sit sem pekla Hitlerjeve Evrope. Duh njihovih klavnic zaudarja tudi k nam. Opravite brž!"
Potem mu je življenje teklo znosneje. Maks je odredil, da mu vrnejo torbico, v kateri je imel zgodovino VKP (b) in "ekaj druge literature. Komisar zaščitne čete pa mu je dal knjige, k'i so bile v bazi dosegljive. Ko se je poglobil v svet idej in odmislil svoj neprijetni položaj, mu je bilo lažje. Spoprijateljil se je s komandirjem straže in nekaterimi stražarji. Dobri so bili z njim. Kmečki (antje, ki so slutili, da ni štab ...
S komandirjem, žetezarjem, visokim, močnim (antom, sta se poznala že pred vojno. Skupaj sta delala v tovarni. Tako je večkrat prišel k njemu v celico. .Ati veš, v čem se mi razlikujemo od naših sovražnikov, posebno pa od fašistov?" mu je dejal. ,Da smo tudi do njih ljudje. Človek, njegova svoboda, njegova pravica — to je največja vrednota, za katero se borimo. Res se z nasiljem borimo proti nasilju, toda naš cilj je drugačen."
Komandirju ga je bilo žal. Večkrat mu je odstopil del svojega obroka hrane in ga bodril. Gorazd mu je bil hvaležen za zaupanje. V stari državi je bil dve leti zaprt in spoznal žandarje vseh vrst. Tudi med njimi so bili ljudje. Komandir je bil prepričan, da ni kriv, pa mu je nekoč dejal: ,Če bi te nameravali ustreliti, ti bom omogočil pobeg!"
Gorazd je bil ganjen. Odklonit je. Vedel je, da je bil stražar, ki je zaspal — medtem je jetnik pobegni) — po prvem zaslišanju ustreljen. In kakšen halo je bil, ko sl je neki Tržačan prerezal žile s škarjami! ,Ne", je dejal komandirju. .Jaz ne bi pobegnil nikomar. Tu bom ostal in čakal svojo usodo. Tudi okna mi lahko odpirajo na ste-žaj. Meni ni treba bežati. V zaporu sem spoznal, da socializma v človekovem srcu ni mogoče ustvariti z nasilnimi sredstvi, marveč le s prepričevanjem 'in človeškim ravnanjem. Z nasiljem lahko porušimo in tudi moramo porušiti stari svet. Ne bomo pa mogli zgraditi novega. Tega nekateri pri nas ne vedo, ker že zdaj mislijo, da so več kakor partija, več kot ideja, ne glede na to, kaj imajo v glavah in srcu. To mislijo zato, ker imajo trenutno moč in oblast, ker delajo v tajni službi, ki je zunaj neposredne odgovornosti partiji in v njej odločajo te posamezniki. Tebi povem, da jaz ne bom molčal. Kar bom tu doživel, bo partija zvedela. Njen član sem!"
Čez nekaj dni je zaprepaden zagledal Doris. Gnati so jo k preiskovalcem. Ujela sta se z očmi. Gledala ga je
žalostno. Zdelo se mu je, da ga prosi, naj ne reče o njej kaj slabega. Sicer pa on o njej ni nič določenega vedel. Vendar je bil osupel: zakaj je ta ženska nenadoma tu in tako obupana?
24
Po zadnjem srečanju z majorjem Wolfom se je Doris zavedela, da zanjo ni druge rešilne proti, kot izigrati oboje — partizane in Nemce. Prišla je v položaj, ko so ji bili eni in drugi enako nevarni. Zato si je v neprespanih nočeh skovala dobro premišljen načrt. Prva leta je bila s srcem in dušo za Nemce. Spričo zmag zaveznikov, Angloameričanov in Rusov, pa se je ohladila in se preusmerila k partizanom. Njena dolgoletna uspešna vloga dvojnega agenta jo je pripeljala na rob prepada. Rešila se je z denarjem, gmotnimi dobrinami in ljubezenskimi zvezami. Ko je partizanom sporočila, da jo nameravajo Nemci aretirati, so jo povabili, naj pride v gozd. Poslovila se je od moža ter odšla v trpežni zimski obleki s polnim nahrbtnikom cigaret in drugih dobrot in s pištolo za pasom v gozdove k terencem. Čeprav je izrazila željo, da bi šla v brigado — seveda le zaradi lepšega — so jo zadržali na terenu. Eden izmed vodij gospodarskih komisij jo je spričo njenih zvez z bogatimi ljudmi v dolini in možnosti, da bi jim še pomagala, pregovoril, da je ostala pri njem.
Lepo se je izkazala v svoje in splošno zadovoljstvo. Vzpostavila je zveze z znanci in v gozd so začela priha-joti živila, zdravila, denar in razne vojne potrebščine. Njen šet je dobit od višjih pohvalo, saj je tako kot še niikoli zalagal svoje nadrejene s stvarmi, ki so se težko dobile. Nezmotljivi občutek ji je povedal, s kom ne sme in s kom mora spati, da bo varna. Bunker, v katerem sta bila največkrat sama, sta s šetom spremenila v košček podzemske-
Absoiutna pokorščina?
/zr%z zve/::' prdv zgjtdre/o, fa^o Ja ;e č/o-^ar Mcpr:';ctMO pr: jrcM. DdMJdMdJM;: vzgojte/;:' oJ^/dM/djo to, Ja /7/ je ;:w otroc: Ma j/epo v UJCM! pokorava/:, ^er fMCMrjo, Ja č/ofe^, veJ^o jawo j/epo a^oga a^aze Jra-g:7?, rama ve/:^:A ^vd/ttet.
N^ogdt: pa je ?wora otro^ ač:t:. Xaw pa pr:je/ č/ove^, če /<: poče/ vje, ^ar rua pnJe wa w:'je// 7*aJ: a^ogaM/e je Ja otroka pr:^azaf: fa&o, Ja je wa Me zJ: pretežko opravJo. Do-^er vzgopJe/; otroka j^ora;Ja Me Ja prJož-Mojf:, Ja /7/ ga Me a^oga/. Ne^aZer: pa :z ja?n:7? o^čai^ov waM/vreJMOj:: ažwa;o MaJ tctM, Ja vej JaM vp:;e;o MaJ otrobi :M ;:M! a^aza;e;o, čeprav jo MpAove zahteve MMM::je/Me. Otroc: je jeveJa ap:ra;o. ČM vj: Jrag: oJrajJ /;aJ;e,
jo Mavzoč:, je po^:7?ew Jtr:M;d;o z MpMM.
N:^ar preveč prepovej: :M Me preveč že/;a MaeM^ra:/ 7a^o otro^ ^ar o:op:. Njegov Ja-jevM: razvoj je M: td&o Ja/eč, Ja j: /aMo zapoM!M:J to/:A:o reč: A^raf:.
Naj jwe vprajat:, za^aj wora &aj jtor:t: a/: Jrago opaj::f:. Saj faJ: oJrdj/: Me Je/awo Ma j/epo M:čejar, Me Ja jJ ve Je/:, za^aj. 7* o /7/ je Maw zJe/o ee/o ^rezjMMje/Mo. Če /70 otro^ veje/ za vzroke prepovej: a/: že/ja, ga Me /?o trc-/<a j ^azM:w: j:7:t: Jo (ega, Ja /<o a/?oga/. Sa-M:o po je/<: aw/j:vo je /Ma /70 zJe/o :zpo/M:(:, ^ar j(e wa Ma/ož:/:'. SeveJa je za oJraj/ega /aže preproj(o reč:.' Jtor: (o/ OMega Me jwej/ 7*oJa pravZ/Mo je, Ja je č/ove& vž:v: v otrobov jve( :M wa vja^o reč raz/ož: (a^o, Ja /?o /a/7^0 razawe/, :M raJ vaw /70 porMaga/, je jre-čeM /70 pr: tcMt.
ZdpoM!M:t: j: je (re^a, Ja M: prav: čaj za vzgojo otroka, ^aJar je j/a/70 razpo/ozeM. 7*a-^rat je /70 ap:ra/ vjeM:a, :M M:c Me /70 ajpeAov. Vzgoja ^ poj/ajMOJt: je /a/7^0, če je otro^ aw:rjeM :M zaJovo/jeM. Če je je v td&:Z? 0^0/:-JČ:Ma%7 MavaJ:/ aZ-ogar/, M:a /<o (o v po/Moč (aJ: v Aajj/Z: raz7Mera/7.
N/^a^or pa Me jM:e (rpe(: o(ro^ova jawoza-vej( :M jaM:oj(ojMOJt zaraJ: preve/:^:/? zaAtev & poj/ajMoj(:. SaTMozavejf :M jarMoj(ojMoj( j(a g/avMa JteZ-ra otrokovega kajMejjega ž:'v/jeMja. Če M:a z/ow:(e vo/jo, je poraj/ta, :M ko ko otrok oJraje/, Me ko :M:e/ /ajtMe woč: Me zaa-paMja vaje :M prav kaJo ko ž:ve/.
Poskusite!
POROV GOLAŽ
40 d):g pom, 4 zotene paprike, 4 dkg prekajene eia-nine, ! dkg otja, !0 dkg me*a, maio eiadke rdeče paprike, četen, majaron, M dkg krompirja, toi. i kiiti paradiinikove metge aii 1 paradičnik.
Ma Uroke rezance zrezan por, zeieno papriko in tianino ptepraiimo na oiju, dodamo na ko4čke zrezano mezo, di4awe, zaiijemo in maio duHmo. čez čae dodamo oiupijen, na kocke zrezan krompir, zo-iimo, zaiijemo in kuhamo do mehkega. Ko je krompir ie ekoraj mehak, dodamo paradiinik.
BtSKVtTOVE REZtNE Z JAGODAM)
Potrebujemo 4 jajca, 10 dkg ziadkorja, 10 dkg bete moke. vaniiij tiadkor, maio ruma, !S dkg jagod, ! dci tiadke zmetane, Hico ziadkorja w prahu.
Penazto umetamo rumenjake in ziadkor, dodamo dHaue ter rahio trd zneg beijakov in moko. Tezto damo za przt vitoko v pomakčen in pomokan pekač ter zpečemo pri zrednji temperaturi. Ohiajen bizkuit obtožimo z ztepeno zmetano in jagodami — zeruira-ma ohiajeno.
Zdravje zob
Zobje imajo pri čtoveku in živalih določeno vlogo. Človek lahko izgubi vse zobe in osfane živ. Za živali pa tega ne bi mogli reči. Izguba zob pomeni zanje nesposobnost v boju za obstanek. Brez zob si ne morejo priboriti hrane, lahko pa tudi postanejo plen drugih divjih živali.
Zobje pri človeku imajo več funkcij. Poleg osnovne, grizenja oziroma žvečenja hrane, imajo zobje določeno vlogo pri govoru. Pomagajo pa tudi oblikovati obraz in mu dajejo njegov posebni videz.
Pravijo, da je poleg prehlada najbolj razširjena bolezen pri človeku zobna gniloba. Znanstveniki se še danes trudijo, da bi se dokopoli do spoznanja, kaj je osnovni vzrok za njen nastanek. Tako je več terorij o tem, vendar nobena izmed njih ne more zatreti zobne piškavosti. Dokler pa nimamo v rokah zanesljivih sredstev za preprečevanje gnilobe, moramo upoštevati že znana pravila: pogosto si moramo dati pregledati zobe v zobni ambulanti, že najmanjšo zobno gnilobo moramo zdraviti, upoštevati moramo tudi navodilo o zdravi prehrani za zobe in skrbeti za redno higieno ust. Katera hrana pa škodi? Za odrasle pride praktično v poštev, da se morajo izogibati hrani, ki fermentira, to je Izogibati se morajo ogljikovih
hidratov in še posebno sladkorja.
Stara resnica, da čist zob nikoli ne gnije, ne drži popolnoma. V ustih je namreč tudi pri čistih oziroma opranih zobeh še vedno dosti bakterij, ki sprožijo razkrajanje. Zato danes velja mnenje, da čiščenje zob samo ne more preprečiti nastajanja zobne gnilobe, je pa eden izmed zelo važnih dejavnikov, ki pomaga pri preprečevanju zobne gnilobe. S ščetko lahko odstranimo ostanke hrane z zob. Zobne paste in praški ji poma-
Če hočete svojim tožan v vazah podaljšati življenje, jih prav negovati in jih učinkovito aranžirati, morate imeti nekaj najnujnejšega pribora: nekaj steklenih kroglic, žico ali lesene paličice, razpršilnik, košček umetne snovi, cvetnega ježka, škarje, nož, kladivce in seveda veliko vaz.
Megovanje rož se začne pravzaprav že v cvetličarni, ko jih kupujete. Če želite, da jih boste imeli dolgo in da se bodo lepo razcvetele, nikar ne izberite trdih popkov, ampak že na po! razcvetene.
Cvetice z votlimi stebelci, kot so npr. nar-
gajo opraviti to delo. Posebno važno je, da zobovje očistimo in splaknemo takoj po jedi.
Poznamo pa še druge nevšečnosti v ustih, kot so vnetje zobnega mesa ali dlesni, gra-notomi ob zobnih koreninah ter bolezni ob-zobnega tkiva. Redno čiščenje zob in odstranjevanje zobnega kamna bo pomagalo tudi pri utrjevanju dlesni in bo preprečevalo bolezni obzobnega tkiva (periodoncija). Najpogosteje izgubimo zobe po 35. letu ravno zaradi obzobnega tkiva.
Redna nega zob, nadomeščanje izgubljenih zob ter dobro prilegajoči se zobje so pogoj za zdrava usta, obenem pa tudi za dobro prebavo. Vemo namreč da se prebava hrane začenja praktično že v ustih.
cise, se zelo rade polomijo. Glavic pa vendarle ne moremo pustiti, da kar obvise. Vtaknite v votlo stebelce tanko žico ali te-seno paličico; to bo roži dalo spet trdnost.
Morda imate doma barvaste kroglice (fr-nikuiej. Z njimi si v prozornih steklenih vazah laže uredimo lep šopek iz tankolistnih frezij in nežnega zelenja.
Vrtnice moramo večkrat poškropiti z raz-pršilnikom. Tudi dalije, mimoze, vijolice in spominčice nam bodo prav tako hvaiežne za nego. Šopek bo videti, kot da smo ga pravkar prinesli z vrta.
Za dolgo življenje v vazah
Naravna a?7a vze/isčiT?
Zelišča niso samo pomembna za celotno človeško prehrano, temveč vsako zelišče deluje zdravilno pod različnimi okolnostmi. Lahko smo veseli, ker imamo zeliščne sokove tudi v času mirovanja rastlinstva — konzervirane zeliščne sokove. S tem smo rešili problem, kako ohraniti zeliščne sokove sveže tudi skozi dolgo zimsko obdobje. Zeliščni sokovi zdravilno delujejo na človeški organizem.
BREZOV SOK je priljubjeno čistilno sredstvo krvi, zoper bolne ledvice, nadlogo mehurja (proti strjevanju kristalov sečne kisline). Pomaga tudi proti kožnim izpuščajem — čisti kožo.
Brezov sok dobimo tako, da navrtamo v mlada brezova drevesa 2 do 5 cm dolge luknjice. To napravimo v mesecu aprilu, preden začenjajo drevesa poganjati liste. Iztekajočo tekočino zbiramo tako, da v navrtano luknjico vložimo stekleno cevko, po kateri teče sok v posodico, ki smo jo postavili pod cevko. Dnevni iztek
se giblje med 1 do 5 litrov. Normalno lahko pustimo, da teče sok iz ene navrtane luknjice 6 do 14 dni. Sok nato segrejemo in shranimo v steklenice, ki jih zamašimo z gumijastimi kapicami.
GLOGOV SOK (beli trn) vsebuje v sebi moči, ki jih potrebuje srce. Izvrstno sredstvo za zdravljenje srca in krvnega obtoka, brez skrbi, da bi prekoračili odmerjeno dozo za pomirjanje in zdravljenje srca. Primeren je za pomirjanje srca ljudi, ki težko delajo. Izravnava in pomirja pri nervoznem srčnem utripu in pri nepravilnem pulzu.
Glogov sok dobimo tako, da plodove (Fructus Crataegi), ki smo jih nabirali v septembru in oktobru, sočimo najbolje s sokovnikom. Sokovnik napolnimo do vrha s plodovi gloga in pustimo, da se soči ca. 50 minut. Iz 5 kg plodov dobimo ca. 2,5 do 3 litre soka. Za slajši okus lahko dodamo 30 dkg sladkorja. Glogov sok
shranimo v steklenice in zamašimo z gumijastimi kapicami.
KOPRIVOV SOK je krvotvo-ren (pri malokrvnosti), pomaga pri presnovnih motnjah, čisti kri, je ugodno zdravilo za žolč in trebušno slinavko, prebavila ter za mineralno presnavljanje saj vsebuje vitamin A in C. Tako kot mravljinčja kislina, kremenčeva kislina, vsebuje tudi koprivov sok mnogo klorofila, železa in je tudi zelo apnat.
Koprivov sok pridobivamo prav tako s pomočjo sočenja. Liste mlade koprive (Folia Urticae) dobro operemo in po potrebi zrežemo. Sočimo s pomočjo sokovnika. Čas sočenja 60 do 70 minut. Sok hranimo po postopku, ki smo ga že omenili.
REDKVIN SOK je preizkušeno sredstvo za žolč in jetra, proti bolezni ledvic in pesku v mehurju, močno odvaja vodo, raztaplja sluz, je dobro sredstvo tudi proti kašlju, hripavosti, astmi, bronhial-
nemu katarju. Pospešuje prebavo.
Redkvin sok dobimo iz črne redkvice s pomočjo sočenja v sokovniku. Črno redkev operemo in zrežemo ter damo v sokovnik. So-čenje traja 85 do 90 minut.
Lahko pa sok pridobivamo tudi na ta način, da redkvico nastrgamo, stisnemo sok, ga segrejemo in damo v steklenico. Lahko mu dodamo tudi malo medu — na 1 liter redkvičinega soka 1 malo žlico medu.
REGRATOV SOK je odlično čistilno sredstvo za kri, pomaga pri presnovnih in žleznih motnjah, odličen pospeševalec jetrnega delovanja, žolčnih funkcij (je-trnik, žolčni sok) in kožnih funkcij (zoper močno delovanje kožnih
peg).
Regratov sok dobimo iz korenin, ki smo jih nabrali, preden začne regrat cveteti. Korenine očistimo, operemo in zrežemo na kolobarje, nato jih damo v sokovnik. Čas sočenja je ca. 60 do 70 minut. Sok shranimo v steklenicah.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
ga raja. Groba debla sla prevlekla z odejami, ležala sfa na volnenih žimnicah, imela radio na baferije in pečico, skrafka vse, da sfa zlahka prestajala zimo. Major Wolf je držal besedo: na področju, kjer je delovala Doris, ni bilo ne policijskih patrulj ne zased.
Doris je v novem položaju zlahka pozabila na Nemce in jih začela celo sovražiti. O svojih iskrenih čustvih je znala vsakogar prepričati. Edino za majorja Wolfa je imela zaklenjen košček srca. Nanj se je spominjala vedno s hrepenenjem za nečim lepim, kar je prehitro minilo. Toda vseeno je bila dovolj trezna, da na željo majorja Wolfa ne bi za Nemce napravila ničesar, tudi če bi lahko.
Njen vodja je bil krepak tridesetletnik, bivši obrtnik, ki je bil že pred vojno opazil njene čare. Imel je izredne organizacijske sposobnosti, zanj so delali drugi, tako da mu je preostalo dosti energije tudi za Doris.
Večkrat ko je izmozgan obležal poleg nje, mu je dejala: ,Tako bi se vojskovala v nedogled." Po svoje ji je ugajal in ji bil hkrati odveč. Podredila si ga je kot moža^ Nagovarjat jo je, da bi se po vojni ločila in začeta z njim novo življenje. Dejal ji je, da bo privatnikom revolucija pristrigla peruti in da bo pomenila mnogo več kot žena funkcionarja nove oblasti. Na vse je bila pripravljena, samo da bi se pozabili njeni grehi z Nemci...
Oba sta bita presenečena, ko je neke noči močno potrkalo na vrata bunkerja. Bila sta sama in v nerodnem po-ložoju. Tisti, ki je trkal, se je oglasil: .Terenska Ozna." Njej bi bilo ljubše, če bi potrkali Nemci. Vsa iz sebe sta se naglo oblekla. On je miril prišlece, da že odpira, da nagaja zapah; medtem se je Doris počesala.
Kar sapo ji je zaprlo: za neznanim partizanom je prilezel v bunker Blisk in dejal, da bo šla z njim. Tudi njen šef je spremenil barvo in glasno protestiral. Grozil je, da se bo pritožil na pokrajinski komite in da ne bo odgovarjal
več za preskrbo. Blisk se ni zmenit za njegovo ugovarjanje. Razgledal se je po bunkerju in si mislil svoje. Nekaj časa je poslušal, potem pa je odsekal:
.Tovariš, lahko tudi tebe vzamem s seboj na korpus. Toda naši bunkerji so drugačni. Kljub temu pa pripravi osebno opremo, ker se lahko zgodi, da pridemo kmalu pote!"
Teh besed se je mož ustrašil. Miril je Doris, češ da se bo kmalu vrnila, ker da bo posredoval pri višjih.
Potem sta Doris in Blisk hodilo dve noči. Blisk je bil bolj molčeč, čeprav je načenjala pogovor, zakaj mora na korpusno Ozno. Kar naravnost ji je povedal, da je obdolžena nevarnih zvez z Nemci in ljudmi, ki so uporu mnogo škodili.
Podnevi sta spala na domačijah, ki so bile Blisku poznane. Zaskrbelo jo je, ker jo je vsakokrat zvezal. Kadar je na povelje prekrižala roke, je zajokala in očitala:
.To imam za plačilo .. .* Solze so ji kar vrele po licih. Toda Blisk je bil trd kot kamen. Silila je vanj, dokler se ni pričel z njo pogovarjati. Pripovedovala mu je, kaj je imela z Nemci in po čigavem nalogu, koliko z majorjem Wol(om in koliko z drugimi.
Ko je končala, je bruhnita v jok.
.Ne vodi me tja," je prosila. .Spusti mel Svoboda bo čez nekaj mesecev in če ima kdo kaj proti meni, se bom lahko branila pred sodiščem. Pravijo, da se iz vaše baze nihče ne vrne živ ... Ti me pelješ v smrt... Vem, da so mi domačini zavistni, ker smo preveč zaslužili z gostilno, pa so me zatožili... Saj vam bomo dali vse, kar boste hoteli. Kot smo dajali doslej..."
Blisk jo je molče poslušal. Premalo je vedel o njej, da bi lahko takoj ugotovil, kaj je resnica in kaj laž. Da bi jo potolažil, ji je dejal:
,Ni bila moja zamisel, da te aretiramo. Dokazala boš, da si delola samo za nas, pa boš prosta!"
.O, kako nora sem bila, da sem se pogovarjala z Nemci! Po vašem nalogu, čeprav je vsa vas, ki ni vedela, za kaj gre, kazala s prstom za menoj... Koliko sem jih spravila z begunjskih zaporov! Nemara tudi takšnih, ki me sedaj blatijo!"
.Zdaj se boš zagovarjala, koliko si jih spravila v Begunje. Pa tudi to nas zanima, kdo vse je šel v partizane prek tvoje zveze, in še kaj drugega!"
Prestrašil jo je.
.Kako naj se sama ubranim pred tolikimi lažmi? Dovolj nasprotnikov smo si sami nabrali v naši hiši..."
Dobro se je zavedala, da se tako ne bo izvlekla. Zato je ubrala druge strune:
.Dam ti tisoč mark v srebru in še več, če hočeš, vse tt dam, tudi sebe, samo spusti me!"
Blisk jo je ogledoval že z večjim zanimanjem.
.Ne zaupaš naši pravičnosti!"
.Vam že zaupom, ne pa domačinom. Taki so med njimi, ki bodo žrtvovati mene, da bodo krili sebe. Velika ofenziva bo. Kdo bo tedaj mogel preverjati, ali sem kriva ali ne?"
.Kako to veš?" je vprašal Blisk.
.Povedal mi je major Wolt. Stisnili vas bodo z vseh strani s takimi silami, kakršnih od začetka vojne še ni bilo na tem ozemlju."
,Si to sporočila naprej?"
.Povedala sem svojemu nadrejenemu. Kaj je ukrenil, ne vem."
Blisk je bil nepodkupljiv. V obraz ji je dejal:
(Dd/je v pr/AoJM;: jtfv:7%:)
Pismo iz ceiice
smrti
Smeh stoietij
Pri odkrivanju rimskih starin so našii na nekem močno popisanem zidu tudi taie napis:
.Čudim se ti, zid, da se Se nisi sesui v razvaiine, ko moraS nositi toiiko grdobij raznih pisunov na sebi."
Še iepSo pa je uganit tisti, ki je v sveti jezi nad čečkami po stenah napisa) na prav isti zid nasiednje:
„Ceia vrsta jih je, ki so na doigo in široko čečkati na zid, jaz pa sem edini, ki ni ničesar napisat."
O
ttatijcnski knez je povabit Danteja v svoj podežetskt dvorec. V parku je bit ribnik, ki so ga urediti z veiikimi stroški, kajti de-žeta tam naokrog je suha. Pesnik si je ogtedat napravo in se pošatit, ker je bito v njej te mato vode. Užatjeni knez pa je dejat:
„Vaše šate niso umestne. V ribniku ni premato vode. Še pred nekaj dnevi se je nekdo v njem utopit."
„Tako!" je pripomnit Dante, „ta se vam je pa hotet prav gotovo potaskati!"
Gerald Daniels je sedel v celici smrti in pisal. Bil je že pripravljen za električni stol. Njegova glava je bila gladko obrita in hlače je že imel zavihane, da bi pri usmrtitvi lahko pritrdili stikala, imel je samo še nekaj fr življenja.
Kandidat smrti je napisal svoje zadnje pismo. Vesel je bil, da je imel kaj pisati. To ga je malce odvračalo, nudilo mu je nekaj, na kar je osredotočil svoje misli in kar je preganjalo strah pred neusmiljeno hitečimi trenutki, ki so ga približevali strašni smrti. Pa ne samo to. Ta njegova izpoved mu je dajala tudi kruto zabavo.
Pogledal je proti vratom in zagledal paznika, ki je z brezbrižnimi očmi hodil mimo zamreženega okenca in pazil nanj. Na to topo, tiho stražo je bil Gerald ves besen. Čudna norost: postaviti stražo, da si človek, ki naj bi živel samo še nekaj ur, ne bi kaj storil. Kmalu bo korakal paznik za njim in ga peljal vzdolž hodnika, da bi ga spravil na oni svet po vseh predpisih. Peljal ga bo v sobo, kjer stoji ta strašni stol.
Geraldove roke so se začele tresti. Komaj je še napisal zadnje vrstice. Ko jih je še enkrat prebral, je imel poseben občutek zmage. Pismo je naslovil na šefa redakcije dnevnika „Daily World".
Spoštovani gospod Johns, jutri zjutraj boste poročali v vašem listu o znoji usmrtitvi. Prosim vas, da objavite s tem poročilom tudi to pismo. Vedeti morate, da je javni tožilec idiot. Želim, da bi bral to pismo v vašem časopisu, da se bo prepričal sam, kakšen idiot je. Hočem pa, da tzvedo to tudi vsi drugi. Zato sem naslovil to pismo na vas in ne nanj.
Danes ponoči bom usmrčen za zločin, ki ga nisem storil. Tega pa ne morem več spremeniti. Edini človek, ki bi lahko potrdil moj alibi in mojo nedolžnost, je neka ženska. Zdelo se ji je pravilno, da je molčala. Seveda, vsakdo je sebi najbližji. Če bo dama to priznala, ali ne, dejstvo je, da sem bil v noči na 10. januar pri ženi doktorja Raymonda. Morebiti se ji ne bo zdelo viteško, da izjavljam to javno, oprostiti pa mora mojemu brezupnemu položaju. Toda pred električnim stolom se konča vsako viteš-tvo. Jaz nisem umoril Rufusa Clarka. To pa javnemu tožilcu Butterju nič ne pomeni. Zanj je glavno, da je našel grešnika in da so porotniki potrdili, da ga je on lahko obsodil. Pravičnost — ta zanj ni važna. Uspeh je prvo. Imeti mora uspeh, če hoče postati guverner.
Ne bo se zgodilo prvič, da je obsodil nedolžnega. Se spominjate primera Judson? Kar poglejte v arhiv! Zgodilo se je 3. avgusta 1959. Umor in samomor. Vendar — ni bilo tako. Nancy Judson ni ustrelila svojega moža. Harry Judson je bil često na dolgih potovanjih, bil pa je tudi v skrbeh, ker je bila njegova žena često sama. Kupil si je pištolo.
Nancy Judson je bila mlada in lepa. Večer za večerom je posedala sama doma. Nekega večera ji je bilo spet dolgčas in samo iz tega razloga je šla v bar. Imela ni slabih namenov. Tam pa je spoznala nekega moža. V baru je to lahko.
Popila sta nekaj whiskyja in nato sta se odpeljala domov. Tujec je Nancy prigovarjal, da ga je povabila v svoje stanovanje.
Ko je položila torbico na mizo, je topo zazvenelo. „Kaj pa imate notri?" je vprašal tujec. „Kamenje?"
Zasmejala se je, pokazala pištolo in povedala, da ji jo je mož kupil za obrambo. Položila jo je na mizo in odšla v kuhinjo, da bi zmešala cock-tail. Ko sta sedela na kavču in srkala pijačo, so se odprla vrata — vstopil je mož. Čuden položaj, samo to pot ni bil smešen.
Harry Judson je takoj pomislil na najhujše. Pri vsem tem se ni zgodilo ničesar. Tuji moški gospe Nancy Judson še nikoli prej ni videl in tudi ni imel namena začeti razmerje z njo.
Toda kot javni tožilec, je prav tako tudi soprog mislil na najslabše. Ves položaj je bil tak, da je mož obdolžil ženo nezvestobe. Planil je na tujca, kot da bi ga hotel zdrobiti. Ta pa se je seveda branil. Slučajno je ležala pištola pred njim, zgrabil jo je in ustrelil. Judson se je zgrudil mrtev na tla.
Mož je strmel v Nancy, ona je strmela vanj. Bilo je jasno, da bo začela vsak hip histerično kričati in klicati policijo. Mož je znova zgrabil pištolo, jo nastavil Nancy na sence in sprožil. Opotekla se je h kavču in se mrtva zgrudila.
Mož je obrisal pazljivo z žepnim robcem orožje, ga najprej dal v desno roko Jodsonu, nato še Nancy. Na kozarcu z whiskyjem je obrisal svoje prstne odtise in odtisnil Judsonove.
D0M!SL!CE
$ Odurna je vsaka gospo-dovatnost, a odumejše odurnost! od gospodovanja fanatizma naše sonce še ni videto.
9) Navadno hvaiimo druge, da bi biti sam) pohvatjeni.
#	ietja in tjubezen so krita za vetika deta.
#	Razmištjanje ne stane mt-tijone, a z razmištjanjem se rojevajo ideje.
$ Od živati imamo vetiko več koristi, zato jih tudi ubijamo; če pa ubijemo čtoveka, nas imenujejo zveri.
#	Kjer ni enakosti, tudi kreposti ni.
3 Tudi najzastuinejši dot-guje domovini več, kot ona njemu.
& Napake drugih so vedno zabavne.
#	Duša čtoveka boti vsetej botj od kostt.
#	Nesmisetne ietje ne bodo nikdar umrte v čtoveškem srcu.
Nato je spustil kozarec na tla, da se je razbil in hitro odšel.
Ko je 'šel po hodniku, je skrbno pritisnil na kljuko z robcem na roki, da ne bi našli njegovih prstnih odtisov.
Bilo je v mesecu avgustu in vsi sosedje so bili na dopustu. Nihče ni slišal strelov. Nihče ga ni videl priti. Tudi ni imel nobene zveze z Judso-novimi. V baru ni nihče poznal Nan-cy. Bila je prvič tam in imela je kratko pristrižene lase. Na sliki potnega lista, ki je bila objavljena v časopisu, pa je imela dolge lase. Nihče je ne bi spoznal, še celo mož ne, ki jo je umoril.
Policija je po vseh podatkih ugotovila, da sta se Judson in njegova žena^ sprla in se borila za pištolo. Končno se je Nancy posrečilo iztrgati možu orožje. Potem, ko je ustrelila svojega moža, je napravila samomor. Naš neumni javni tožilec je mirne vesti zaprl akte s tem primerom. Zakaj bi si še nadalje belit glavo. Bil je zadovoljen, da je razčistil to zadevo in žel lovorike.
Mislite, da bi se lahko zmotil tudi kdo drugi? No, kaj pa menite vi o aferi Arnold Gillen? Naš zaslužni javni tožilec je spravil Josepha Ack!eya zaradi umora na električni stol. V zadnjih dneh sem mnogo mislil na Ack!eya. V isti celici je sedel, kot jaz sedaj. Na istem stolu je umrl, ki ga pripravljajo zdaj zame. Toda Arnold Gillen je bil še zelo živ, ko ga je zapustil Ackley.
Gillen je sprejel nato drugega obiskovalca. Moža, ki je prišel zelo tiho in zelo tiho odšel. Nihče ni vedel, da je bil tam. Temu možu je bil Gillen dolžan in mu ni hotel plačati. Morebiti mu tudi ni mogel. Ne vem. Na vsak način ni plačal. In mož, ki je čakal že zelo dolgo na denar, je izgubil potrpljenje. On je bil tisti, ki je s kladivom zdrobil Gillenu glavo. Kladiva niso nikoli našli. Če vas zanima — leži ta v gramozni jami na južnem delu mesta.
Javni tožilec orožja ni našel. Našel pa je moža, ki ga je obdolžil umora: Josepha Ackleya. Vse okoliščine so obtoževale Ack!eya. Tako je bil obsojen na smrt in bil tudi usmrčen. Samo v slavo javnega tožilca.
Sedaj, gospod redaktor, je to vse. Ne želim umreti. Ker pa je guverner odklonil mojo prošnjo za pomilostitev, vam hočem vsaj dokazati, kakšen tepec je javni tožilec, ker bom sedaj umrl za umor, ki ga nisem storil, potem ko sem zagrešil tri umore, za katere nisem bil kaznovan. Če pa
prištejemo še Josepha Akleya, so to štirje.
Ali ne mislite, da bo moja izpoved zanimala tudi vaše bralce?
Z odličnim spoštovanjem
Gerald Daniels
Daniels je zganil pismo in ga vtaknil v ovitek z naslovom šefa redakcije. S pismom je stopil do vrat celice. „Rekli so mi, da mi izpolnite lahko zadnjo željo," je rekel. „Za kosilo si nisem naročil niti fazana niti kaviarja. Tu je moja zadnja želja." Potisnil je pismo skozi mrežico. ^Želim, da ga takoj odpošljete."
Paznik je pokimal in vzel pismo. Gerald pa se je vrgel na ležišče in zaprl oči.
Mislil je, da mu bo njegovo priznanje prineslo mir. Toda nasprotno. Naenkrat se je začel vrteti pred njegovimi očmi divji ples: Nancy, Nan-cy Judson, njen mož, Arnold Gillen in Joseph Ackley. V duhu je zagledal pred seboj Haryja Judsona, kako se je zgrudil s kroglo v prsih. Nancyn obraz je strmel vanj smrtno bled. Hotela je reči: „Ne stori mi ničesar, ne umori me!" Še enkrat je videl pred seboj Gillena, kako se je zavrtel z razbito glavo. V ozadju pa je stala druga postava z razprostrtimi rokami, kot bi ga hotela objeti. .Ne, ne," je ječal Gerald. „Ackley, pojdi proč, ti si mrtev. Mrtev, kot bom jaz v nekaj urah."
Mrtev! Pot mu je lil s čela. Jezik je imel suh. Ležal je ves trd in žila mu je utripala tako burno, da mu je udarjalo v ušesih, kot velikanska, neizprosna ura.
Nato je zaslišal na hodniku korake. Votlo so doneli. Ustavili so se pred vrati. Zadržal je dih. .Ne! Še
ne, nisem še pripravljen!" mu je vpilo v prsih. Obupano je stiskal pesti. Živeti hočem! Živeti. Tedaj mu je položil nekdo roko na ramo. .Dobro novico imam za vas, Daniels," je kot od daleč zaslišal paznika.
.Dobro novico?"
Paznik je smehljaje prikimal. Gospa Raymond je pravkar telefonirala guvernerju in priznala, da ste bili v noči, ko se je zgodil zločin, pri njej. Rekla je, da ne more dopustiti, da bi bil nedolžen človek umorjen, da bi rešila svoj ugled."
Gerald je strmel v paznika in ga začuden gledal. Nato ga je prevzelo čustvo nepopisnega olajšanja. Zdelo se mu je, da ga je preplavil poživljajoči val. Ne bo mu treba umreti. Solze so mu kar lile iz oči in zalile upadla lica. Naenkrat pa je spoznal, kaj je storil. Prešinila ga je nepopisna groza. .Moje pismo!" je zavpil pazniku. .Kje je moje pismo? Vrnite mi ga, vrnite mi ga ...!"
Paznik je pomirljivo dvignil roko: .Nikar si ne delajte skrbi, gospod Daniels. Takoj smo ga odposlali, kakor ste veleli. Odnesel ga je sel. Šef redakcije je že prejel vaše pismo ..."
Za dobro voljo
.France/;, ti naš/ nov/ sosedi pa, AaMr Mže, žive v ponMnjKtnjH/"
.Ta^of Kdo pd ti je to poveddi?"
.Ves, že večkrat sem si š/d tjd M; sposodit in pomisli, n/Mar niso imeli/"
O
— Verjemi mi, a/&o/?o/ pijem /e iz razočaranja.
—	7n zd^dj si td&o rdzočdrdn?
— Ker je ta^o drag/
O
.Kakšna pd je prdvzdprdf tvoja nova prijdte/jicd?"
..Strdimo varčna."
./I td^O?"
.Pomis/i, imd ce/o drnge mos^e, sdmo dd H svojega štedi/d."
O
—	/n Zd&dj se Z?oš zddj /oči/ od žene, %o std to/i^o /et s/?xpdj v m/ra žive/d?
— Ke^/d mi je s/epec.
— Kd/?o ji &aj takega /e pride nd mise/f
— Vidiš, td^o je Mo.* vrni/ sem se s potovdnjd in ndše/ pri ženi drngegd. Vprdšd/ sem jo, Mj je to, pd je reHa; če tegd ne vidiš, si pd res s/epec/
O
.Te/d manjkajo sdmo še rogovi in /d M prdvi ose/."
.Zmpd^ ose/ venddr nimd rogov/"
.No, potem ti pd nič več ne mdnj-M/"
O
— Kdj je re&e/ oče, M je vide/ tvoje zddnje spričevd/o?
— Z/i nespodobne besede /dbbo izpnstim, gospod razrednih?
— Prosim, nd vsdb ndčin/
— No, potem prdvzdprdv ni nič rebe/.
Zadnje
.Mladeničevo iskreno nagnjenje spozna dekle tedaj, če ugotovi, da je pripravljen zanjo vse žrtvovati,* bere Heidi v .Kažipotu sreče". In še: .Preizkusite ga, preden se odločite zanj, kajti če se izkaže njegova ozkosrčnost, se bo ta slaba lastnost pri kasnejšem zakonskem tovarišu še stopnjevala."
.Dobro," je rekla Heidi in se začela skrbno pripravljati. Helmut jo je bil prvič povabil v kino. To je bil njun prvi zmenek.
Film se je ugodno razvijal in zadnji poljub je tra-jol tako dolgo, da se je celo študent ojunačil in se z ustnicami dotakni) Heidine zapestne ure.
,tn zdaj?" je po predstavi vprašal Helmut. ,Bi kam sedla?"
Še preden je mogel predlagati bližnjo restavracijo, ga je prehitela Heidi: .Zakaj ne? Pojdiva v restavracijo Flora."
.Flora?" je previdno ponovi) Helmut. .Ni ta lokal pre ...?'
.Ne, ne," je hitela Heidi, .to je zelo dostojen lokal. Pred kratkim sem bila v njem s starši."
.No, prav," se je rahlo zaskrbljen vdal študent. .Sicer nimam posebnega teka, a bom le pojedel kako malenkost."
Restavravija je bila resnično prvorazredna. Še! strežbe je novodošlemu paru takoj prinesel jedilnik in se za korak umaknil. Heidi se je spomnila .Kažipota sreče" in prek ramen naročila: .Najprej majo-
upanje
nezo z raki, potem beluše, pa pol piščanca z gra-hom."
.Ja, prosim," si je beležil natakar. .In gospod?"
.Hrenovko," je odgovoril študent in si prizadeval kazati videz preobjedenosti.
.In kaj boste pili?" je prihitel drugi natakar.
.Saj so vam všeč sadni sokovi?" se je brž sklonil Helmut k Heidi.
,Pa ne pri večerji," se je odrezala Haidi. .Buteljko rizlinga," je naročila natakarju.
Začeli so prinašati naročeno. Heidi je jedla z neznanskim tekom. Tu in tam je pogledala obraz svojega spremljevalca. .Tako molčeči ste in bledi," je pripomnila. .Imate kakšne težave?"
.Zdaj je že bolje," se je opogumil Helmut. .Odločil sem se, da bom še kaj pojedel." Naročil je bittek z jajcem. Dekletu se je odvalil kamen s srca, ko je njen junak postal velikopoteznejši. .Bova še kaj naročila?" jo je vprašal čez čas.
.Kvečjemu še sadno bombo," je odločila Heidi.
.Sadno bombo za damo," je Helmut poklical natakarja, .zame pa ducat ostrig." Natakar je začudeno pogledal in odbrzel z dvignjenimi rameni.
.Zdaj ste me osmešili, Helmut," je karajoče rekla Heidi, .po večerji naročite ostrige."
.Ostrige so moje zadnje upanje," je pojasnil Helmut. .V denarnici imam kvečjemu za dve hrenovki. In če zdaj v nobeni izmed ostrig ne najdem bisera, vas bom, draga Heidi, moral zastaviti."
ŠPORTNI VESTNIK
* LE POL URE DOBER NOGOMET
V 22. kolu nogometnega prvenstva 2. D razreda je nogometno moštvo Slovenskega atletskega kluba imelo v gosteh enajsterico iz Weitensfelda, ki se je pred prvenstveno tekmo uvrščala na 10. mestu. SAK. je tekmo dobil s 5:2 (3:1) in v tem znesku tudi zasluženo zmagal. Slovensko moštvo je razmeroma hitro povedlo, saj je do 30. minute vodilo s 3:0. Kdor je sedaj pričakoval popoln propad gostiteljev, se je krepko zmotil. Po psihološko važnem prvem zadetku za goste v 32. minuti, so tile nenehoma napadali vrata SAK in se v rezultatu približali na 3:2. Z nekoliko sreče pa bi lahko celo izenačili. V tem obdobju je namreč sodnik prisodil Weitensfeldu 2 enajstmetrovki, od katerih je ena vodila do zadetka, potem ko je kazenski strel vratar Hočevar mogel le kratko odbiti.
Napad slovenskega atletskega kluba je ponovno oživel, ko je v 70. minuti prišel namesto Singerja Jože Fera. Gostje so v kratkem obdobju do konca tekme bili popolno potisnjeni v obrambo. Prvič po svoji hudi prometni nesreči, kjer si je zlomil ključnico, je nastopil Marjan Pandel. Na polje je prišel v 65. minuti, ko je zamenjal mladega Blajsa.
Gole so dosegli v prvem polčasu Wo-schitz (v 12. min.), Blajs (v 20.), Singer (v 30.), v drugem polčasu pa Fera (v 80.) in Nežmah (v 85.). V drugem polčasu igre je imel izredne možnosti še Nežmah, vendar jih ni izkoristil. Poleg Jožeta Fere v napadu sta se izkazala v obrambi Lampichler in Oraže.
SAK je tokrat igral v sledeči postavi: Hočevar; Lipuš, Hribar, Lampichler, Wo-schitz, Wrolich, Oraže, Singer (od 70. min. Fera), Folti Waldhauser, Nežmah, Blajs (od 70. min. Marjan Pandel).
Lestvicah 0 1. Wolfnitz	tazTeda 22	19 3			0	71:13	41
2. SAK	22	17	5	0	86:22	39
3. Launsdorf	22	12	5	5	59:28	29
4. Glanegg	22	11	3	8	58:37	25
5. Gospa sveta	22	12	0	10	52:36	24
6. Steuerberg	22	10	4	8	46:41	24
7. Hcrzeadorf	22	H	2	9	50:51	23
8. Guttarlng	22	11	1	10	44:50	23
9. Zweikirchen	21	10	2	9	42:41	22
19. Weitensfeld	22	8	2	12	42:55	18
11. Sorg	22	6	3	13	32:64	15
12. Zweiaitz	22	3	5	14	18:51	11
13. Kraig	21	1	6	14	20:59	10
14. HSV	22	0	3	19	10:85	4
*	ŠM!HEL TOČKOVAL
V	2. koroškem nogometnem C razredu je bilo na sporedu 8. pomladansko kolo, enajsterica iz Št. Janža pa je bila prosta. Bil-čovs, ki je v zadnjih tednih ogromno pridobil na moči, je tokrat izven podlegel proti drugouvrščenemu DSG iz Borovelj gladko z 0:3. Kljub porazu so Bilčovščani obdržali 4. mesto v lestvici. Št. Janž se uvršča na 7. mestu v lestvici.
V	9. vigrednem kolu 2. nogometnega E razreda se je tudi Globašanom odtrgala nit. Po odličnih uspehih so tokrat nastopili v Labotu in tam podlegli 1:3. Tudi Globaša-ni se v lestvici niso spremenili in zasedajo slej ko prej 10. mesto. Nekoliko bolje se je godilo Šmihelčanom, ki so igrali v Galiciji in tam zmagali 4:1. V lestvici ležijo Šmihelčani s šestimi točkami zaostanka za prvemu na 3. mestu.
*	SEDAJ TUD! TENtS
Želje slovenske mladine na Koroškem po športnem udejstvovanju so se dosedaj le deloma uresničile. Korak proti takem nedo-statku je preteklo soboto storila peščica ljudi, ki je spoznala, da je treba poleg nogometa, smučanja, skakanja, sankanja in namiznega tenisa najti razvedrilo tudi v športni panogi, v kateri se lahko udejstvujejo tudi starejši ^športniki" — namreč v tenisu.
V	hotelu Korotan v Sekiri je preteklo soboto zasedal ustanovni občni zbor teniške sekcije Slovenskega atletskega kluba. Naloga, ki si jo je nadal občni zbor naj bi bila ta, zbirati v klubu slovenske športnike teni-sače, pa tudi take, katerim je tenis v razvedrilo in rekreacijo. V hotelu Korotan, na katerega zemljišču se nahaja na novo urejeno igrišče, naj bi nastal sedež najmlajše športne panoge med koroškimi Slovenci. Ker je igrišče last hotela Korotan, je občni zbor imel glede uporabe igrišča tudi razgovor s članom upravnega odbora, iz katerega lahko sklepamo, da bo za letošnjo sezono igrišče na razpolago članom 12 ur na teden. Začasno bodo člani, ki so pristopili s članarino šil. 100.—, plačali za uporabo igrišča okoli šil. 20.— na uro. V naslednji sezoni naj bi uporabnina odpadla, člani pa naj bi plačali višjo članarino. Članom teniškega odseka SAK bo po vsej verjetnosti že v kratkem na razpolago tudi kvalificiran trener, ki bo poleg delovanja za SAK igral tudi z gosti hotela Korotan.
Ustanovna skupščina je tudi sklenila, da se bo predvsem zavzela za mladinsko de!o-
BOTRI IN BOTRE!
Za binkošti z vašim birmancem v domači hotel
,,Panonski dnevi"
v hotelu Korotan v Sekiri
Včeraj se je v hotelu „Korofan" v Sekiri ob Vrbskem jezeru začela posebna gostinska prireditev pod naslovom „Dnevi panonske kuhinje". Na tej prirditvi, ki bo trajala do vključno nedelje 23. maja, bodo gostom postregli z izbranimi specialitetami iz Prekmurja in Madžarske, seveda pa ne bo manjkalo tudi pristnih pijač iz teh krajev.
Predokusa izvrstne panonske kuhinje so bili v torek opoldne deležni zastopniki koroškega tiska, katere je vodstvo hotela povabilo na kosilo. Po kosilu je član vodstva hotela Karel Smole novinarjem razkazal hotel, ki se ponaša z najlepšo lego ob Vrbskem jezeru. Pred glavno sezono mislijo v hotelu urediti še diskoteko, ki naj bi pritegnila tudi mladino. Poleg hotela 'in depandanse, ki imata skupaj 250 ležišč, je gostom na razpolago tudi kopališče in igrišče za tenis. Številne lokacije so kot nalašč ustvarjene za razne seje, seminarje itd., kar bo treba v bodoče upoštevati.
Vodstvo hotela vabi prijatelje kulinaričnih specialitet, da obiščejo to gostinsko prireditev. Restavracija je odprta od 9. do 24. ure.
CELOVEC
SOBOTA, M. S.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.55 Glasbeni mozaik — 8.05 Družinski obzornik — 10.45 Naša lepa domovina — 14.00 Voščila — 15.15 Iz mape želja naših prijateljev ljudske glasbe na Koroškem — 16.00 Servis — 17.10 Vedra doživetja veselih piskačev — 18.00 Deželni razgledi — 18.55 Mala solistična parada — 17.05 Koračnice predarlskih skladateljev — 19.50 Note in beležke — 20.10 ljudska glasba — 21.00 „A!i je reka Enns meja?" — 22.10 šport — 22.20 Plesna glasba po naročiiu.
NEDELJA, 26. 5.: 6.10 Igra na orgle —8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Koj je novega? — 10.50 ..Mrzla grožnja" — 11.00 Dopoldanski koncert — 15.10 ..Vojaška godba". Pripovedka Georga Drezdowskija — 15.45 Iz domovine — 14.50 Voščila — 16.00 ..Nagrajenec". Igra — 17.05 Ljudski koncert — 19.00 Nedeljski šport
—	19.50 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj — 22.10 šport.
PONEDELJEK, 27. S.: 6.00 Jutranja gimnastiko — 6.50 Glasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ljudi —
9.00	šolska oddaja — 9.50 Vesele note mojstrov —
10.00	šolska oddaja — 11.05 Ljudske viže — 15.50 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 14.50 Knjižni kotiček — 15.50 še vedno priljubljeno — 16.50 Za otroke — 17.10 Kaj radi slišimo — 17.52 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Nc;§ in beležke — 20.10 Operetni koncert — 21.00 Problemi umetniške vzgoje — 21.5Q Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja — 27,10 šport.
T6REK, i8. S.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 1-1.05 Ljudske viže iz vzhodne štajerske — 15.50 in ljudje so tako prijetni — 14.50 Ljudske viže — 14.45 Toni Gregoritsch
—	usoda koroškega slikarja — 16.50 Za otroke —
17.10	Avstrijci o Avstriji — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 „Na osojni in prisojni strani" — 19.50 Note in beležke — 20.10 Dilefto musicale — 21.05 še vedno priijubijeno —
22.10	šport.
SREDA. 29. S.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Vesele note
mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Ljudske viže
—	15.50 Na obisku pri koroških zborih — 14.45 Koroška pesem— 16.50 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.55 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke — 20.10 ..Nagrajenec" — 21.10 Zabavcna glasba — 21.50 Zvezne dežele poročajo —
22.10	šport.
ČETRTEK, !0. 5.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Alpske viže — 15.50 Zabeleženo na koroških cestah — 14.50 Notne mape avstrijskih skladateljev — 16.50 Za otro-" ke — 17.10 Operetne melodije — 17.52 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Avstrijske pihalne godbe — 19.50 Note in beležke —
20.10	Kjer je nekoč cvetelo rudarstvo — 21.00 iz štajerskega glasbenega življenja — 22.10 šport.
PETEK, pj. S.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Klavirska glasba F. Chopina — 10.00 šolska oddaja — 15.50 Ljudske viže — 14.45 štajerska kultura — 15.00 Zborovska glasba — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Solno-graški mojster jz časa Mqzprtq g- 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 25. S.: 9 00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 26. 5.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK. 27. 5.: 15.45 Informacije — O sioven-skem koroškem somorastništvu, njegovih težavah in možnostih.
TOREK, 28. 5.r 9.50 Zborovska glasba — 15 45 informacije — špont — Zvoki za mtade.
SREDA, 29. 5.{ J5.45 informacije — Mladinski zbori
—	Cerkev in svet.
ČETRTEK, !0. 5.: 15,45 Informacije — Družinski ma-gacin.
PETEK, 51. S.: 15.45 informacije — Zabavne meiodije.
KOROTAN
Sekira ob Vrbskem jezeru
Izbrane jedi in vestna postrežba. Teiefonska naročila pod: 04273 2$4
RADtO LJUBLJANA
SOBOTA, 28. 5.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8^ Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.55 St"' dio za najdene skladbe — 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam — 11.20 Z nami doma in na poti — 12-^ Melodije za opoldan — 15.15 Zabavna glasba —
S pesmijo in besedo po Jugosloviji — 15.40 Pojo noi' operni pevci — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Kitara v riti""
— 17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti uri ** 19.15 Z onsamblom Atija Sossa — 20.00 Spoznavaj!"" svet in domovino — 21.15 Majhni ansambli zabav"" glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 25.05 $ pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA. 26. S.: 6.50 Danes za vas — 7.50 Za kmetijske proizvajaice — 8.07 Veseli tobogan — 9.05 pomnite, tovariši... — 11.20 Voščila — 11.50 Pogovol s poslušate! — 15.15 Zabavna glasba — 14.25 Melodije z velikim! zabavnimi orkestri — 15.10 Nedeljske reportaža — 15.50 Popularne operne melodije — 16.% Radijska igra: „Weekend v Guatemaii" — 17.05 Ne* deljsko športno popoldne — 19.15 Giasbene razgied-nice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zapfešite f nami — 25.05 Literarni nokturno — 25.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK, 27. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbene matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pisana paleta lahke glasbe — 11.20 Z nami doma i" na poti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 15.1$ Zabavna glasba — 14.10 Amaterski zbori pojo " 14.50 Voščila — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Koncert p? željah poslušalcev — 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 19.15 Z ansamblom Vitija Petriča — 20.00 Iz Mozartove opere ..Flgarova svatba" — 22.15 Ze ljubitelje jazza — 25.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 28. S.: 6.50 Beseda na današnji don — 8.10 Glasbena matineja — 9.55 Zborovske skladbe — 10.1$ Piesi v orkestrainih barvah — 11.20 Z nami doma i" na poti — 12.40 Z domačimi ansambli — 15.15 Zabavno giasba — 14.10 Srečanja z glasbeniki — 14.40 „N<J poti s kitaro" — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Koncertni odet za domačina in gosta — 18.15 Z orkestrom Philadelphia — 18.50 V torek nasvidenjel — 19.15 S triom Siavka 2nidaršiča — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 20.50 Rodijska igra: Zrenjanin — 21.04 Melodije v ritmu — 22.15 Od popevke do popevke — 25.05 Literarni nokturno.
SREDA, 29. 5.: 6.50 Rekreacija — 8 10 Glasbena matineja — 9.25 Otroške igre — 11.20 Z nami doma in no poti — 12.10 Znane meiodije, znani orkestri — 15.15 [ Zabavna glasba — 14.50 Voščita -— 15.40 Majhen re- ^ cital pianistke Nine Kraljičeve z Reke — 16.00 ..Loto vrtiljak" — 17.10 Iz Repertoarja komornega zbora RTV Ljubijana — 18.15 S pop ansambli — 19,15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljub-tjana —22.15 S festivalov jazza — 25.05 Litaiarni nokturno — 25.15 Revija jugosiovanskih pevcev Tpbavne glasbe.
H		AVSTRIJA	1
H		SOBOTA, ŽS. 5.: 16.40 Oddaja 0 miški — 17.05 Novo v poklicu — 17.10 Za dru-
žino — 17.55 Kuharsko stalno omizje v beznici prominence — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Novo v kulturi — 18.55 Oddaja Heinz Conradsa
—	19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Sobotno popoldne v vzhodni štajerski
—	21.50 šport — 22.00 Čas v sliki — 22.05 Žive! boš somoše105m!nut.
NEDELJA, 26. 5.: 16.50 Kenguru Skippy — 16.55 Tutu-vina. Walt Disneyev film — 17.40 Jadrati bi morali znati — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Umetnost v Avstriji — 18.50 Prizma — 19.50 čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Kraj ziočina — 22.05 čas v sliki.
PONEDELJEK. 27. 5.: 18.00 Teletest — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Živalski raji — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novost! — 20.06 šport — 20.15 ..Dvojica" — 21.05 šola staršev — 21.15 Telešport — 22.15 čas v sliki.
TOREK, 28. 5.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Rožnato rdeči panter — 19,00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda
—	19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Kaj sem jaz? — 21.00 Mestni pogovori — 22.15 čas v siiki.
SREDA, 29. S.: 10.00 šoiska oddaja — 11.00 Grofica in njen polkovnik — 12.50 Telešport — 16.50 Nemirni popoldan — 17.10 Mala športna abeceda — 17.55 in-dian River — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Tri deklice in trije dečki — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Horizonti — 21.05 Skrivnost planinske koče — 21.55 Čas v sliki.
ČETRTEK, 50. 5.: 10.00 šoiska oddaja — 18.00 ttati-janščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 športni mozaik — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 Čas v sliki in kulturne novosti
—	20 06 šport — 20.15 Ornifle ail razkačeno nebo — 22.10 čas v sliki.
PETEK. $1. S.: 10.00 šolska oddoja — 11.00 Razbojniško življenje Arhibalda de la Cruza — 18.00 Donavske povesti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Zaljubljen v čarovnico — 19.00 Slike Iz Avstrije —
vanje in udejstvovanje v teniški sekciji. Mladinsko športno udejstvovanje naj bi imelo pričetek jeseni, ko bi nadarjeni mladinci pričeli s treningom. Iz teh mladincev naj bi se polagoma izluščila teniška ekipa, ki naj bi navzunaj zastopala SAK-tenis, hotel Korotan in sploh slovenski šport.
V volitvenem delu ustanovne skupščine je bil izvoljen za predsednika pobudnik sekcije dr. Janko Zerzer.
19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne navesti — 20.06 šport — 20.15 Onedinova linija — 21.10 ORF diskusije — 22,19 C09 V siik! — 22.15 Kdo je bila ta dama?
		AVSTRIJA	2
K		SOBOTA, !5. 5.: 16.00 Onedinova iinija — 16.55 „Ob snidenju" — 18.50 Mini-
Maks — 18.55 Glasbena poročila — 19.50 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okotica — 20.15 Antonius China — 22.00 čos v sliki.
NEDELJA. 26. 5.: 15.15 Avtomobilske dirke v Monte Carlu — 16.00 Kratek film — 17.00 Avtomobilske dirke v Monte Carlu — 18.00 Tedenski obzornik — 18.50 Prerezi — 19.50 čas v sliki — 19.45 Novo v kulturi — 20.10 Okolica — 20.15 Miinchenska komedija — 21.55 Richard Schaukal. Portret pesnika — 22.05 čas v sliki.
PONEDELJEK, 27.	18.50 Prva pomoč odloča — 19.00
Ogroženo življenje. Onesnaženje vode — 19.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20 00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15
Naprošeni smo bili, da objavimo naslednje obvestilo:
Janko Messner vabi domačine na bralni večer, na katerem bo bral iz svoje pravkar izdane knjige ^Dnevnik Pokržnikovega Lukana". Prireditev bo v četrtek 30. t. m. v gostilni Stefitz v Pliberku.
Jour Fixe —21.05 ..Erjoneador !n MI!!tory" — 21.40 Tele reprize.
TOREK, 28. 5.: 18.50 šoiska oddaja — Tempel, cerkev, mošeja — 19.00 Traberjevi filmi o naravi — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica —
20.15	Zgodovina nogometa — 21.00 Rocco in njegovi bratje.
SREDA, 29. S.: 18.50 Dan tekmovanj — 18.45 Branje in pisanje nezadostno — 19.50 čas v sirki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okoiica — 20.15 Razbojniško življenje Arhibaida de la Cruza — 21.40 Telereprize.
ČETRTEK, 50. 5.: 18.50 Dekalog )X. iskanje resnice — 19.00 Kontakt — 19.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Teleobjektiv — 21.15 Nenavadna zgodba plemiča Trencka — 22.20 športni mozaik.
PETEK, 51. S.: 18.50 Pionirji sodobnega slikarstva —
19.15	Tehnika učenja za odrasle — 19.50 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Filmska dežela Poljska — 21.45 Telereprize.
JUGOSLAVIJA
SOBOTA, 25. E.: 9.50 šolsko oddaja — 16.45 Rokomet — 18.00 Mozaik — 18.05 Obzornik — 18.15 Kje izvira Nit? — 19.15 Cikcak — 19.25 Dnevnik — 19.45 Tedenski zunonjepoii-tični komentar — 19.50 Prireditev ob dnevu mladosti
—	21.50 Barvna propagandna oddaja — 21.55 Connon
—	22.25 Dnevnik.
NEDELJA, 26. 5.: 9.20 Kmetje — 10.15 Kmetijska oddaja — 11.00 Mozaik — 11.05 Otroška matineja—11:55) Poročila — Nedeljsko popoldne — 17.00 Propagandna oddaja — 17.05 Poročila — 17.10 Pozor želva —
18.40	Propagandna oddaja — 18.45 Avtomobilske dirke v Monacu — 19.15 Pred X. kongresom ZKJ — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik —
20.25	Tedenski zunanjepoiitični komentar — 20.55 Prireditev ob 10. kongresu ZKJ — 22.00 Dokumentarna oddaja — 22.28 Propagandna oddaja — 22.50 športni pregled — 22.50 Dnevnik.
PONEDELJEK, 27. 5.: 9.50 Kongres ZKJ — 18.00 Obzornik — 18.15 Koko, Moko in vrabček Skoko — 18.50 Na daljnem severu — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za miade — 19.50 Nokturno — 19.45 Barvna risanka —
19.50	Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.50 Sodobna oprema — 20.40 Ribnikar-Lebovič: Miiojeva smrt — drama — 21.40 O kongresu ZKJ — 22.25 Dnevnik.
TOREK. 28. S.: 8.10 šolska oddaja — 15.20 Madžarski dnevnik — 17.20 O kongresu ZKJ — 17.50 Peli so jih mati moja — 18.00 Risanke — 18.10 Obzornik —
18.25	To je bila pesem svetlega in vročega jedra — 18.55 Mozaik — 19.00 Marksizem v teoriji in praksi —
19.20	Mozaik krotkega filma — 19.45 Barvna risanka:
—	19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.55 Kmetje —
21.50	O kongresu ZKJ — 22.15 Dnevnik.
SREDA. 29. S.: 8.10 šolska oddaja — 16.40 Obzornik
—	16.50 Nogomet Madžarska : Jugoslovija — 18.50 O kongresu ZKJ — 19.15 Beli kamen — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.50 Propagandna reportaža — 20.40 Ftim tedna: Fotografija
—	21.55 O kongresu ZKJ — 22.40 Dnevnik.
ČETRTEK. M. 5.: 8.55 X. kongres ZKJ — 18.10 Obzornik — 18.25 Junak moje mladosti — 19.10 Mozaik — 19.15 Naš ekran — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak
—	20.00 Dnevnik — 20.25 Kom In kako na oddih —
20.40	Valter broni Sarajevo — 21.25 O X. kongresu ZKJ — 22.10 Nokturno — 22.25 Dnevnik.
PETEK. 51. 5.: 8.10 šolska oddaja — 16.45 Madžarski dnevnik — 17.55 Otroški spored — 18.05 Obzornik —
18.20	Planinski oktet in onsambel Valterja Skoka — 18.45 Mozaik — 18.50 Atietika — 19.15 Pet minut za boljši jezik — 19.25 Kažipot — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.40 Zakonsko življenje — 22.55 Dnevnik.
izdajate)], zaiožnlk in iastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič) odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10, te). 52-5-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družba s o. J. Drava, Celovec — Borovije.