Posebna številka/Numero speciale Oktober/Ottobre 2000 letnik/anno X wm Občina piraN comurie di pirano V imenu Občinskega sveta Občine Piran in v svojem imenu izrekam vsem občankam in občanom iskrene čestitke in najboljše želje ob prazniku Občine Piran. A nome del Comune di Pirano e mio personale formulo a tutti i cittadini sincere felicitazioni ed i migliori auguri per la Festa del Comune di Pirano. Županja - II Sindaco Vojka Štular, prof. IZ VSEBINE: Foto: Dragica Mekiš Ob 15. oktobru, prazniku občine Piran, želimo vsem našim krajanom, da bi jim bilo bivanje v Portorožu v veselje in užitek. взг TOKRAT P0RT0R0ŽAN0VA VOLILNA PRILOGA: 15. oktober-Splošne volitve v državni zbor R Slovenije ter NAŠ OBRAZ: Dario Marušič er TURIZEM IN KULTURA: NOVA KVALITETA TURISTIČNE PONUDBE i® V DVOMIH BI MORALI ODLOČITI V KORIST ČLOVEKA Oktober 2000 portorožanj posebna številka -...............................................-j Dario Marušič, pionir obujanja istrske kulture Na živl|on|sko pot Daria Marušiča, doma Iz Strunjana, je odločilno vplivalo leto 1974, ko se je kot gimnazijec na počitnicah v Franciji srečal z gibanjem Folk Revival, ki se |o v evropskih okvirih zavzemalo za oživljanje ljudske glasbe v neposrednem stiku s tradicionalnimi godci in pevci. Ker je že tedaj poznal istrsko ljudsko izročilo, se je po vrnitvi domov posvetil zbiranju, preučevanju in muziciranju ljudske glasbe Istre. V teh njegovih prizadevanjih sta ga spodbujala prol. slovenščine Karmen Furlan in zdaj že pokojni prof. angleščine Danilo Povh, ki sta poučevala na Gimnaziji Piran, katere dijak je bil tudi Dario. Prve zapise je naredil na podlagi petja njegove none Marije Jakac S t o r n o g a ("Marije od Š o r g v i c e"). Kupil si je enega izmed prvih modelov prenosnega kasetofona, ki je postal njegov zvesti spremljevalec, ko je ob vikendih zahajal vse globlje v Istro k ljudskim godcem in pevcem. Pod vplivom Folk Revivala je začel pisati priredbe ljudskih skladb za mandolino in se istočasno pri tradicionalnih godcih seznanjal s specifičnim istrskim glasbenim slogom violine in pihal. S pomočjo sošolca Marijana Ogrina je na večkanalnem magnetofonu posnel kaseto, ki je bila osnova za nastanek prve plošče zdaj že legendarne skupine Istranova. Kot soustanovitelj Istranove je prevzel odgovornost za njen repertoar in skupino označil kot "glasbeno-politično skupino za kulturo severne Istre". Zlasti pa je zagovarjal tezo o brezplačnih in nenajavljenih nastopih po istrskih vaseh kot "dolžno plačilo informatorjem in vrnitev glasbenih sekvenc njihovim lastnikom". Zavezan regionalni pripadnosti je večkrat, tudi v časopisih, sprožal polemike z namenom osveščan-ja Istranov o njihovi kulturni pripadnosti. Njegovo avtonomno delovanje izven takratnih političnih struktur je precej motilo tedanje oblastnike. Vendar je trdovratnost Marušiča naposled obrodila sadove, saj se je vse več ljudi (tudi mnogi prišleki) začelo zavedati enkratnosti svojega kulturnega mikro-prostora. Ko so v skupini Istranova ugotovili, da so osnovni cilj svojega delovanja dosegli, se je Istranova razšla. Dario Marušič pa je nato samostojno in še bolj zagnano nadaljeval terenske raziskave in začel rezultate tega dela objavljati v različnih medijih. Z Marinom Kranjcem je ustanovil duo Piščaci in takoj na začetku prepustil svoje mesto Emilu Zonti. To je bil izraz njegovega tipičnega načina delovanja iz ozadja, nekakšno poučno a hkrati nevsiljivo mentorstvo, ki je vplivalo tudi na druge kasnejše godčevske skupine v slovenski in hrvaški Istri. Kot violinist in pihalec je postal eden od najbolj iskanih ljudskih godcev. Med poznavalci Folk Revivla velja danes skoraj za legendo. Tako je na primer vplival na izbor repertoarja z istrsko tematiko skupin Trinajsto prase, Calicanto, Trio Klas, La sedon selvadie, Moia, Current, Adio Leon, David Shea, Tudosok, Tamara Obrovac trio, Tolovaj Mataj. Nastopal je v vseh državah zahodne Evrope, v Romuniji, na Madžarskem, na Češkem, na Slovaškem, v Avstraliji in v Kanadi. Razen na področju aktivnega glasbenega delovanja se je Dario Marušič uveljavil še v publicistiki, skladateljstvu in pedagoški dejavnosti. V knjigi Predi predi hči moja je objavil izbor ljudskih pesmi severne Istre z notnimi zapisi napevov. V tej knjigi je zbral del ljudskega glasbenega izročila "Koprskega primorja" ter posebno pozornost posvetil tistim pesmim, ki so skupne Slovencem, Hrvatom in Italijanom kot rezultat večstoletnega stika treh narodov in njihovih kultur. Enako pomembna je njegova knjiga Piskaj-sona-sopi, v kateri je podal doslej najbolj celovito in pregledno "družinsko steblo" istrskih ljudskih glasbil in s tem nesporno dokazal, da ima istrski polotok že od nekdaj bogato ljudsko glasbeno izročilo. Številna so tudi njegova glasbena dela za gledališče in glasbene instalacije za razstave. Nič manj pomembno ni njegovo pedagoško delo v šolah na področju Istre in v tujini, udeležbe na strokovnih posvetovanjih glasbenih pedagogov ter sodelovanje na srečanjih etnomuzikologov. V pedagoškem smislu je najbolj dejaven pri preučevanju istrskih ljudskih plesov. Letno vodi desetino plesnih delavnic. Za konec pa velja omeniti, da ima v pripravi novo knjigo o srečanju in medsebojnem vplivu istrskih kultur, CD-rom z istrsko tematiko ter akustično študijo istrske glasbe. S skupino Marusic Is Trio je izdal ploščo Istraphonia, ki so jo v vodilnih evropskih Folk revijah ocenili kot eno najboljših plošč v letu 1997. Daria Marušiča lahko brez pretiravanja imenujemo za pionirja obujanja istrske kulturne dediščine v sedemdesetih letih in slovenskega istrskega "folk-revivala", ki se je začel v zgodnjih osemdesetih. Upravičeno ga lahko uvrščamo v najožji in najbolj zaslužen krog posameznikov in skupin, ki so v poslednjih dveh desetletjih obudili oziroma ponovno ovrednotili stoletno kulturno tradicijo in običaje prebivalcev severozahodne Istre tudi v širšem slovenskem prostoru. Njegovo delo pa ni vpeto le v preteklost, temveč tudi v sedanjost istrskega polotoka. Dokaz je navsezadnje tudi letošnja najbolj prestižna hrvaška glasbena nagrada Porin za najboljšo istrsko etno-zgoščenko Borabora, ki daleč presega pomen omejenih občinskih in, če hočete, tudi republiških meja. Slavko Gaberc Zlati grb Občine Piran Zvezi kulturnih društev K. Pahor Mario Marušič je bil pred leti predlagan za Kocjančičevo nagrado, letos pa za nagrado Zlati grb, ki jo podeljuje Občina Piran. Žal je pri obeh "izvisel", kar je pravzaprav zanj, ki je vedno raje v senci, značilno. Letošnji Zlati grb Občine Piran pa ob njegovi 50. obletnici prejme Kulturno umetniško društvo Karol Pahor Piran (zdaj je to Zveza kulturnih društev K. Pahor). Ob lepem jubileju in za priznanje iskrene čestitke. o 2................... № f. —______________Oktober 20001 Srednja zdravstvena šola Piran PRIHODNJE ŠOLSKO LETO BODO ZAGOTOVO ŽE V IZOLI Davnega 1. februarja 1950. leta je bila z odločbo - izdali so jo pri takratnem Istrskem okrožnem ljudskem odboru - ustanovljena enoletna šola za bolniške sestre v Izoli. Leto dni kasneje je šola postala dvoletna, desetletje za tem pa štiri letna in to v Piranu. Prva upravnica šole (danes se ji reč ravnateljica) je bila priznana strokovnjakinja s področja zdravstva, gospa Frančiška Šusteršič. Do današnjih dni je tukajšnjo srednjo zdravstveno šolo zaključilo skoraj dva tisoč dijakinj, pa tudi dijaki so bili med njimi. Sedanja ravnateljica je gospa Ljudmila Brčin. Šola zaenkrat še gostuje v prostorih Minoritskega samostana v Piranu. Po vrnitvi samostana cerkvi, ki ga zdaj postopoma obnavlja, pa se šoli iz leta v leto bolj zmanjšuje življenjski prostor. Pirana bomo poiskali racionalno obliko prevoza, s čemer imamo že izkušnje, kajti naše dijakinje in dijaki imajo že zdaj pri nekaterih predmetih vaje v institucijah, lociranih po različnih koncih naše Obale. Portorožan: MEDICINSKA SESTRA JE ČLOVEK IN POL sem nekje videl zapisano. Kako se dijakinje in seveda tudi dijaki pripravljajo na ta tako zelo odgovoren poklic? Posebej dobro vedo, kako resničen je ta rek tisti, ki so imeli sami kdaj resnejše zdravstvene težave in so bili odvisni od pomoči medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov. Med šolanjem naši učenci pogosto sodelujejo v akcijah Rdečega križa. Praktične izkušnje pa si pridobivajo na redni praksi v domovih za ostarele občane, bolnišnicah ter zdravstvenih domovih. Letno opravijo nad 1500 ur prostovoljnega dela: pomoč nudijo ostarelim, slabovidnim in invalidom, pri čemer jih usmerja njihova mentorica Karmen Gregorič Prodan. Portorožan: In kako se šola predstavlja navzven? Dijakinje in tudi dijaki se redno udeležujejo različnih tekmovanj. Že nekaj let zaporedoma dosegamo prva mesta na državnem tekmovanju iz zdravstvene nege, na svetovni dan zdravja, 7. aprila. Zlate plakete smo dobili tudi na državnem tekmovanju iz preverjanja znanja o sladkorni bolezni (diabetes). Naj kot zanimivost omenim še našo dijaško ekipo malega nogometa, ki se je na prvenstvu srednjih šol uvrstila v pol finalno tekmovanje. Pozornosti javnosti pa je bila deležna naša projektna naloga Onesnaževanje morskega BIO-EKO sistem, ki je nastajala pod mentorstvom Mateje Šega in je bila objavljena v reviji Proteus in na Internetu. V predalu žal počiva še kar nekaj projektov, tudi iz mednarodnega področja, ki jih prav zaradi prostorske stiske ne moremo speljati.. Portorožan: Dandanes, ko je imeti delo še posebej cenjena dobrina, bi bilo zanimivo vedeti, kakšne so možnosti zaposlitve vaših diplomantk oz. diplomantov... Večina naših dijakov praviloma kar kmalu dobi zaposlitev. Odhajajo pa služit tudi v tujino. Kaže, da znajo tujci pri nas izšolane kadre bolj ceniti kot doma. 0 Srednji zdravstveni šoli, ki jo zaenkrat torej še imamo v Piranu, njenih prostorskih stiskah in uspehih smo se pogovarjali z ravnateljico, gospo Ljudmilo Brčin. Z nadaljnjim obsežnejšim obnavljanjem Minoritskega samostana so se letošnje šolsko leto učenci in profesorji znašli malodane na cesti. "Kako ste v teh razmerah uspeli organizirati pouk?" najprej povprašamo ravnateljico. "Težko! A zahvaljujoč prizadevnosti kolektiva, razumevanju dijakov in ob premišljeni organizaciji pouka nam je, z manjšimi preureditvami, uspelo organizirati enoizmenski pouk. Na pomoč nam je k sreči priskočila tudi Občina Piran, ki nam je dovolila začasno uporabljanje nekaj prostorov v Pionirskem domu. Gradbena dela v samostanu občasno seveda motijo pouk, kar ne vpliva najbolje na razpoloženje in motivacijo učenk in učencev. Vse pa nekoliko lažje prenašamo zaradi trdnih zagotovil, da bomo naslednje šolsko leto že v novih šolskih prostorih v izolski bolnišnici. Portorožan: Izkušnje kažejo, da so avtobusne povezave z bolnišnico nad Izolo slabe. Vsekakor bo to dodatna težava za vaše dijake. Razmišljate že o tem, kako boste rešili ta problem? Večina šolajočih je iz Izole in Kopra. Za tiste iz Mednarodno sodelovanje 0 mednarodnem sodelovanju je lepo govoriti a ga |e težko speljati. Zahteva veliko strpnosti In ljubezni do vsebine. Pri nas, ki živimo ob meji, pride hitro do mednarodnega sodelovanja: greš 20 kilometrov na sever in že si v Italiji, pa 20 kilometrov na jug in si na Hrvaškem. V drugi državi a še vedno v Istri, ob istem morju, z isto kulturno dediščino, iz istega kulturnega kroga, z ljubeznijo do iste umetnosti... Pravzaprav sploh ni potrebno, da kam gremo. Med-narodno lahko sodelujemo kar doma. Pripravimo srečanje med pripadniki različnih narodov, ki tu živijo, in odkrivamo njihove običaje, kulturo, jezik, pač vse, kar jih ločuje od drugih in kar bogati njihovo skupnost. To sodelovanje je najtežje, a največ pove. Lahko je sodelovati in biti prijazen z Američanom, ki ga vidiš kratek čas. Sposobnost sodelovanja se izkaže, ko si prijazen s človekom, s katerim nekaj deliš - z ženo, otrokom, sosedom, sodelavcem... Od prebivalcev Italije in Hrvaške nas ločijo politične meje. Združuje nas morje, preteklost, umetnost, kultura. Tam čez mejo ne živijo marsovci, ki grdo srepijo v nas skozi reže v železni ograji. So taki kot mi, kopajo se v istem Jadranu, imajo enake hiše, jedo podobno hrano, navdihuje jih lepota in težijo k dobremu. Kot mi. To ve tisti, ki gre čez, ki ne opazi železnih vrat, ker jih ni. So le v glavah. Kdo jih je postavil? Opredelitev "mednarodni" razdvaja. Zakaj je tako pomembna ta politična oznaka? Povejmo raje, da je to srečanje ljudi, ki se radi družijo. Nada Kozina Srednja zdravstvena šola Piran se lahko pohvali, da se zaradi dobrih uspehov, ki so jih dosegle njene dijakinje in dijaki, uvršča med najboljše tovrstne šole v Sloveniji. Letošnje šolsko leto jo obiskuje 255 dijakinj in dijakov, poučuje pa jih 30 profesorjev. V šoli potekata dva programa* štiriletni za poklic zdravstvenega tehnika se zaključi z zaključnim izpitom oziroma poklicno maturo, katera omogoča nadaljevanje šolanja na višjih in visokih šolah in pa triletni za bolničarja negovalca (zaključi se z zaključnim izpitom). Dijaki, ki bi želeli nadaljevati šolanje na univerzi, pa morajo opraviti maturitetni tečaj, ki ga razpišejo gimnazije. Marjan Maslo BIL JE SVETOVNI DAN TURIZMA... kar za našo občino, ki |e najbolj turistična v Sloveniji, ima visoko šolo za turizem, pa naravne In kulturne spomoniko, pomembno tudi za turizem, ne bi smelo mimo nas neopaženo. WTO, svetovna turistična organizacija deluje pod okriljem OZN in ima sedež v Madridu. Med 134 članicami je tudi Slovenija. WTO ima šest programskih oddelkov: izobraževanje, kvaliteta turističnega razvoja, statistike, trajnostni razvoj turizma, raziskava trga in promocija, dokumentarni center. Svojim članicam nudi brezplačen dostop do literature in statistik, pomaga pa tudi pri uresničitvi posameznih projektov. Danes sodi turizem med dejavnosti, ki se razvijajo najhitreje. Razcvet turizma odpira nova delovna mesta, spodbuja zaščito okolja, pa tudi varovanje naravne in kulturne dediščine. In kdo so največji popotniki? V tujino največ potujejo Nemci (povprečno vsak dvakrat na leto), Japonci, prebivalci ZDA in Kitajci. Poglavitni namen svetovnega dneva turizma je oza-veščanje ljudi o pomenu turizma za mednarodno skupnost, o prvinah, na katerih temelji sodobni turizem: okolje, prostor, kulturni spomeniki itd. Svetovni dan turizma je posvečen vsako leto drugačni, turistično zanimivi temi. Lani je bil posvečen ohranitvi svetovne dediščine za novo tisočletje, v letu 2000 pa tehnologiji. Leto 2001 bo posvečeno miru in dialogu med narodi. 5. oktober: Mednarodni dan učiteljev V 21. stoletju - Učiti se učiti TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE - sestavlja jo 500 turističnih društev in zvez, 67 turistično informacijskih centrov, 167 turističnih podmladkov na osnovnih šolah in 14 kolektivnih članov (npr. društvo turističnih vodnikov in društvo za okoljevarstveno vzgojo). Veliko se govori In piše o procesu globalizacijo, o sodobnih informacijskih tehnologijah, Internetu, takih In drugačnih pristopih In strategijah, ki bi Sloveni|i omogočili lažjo vstopanje in prilagajanje v Evropsko skupnost. Tudi na področju šolstva smo priča tekmovanju med političnimi strankami, ki ponujajo svoje recepte in rešitve. Ka| pa učitelji? Ali jih je kdo kaj vprašal, ali vsaj poslušal? Poplava informacij in podatkov, ki je plusknila v izobraževalni sistem preko interneta, je zameglila vlogo učiteljev in pedagogov. Napačna je predstava, da je danes dovolj učiti uporabljanja komunikacijskih orodij in orodij za obdelavo podatkov, ostalo pa bo prišlo samo po sebi. Izobraževanje pomeni celovit razvoj človekove osebnosti, spreminjanje osebnostnih lastnosti ob razumevanju in vrednotenju pozitivnih vrednot in ne le iskanje informacij. Učitelji so srce izobraževalnega procesa. So nenadomestljivi. Idealen izobraževalni sistem bi bil dvojni dvosmerni sistem (učitelj - učenec). Mahatma Gandhi je opisal pravega učitelja kot osebo, ki ima do sebe tak odnos, kot bi bil eden svojih varovancev. Kako razviti svet razmišlja o vlogi učiteljev? Predvsem se zavedajo, da ustvarjalno šolsko okolje potrebuje: nadarjene in motivirane kadre, možnost napredovanja po strokovni, ne po administrativni plati, med spoloma mora vladati enakost priložnosti in odnosov. Iz tega sledi, da morajo biti tudi plače učiteljev primerljive s tistimi v poklicih, ki zahtevajo podobno usposobljenost. Geslo izobraževanja za 21. stoletje je: UČITI SE UČITI. * Strategija temelji na štirih stebrih izobraževanja, ki so: • učiti se vedeti - zaradi hitrih sprememb v družbi je potrebno ustvariti pogoje za doživljenjsko učenje, • učiti se delati - z delom v različnih okoljih razvijati svoje sposobnosti in lažje pridobivati različna znanja, • učiti se biti - postati moramo samostojnejši, razsodnejši ter imeti večji občutek osebne odgovornosti za uresničevanje skupnih ciljev, • učiti se živeti skupaj - razvijati razumevanje za druge, njihovo zgodovino, njihova izročila in duhovnost, spodbuditi ljudi k uresničevanju skupnih načrtov ali k uravnavanju neizogibnih sporov na razumen in miren način. Ta strategija je temelj različnim učnim teorijam in učnim pristopom. Izobraževalni sistem je po naravi zelo neelastičen; spremembe se uveljavljajo zelo počasi, vplivajo pa praviloma 10 do 20 let, ko naj bi se generacija mladih aktivno vključila v družbo. Nedopustno pa je, da naš izobraževalni sistem zaradi političnega klientelizma v praksi ne sledi smernicam razvoja za 21. stoletje, kar občutijo tako učitelji kot učenci, posebno pa starši, ki vse več plačujejo za šolo. Učenci, dijaki in študenti pa bodo to občutili pri iskanju delovnega mesta po končanem študiju. Učiteljem želim uresničitev (vsaj večine) njihovih in naših želja, pa da bi svoj poklic opravljali v zadovoljstvo vseh. Marjan Maslo * Sprejela UNESCO-va Mednarodna komisija za izobraževanje za 21. stoletje, predsednik komisije g. Jacques Delors. Če bomo vsi skrbeli za svoje hiše, da bodo lepe, s cvetjem na oknih in balkonih, na dvorišča, da bodo pospravljena in čista, potem bo naše okolje lepše... Za praznik občine vam vošči Sekcija sobodajalcev piše županji Sedemnajstega oktobra je že tretjič sklicana druga redna seja skupščine Turistične organizacije Portorož, gospodarskega interesnega združenja občine Piran, kar je jasen pokazatelj, da so nasprotovanja ustanavljanju takšne lokalne turistične organizacij (LTO), kakršno zagovar|a županja, velika. Nezadovolfneži - predvsem drobni pod|etnikl s področja gostinske delavnosti - so zato ustanovili svoj odbor za ustanovitev LTO, ki vztraja, da se tukajšn|a lokalna turistična organizaclfa ustanovi dosledno po zakonu o pospeševanju turizma, ki |e bil sprejet pred dvemi leti. Nedavno so se prizadevanjem tega odbora pridružili še nekateri soboda|alci, ki v njegovem okviru od 11. septembra delujejo kot sekcija. Sobodajalska sekcija se je na piransko županjo takoj obrnila s pismom, v katerem jo sprašujejo, zakaj jim je obrnila hrbet. "V našo dejavnost je marsikateri od nas sobodajalcev (privat sobe, penzioni, prenočišča, itd) vložil veliko truda in lastnega denarja", pišejo sobodajalci, "vse dokler ni izšel Zakon o pospeševanju turizma, smo bili pač podrejeni velikim hotelskim hišam, S! katere so neuspešno krojile usodo piranskega turizma. Vendar sedaj, ko nas je zakon združil in naložil plačevanje članarine, upravičeno zahtevamo svoj prosto v skupnem tako rekoč podjetju, ki bo ščitil interese vseh dejavnosti, ki so neposredno vezane na turizem." Sobodajalce pa še posebej vznemirjajo nekateri nepopularni represivni ukrepi na področju urejanja mirujočega prometa - "lisice" in "pajki" ki po njihovem mnenju prizadenejo predvsem njihove goste, posredno pa tudi njih. Drugi problem pa je, da za goste sobodajalcev ni nobenega kopališča, ki bi bilo brezplačno. Vse to - stroški s parkiranje ali celo nepredvideni stroški zaradi "pajkov" in "lisic", kopanje na urejenih kopališčih - ki se jim hotelski gostje lahko izognejo, pa bivanje pri sobodajalcih tako podraži, da postaja nekonkurenčno. V pričakovanju sestanka z županjo člani sekcije sobodajalcev svoje pismo zaključujejo, da se samo od kulture in šolstva ne da živeti. Lokalni absurdi Obnovljeno gledališče Tartini v Piranu je s slavnostnim koncertom in izbranim občinstvom ponovno odprlo svoja vrata letos 24. aprila, na dan piranskega patrona, svetega Jurija. Potem so se v gledališču vse poletje odvijale različne prireditve... Zdaj pa, 14. oktobra, ob občinskem prazniku, gledališče Tartini (ponovno?) slavnostno otvarjajo! Razumi kdor more! Ureditveni načrt za Sečo je razgrnjen Občina Piran je za dobo enega meseca (od 15.9. do 16.10.2000) javno razgrnila osnutek ureditvenega načrta Seča - Portorož, ki ga je izdelalo projektivno podjetje Architecta iz Pirana. Javna obravnava tega prostorskega dokumenta bo v torek, 10. oktobra t.i. ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Lucija, Obala 105. Načrti so razgrnjeni v avli občinske palače v Piranu in v KS Lucija Evropske integracije in podeželje Turistično društvo Škurša, ki deluje v vaseh piranske občine - Padni, Novi vasi in Svetem Petru - ter Kulturno izobraževalno društvo Miselnost za tretje tisočletje sta v sodelovanju z vladnim Uradom za informiranje 7. in 8. oktobra v Padni pripravila seminar o možnosti za razvoj podeželja ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Predavanja so pripravili strokovnjaki z Ministrstva za kmetijstvo in sicer: o perspektivah slovenskega podeželja ob vključevanju v evropske integracije je pripravil mag. Franci But, o tujih in domačih praktičnih izkušnjah celostnega razvoja podeželja dr. Marko Koščak, kako tržiti kmetijske pridelke pa mag. Mojmir Jericijo. Noč in dan tudi v Portorožu in Piranu? Koprsko trgovsko podjetje Emona Obala je letošnje poletje nameravalo v Piranu in Portorožu vzpostaviti trgovini z neprekinjenin urnikom obratovanja (tako imenovane "Noč in dan" trgovine), vendar jima ne krajevne skupnosti, ne piranska občina niso bile naklonjene, ker so se bale neprijetnih posledic, predvsem kaljenja nočnega miru. (Veljavni sklep županje namreč trgovinam omogoča, da poleti obratujejo do polnoči, pozimi pa do devete ure zvečer.) V Emona Obali pa niso vrgli puške v koruzo. Prilagodili so se županjinemu sklepu in poskušajo zdaj dobiti dovoljenje za krajši urnik svojih Noč in dan trgovin, do polnoči (za kar ravno tako potrebujejo občinsko dovoljenje, ker gre za zimsko obdobje). V Portorožu bi takšno trgovino orga-8И| nizirali v nekdanji Jestvinini poslovalnici, tik ob osrednji por-5 toroški plaži. Vse kaže, da je tej pobudi koprskega podjetja občina naklonjena. ... _ 'ЉсЉт Foto: D. Mekiš Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 - Portorož GSM: Tel.: Fax: 041/618-541 639-283 630-91 1 718-142 066/746-230 066/770-426 «Jifliflü line / ^ ШшвШшт кл Obala 55\ PORTOROŽ Telenovela o nekdanji piranski bolnišnici Zgodba o prodaji piranske nekdanje bolnišnice se nadaljuje malodane v stilu mehiških telenovel: z nenehnimi pretresljivimi preobrati. Leta 1993 je Občina Piran staro bolniško stavbo prodala (za 1,9 milijona DEM), denar pa - namesto da bi ga dala za izgradnjo nove (kar je določal družbeni dogovor sklenjen v 80. letih) - je pospravila kar v svojo malho. Seveda je Splošna bolnišnica Izola zaradi tega Občino Piran tožila. Tožbo pa je potem mlelo sodno kolesje: zaradi pritožb zdaj ene, zdaj druge strani je romala preko vseh pravosodnih instanc, dokler ni nazadnje Višje sodišče v Kopru odločilo Splošni bolnišnici Izola v korist. Znesek, ki bi ga morala Občina Piran izplačati bolnišnici, je zdaj že 150 milijonov tolarjev, plus še vse zakonite zamudne obresti od konca aprila 194.leta dalje. Seveda je piranska Občina že napovedala revizijo postopka na Vrhovnem sodišču. Odločanje o projektu Laguna Bernardin spet prestavljeno Da načrtovani poseg v prostor na Bernardinu, s katerim bi sedanji mand-rač spremenili v odprti bazen, predvsem pri naravovarstvenikih vzbuja pomisleke, smo že pisali. Zaradi njega se je v piranskem občinskem svetu tudi zamajala koalicija, ki sta jo po lokalnih volitvah pred dvemi leti sklenili Združena lista socialnih demokratov in Socialdemokratska stranka: ZLSD namreč poseg zagovarja, SDS pa ne. Večina članov občinskega sveta pa pri zadevi podpira županjo in njene. Na zadnji seji sveta Občine Piran (28.9.) je bil projekt Laguna Bernardin tik pred končnim sprejetjem, vendar ga je županja tik pred zdajci umaknila z dnevnega reda, kar kaže, da je v zvezi z njim še vsaj nekaj odprtih vprašanj. Kakorkoli že, toda zaradi vztrajanja županje, da se posegu na Bernardinu prižge zeleno luč, se je član občinskega sveta, član SDS mag. Josip Rugelj odločil, da iz sveta izstopi. V svojem odstopnem pismu, ki nam ga je dostavil, o posegu med drugim pravi: "Projekt Laguna je v nasprotju z javnim interesom glede skupne rabe obalnega pasu in morja, še posebej pa s prihodnjim razvojem zgodovinskega mesta Piran. Ker je mesto Piran že zaradi naravne danosti zaprto na severni strani, je za njegov nadaljnji turistični razvoj nujno potrebno južno stran povsem odpreti, kar pomeni urediti in omogočiti kar najširši možni prosti prehod (promenado) vse do Portoroža." Po Rugljevem mnenju bi uresničitev predlaganega projekta predstavljala doslej najbolj grob poseg v naš obalni prostor, saj bi bilo mesto praktično povsem odrezano od ostalega dela občine, Bernardin sam pa še bolj zaprt za zunanje obiskovalce. Odločitev za Laguno bi menda kršila še veljavni zakon o vodah, ki pravi, da je obalni pas naravno dobro pod posebnim družbenim varstvom in bi zato bila protiustavna. Seveda bo zanimivo slediti nadaljnjim potezam županje in občinskega sveta. L.S.Z. ; STUDENTSKI SERVIS ŠTUDENTEK Servis z nasmehom Zavod za posredovanje del študentom in dijakom Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim. - Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje! - Subvencioniranje mesečne kino karte! - Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail! - Nov popustnik, in še in še...! Ill . I Piran, Župančičeva 14/111, tel 05/6710020, fax 05/6710021 E-mail: servis@ksop-cscp.si .............:Жок1д;-жжг::1..... ................uoncm......pot 50 :........... I>yv/HY Л ; ju ...................... n>ii................................................... ..il. I t.Vi. \<.l........ rfifeVf.»............................................................................................. Ldim3 /......kđka,.B;..LiQj.:. .Ei.jdadić^ eäno /rscvj pCQ 5/m e......lü.kdxlä..... J ...na. /. Mu............. m S PORTOROŽANOM DG ODGOVOROV Zakaj portoroških pločnikov ne pomivamo? Za zadnjo številko Portorožana (št. 9) smo javno podjetje Okolje Piran In Občino Piran spraševali, zakaj se - vsaj v poletnem obdob|u - ne pomiva portoroških pločnikov. Objavili smo le odgovor javnega podjetja Okolje, ker je z Občine Piran odgovor prišel že po izidu septembrskega Portorožana. Ker pa odgovor občinske Službe za odnose z javnostmi v marsičem odgovarja Okolju, objavljamo oba odgovora na naše vprašanje, pa naj bralci sami presodijo, v katerem grmu tiči zajec.... ODGOVOR JAVNEGA PODJETJA OKOLJE PIRAN D.O.O.: Po "Programu skupne rabe" pranje pločnikov v Portorožu ni predvideno, izvaja pa se vsakodnevno ročno in strojno pometanje. Strinjamo se, da bi bilo nujno potrebno zagotoviti potrebna sredstva zlasti za ureditev namakalnega sistema za zelenice in parke kakor tudi za ureditev manjkajočega hidrantnega sistema za potrebe vzdrževanja javnih površin. Lep pozdrav. Direktor družbe: Robert Časar, univ.dipl.prav. ODGOVOR OBČINE PIRAN: V "programu skupne rabe", po katerem Javno podjetje Okolje Piran izvaja čiščenja in ostala razna dela rednega vzdrževanja na območju Občine Piran, je zajeto tudi pranje ulic, oziroma cestišč in pločnikov ter postavka poraba vode. Javno podjetje Okolje bi zato lahko izvajalo tudi občasna pranja pločnikov, če seveda kot upravl-jalec presodi, da je takšno pranje potrebno. V Občini Piran ocenjujemo, da bi bilo v letošnjem izrazito sušnem avgustu pranje pločnikov ob portoroški štiripasovnici smiselno. Ob tem moramo povedati še, da ima sredinska zelenica skozi Portorož po celotni dolžini, razen pri KS Portorož (od Hotela Marko do križišča za Taverno v Luciji) vodovodno linijo in s tem možnost pranja ulice in zalivanja zelenic. Služba za odnose z javnostmi Posredovanje del študentom in dijakom KLUB MLADIH PIRAN CLUB DEI GIOVANI PIRANO MLADINSKI SERVIS PIRAN - Župančičeva 14/11 tel./fax.: 673-15-21 PORTOROŽ - Obala 55 tel./fax.: 674-70-18 servis@klub-mp.si http://www.klub-mp.si KOZMETIKA - PARFUMERIJA Obala 33, Portorož, Tel.: 066/748-420 V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza. Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ... Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto v Naročite se lahko po telefonu 748-420. Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže. Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. __ Dal grano al pane Al Inlzlo dell'anno scolastlco abblamo visitato II mulino Ternav a Dragogna. Appena arrlvatl abblamo fatto merenda, poi abbiamo visitato II mulino, dove c'erano il silos, la macchina per puliro il grano, il magazzino, le macchine per macinare II grano e i sacchi di farina. Dopo la visita del mulino abbiamo pošto delle domando al signor Elvis che ci accompagnava. Alexander: Le piace questo mestiere? Risposta: Si', mi piace molto. Christian: Quante persone lavorano in questo mulino? Risposta: In questo mulino lavorano due persone. Alex: A che ora iniziate a lavorare? Risposta: Si inizia alle sei e mezza del mattino. Stefano: Fate anche la farina gialla? Risposta: Si', certo, pure la farina gialla. In seguito abbiamo fato delle domande riguardo il panificio. Terenz: Quanta farina usate ogni giorno per fare il pane? Risposta: Ci vuole circa 1500 chili di farina. Aron: Quante ore occorrono per fare il pane? Risposta: Noi iniziamo a farlo verso le otto di sera e finiamo alle tre del mattino. Ana Marija: Quanto pane producete in un giorno? Risposta: Al giorno circa 1650 chili. Poi abbiamo visitato il panificio (TER-PAN), dove ci hanno regalato del panini ancora caldi. Nel panificio ci sono: I'impastatrice, il sollevatore, le celle per fare lievitare il pane, due forni e la macchina per infornare e sfornare il pane. In questo panificio si fanno circa trenta tipi diversi di pane. II pane viene venduto in vari negozi, alberghi, case di ripo-so da Sicciole a Sežana. Alia fine abbiamo visitato ancora il reparto pastic-ceria, abbiamo mangiato dei crostoli molto buoni e dei krapfen. Rientrati nella nostra scuola abbiamo mangiato la pizza, fatta con l'impasto che ci ave-vano regalato al mulino di Dragogna. Christian Poletti, classe III della Scuola elementare "Vincenzo de Castro" - LUCIA NOVA OGLASEVALSKA REVIJA modri oglasnik primorske modri oglasnik Primorske GSM 040/208-219, tel.: 05/653-24-10 TURIZEM IN KULTURA: NOVA KVALITETA TURISTIČNE PONUDBE Turistična zveza Slovenije je 27. septembra, na svetovni dan turizma, v Matavunu sklicala posvet, na katerem so predstavili vsebinsko zasnovo proiekta "Naravna in kulturna dediščina in turizem 2001/2002". Tam so se zbrali predstavniki Turistične zveze Slovenije, Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, Uprave RS za kulturno dediščino, slovenske komisije za Unesco, Filozofske fakultete, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, muzejev, turističnih društev. Iz naše občine so na posvetu bili direktorica portoroškega Avditorija Jana Tolja in Nada Kozina ter ravnateljica osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana, članice Unesca,gospa Alenka Aškerc Mikeln. Kaj žene človeka na pot? S povezovanjem kulturne dediščine in turizma se vračamo na začetek turizma. V 19. stoletju so umetniške duše romale v Rim in Grčijo in iskale navdih med razvalinami starih kultur. Potem se je razvil zdraviliški turizem, pa romarski, počitniški, obmorski, turizem, ki je slonel na znamenitostih (Bled, kraške jame), in končno zimski turizem. Ves čas velja kulturni turizem kot najkvalitetnejša oblika te dejavnosti, vendar pri nas ni najbolj razvit. Letošnji projekt slovenske turistične zveze je po mnenju direktorice portoroškega Avditorija kot naročen za občino Piran, saj je za nas oboje pomembno: dediščina in turizem. Zamisli, kako oboje povezati, je ogromno. Že sedaj je kar nekaj navezav kulture in turizma: solinarski muzej, glasbena dejavnost, pomorski krst, likovna dejavnost, arhitektura... Zgolj komercializacija dediščine se ne obnese Na prvi pogled zgleda preprosto: obogatimo turistično ponudbo z našo naravno in kulturno dediščino. Več bomo zaslužili, če bomo tržili tudi dediščino, kot če samo prodajamo hrano in posteljo. Vendar se kmalu izkaže kako plehko je takšno gledanje, zato seveda tudi ne more obroditi uspeha Dediščina je v današnjem času globa-lizacije bistvena za obstoj naroda. Združevanje narodov v Evropi ne sloni na načelu ameriškega talilnega lonca, torej izničevaju razlik med narodi, skupinami, ljudmi. Evropski princip zbliževanja je spoznavati razlike, jih gojiti in se medsebojno oplajati. Naš adut je prav različnost. Za kulturni svet je Slovenija zanimiva samo, če je razpoznavna kot drugačna. V turizmu pa bo dediščina postala pomembna le, če jo bomo domačini spre- jeli kot svoj zaklad in ne (zgolj) kot prodajni artikel. Dediščina mora biti del nas, naše identitete. Ne smemo se zadovoljiti z vlogo, ki jo imamo kot uslužbenci v gospodarstvu (natakar, kuhar, receptor...). To je le vloga, v kateri si služimo denar za preživljanje. Gojiti moramo bogatejšo identiteto, v kar sodi tudi narodna zavest, ponos, vedenje o tradiciji, narodnem bogastvu, poznavanje kulture, skrb za okolje - kar je bistveno! Šele ko se bomo ovedli bogastva naše kulturne dediščine in bo postala del našega življenja, jo bomo sposobni približati tujcem, turistom. Ne kot spominek ampak kot sestavni del nas. Če se torej lotevamo povezovanja naše dediščine s turizmom, bi jo morali najprej negovati zaradi nas samih! Potovanja zaradi spoznavanja kulturne dediščine in kulture v svetu narašča. Prav to področje pa je bilo pri nas predolgo zapostavljeno: zaradi preusmeritve na množični turizem, kar je pritegnilo predvsem goste z nižjo izobrazbeno strukturo, poudarjanja materialnih dobrin, nizke samopodobe Slovencev, zanemarjanja vloge lastne kulturne dediščine in tiste, ki so jo ustvarili drugi narodi na naših tleh. V naši občini pa bi lahko dobro kulturno ponudbo oblikovali le skupaj: kulturniki in turistični delavci (Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine, muzeji, arhivi, galerije, knjižnice, cerkve, ljubiteljska društva, šole, hotelirji, turistično združenje, turistična društva in agencije, pa mnogi posamezniki, katerih vpliv in vloga bi morali biti večji.) Skratka: oživiti bi morali tradicije iz preteklosti in hkrati ustvariti sodobnemu času in zahtevam prilagojene vsebine. Nada Kozina Kako bi se povezala kultura in turizem? Zda) pa še k povsem konkretnim pro|ektom, ki bi lahko povezali kulturo in turizem oziroma kako na| kultura postane del turistične ponudbe. Lahko bi razvijali na primer slikarski turizem, kar bi bil program ustvar|alnega vključevanja gostov, ki bi potem domov odnesli spomin v obliki umetniškega Izdelka. Za to ponudbo bi lahko razširili dejavnost Forme Vive, Ex tempora, Obalnih galerij, galerije Insule, keramičnih delavnic in se povezali z Grožnjanom. Kulturne spomenike in turizem bi lahko povezali s pripravo različnih dogodkov kot so Piranski dnevi arhitekture. Če posežemo precej nazaj v preteklost, še v čas Tartinija, najdemo v Piranu Accademio di Virtuosi, v kateri so se zbirali meščani, ki so v njej muzicirali, pa tudi razpravljali o znanosti, literaturi in filozofiji. Lahko bi spet ustanovili Akademijo virtuozov in privabili glasbenike, humaniste in ljubitelje glasbe od drugod. V okviru Sveta Evrope poteka akcija oblikovanja Baročne poti. Lahko bi imeli festival glasbe, ki bi se selil po različnih prizoriščih s spomeniško vrednostjo: cerkve, samostani, dvorane (Tartinijeva hiša, Tartinijevo gledališče, palača Apollonio, občinska palača), trgi... Nekoč so tudi v Piranu imeli stolnega organista, kar bi lahko ponovno uvedli: stolni organist bi igral na orgle v času bogoslužja in v času, ko je cerkev odprta za občudovalce cerkve kot kulturnega spomenika in bi vodil koncertni program v cerkvi. Možnosti imamo tudi za razvijanje etnološkega turizma: multikulturnost (dvojezičnost, menjava prebivalstva, sedanja nacionalna struktura prebivalstva...), istrsko narečje, izročilo, vraže in navade. Osnova za literarni turizem so večjezičnost, bogata narečja, tradicija. V preteklosti smo imeli Literarna srečanja ob meji. Oblikovali bi lahko poletne tečaje igranja, režije, jezikoslovne delavnice... Turizem v sozvočju z naravo gre z roko v roki s tukajšnjimi tradicionalnimi dejavnostmi (ribištvo, vinogradništvo, oljkarstvo, solinarstvo) in neokrnjeno naravo (vaški svet, dolina Dragonje, soline). Razvili bi naravi prijazen turizem, kmečki turizem, raziskovalni turizem, vzgojni turizem. Nada Kozina Piran v miniaturi (galerija Duka, Piran). cinkarn in občanom čestitamo ob praznim občine Piran. V DVOMU BI SE MORALI ODLOČITI V KORIST ČLOVEKA V zadnji številki Portorožana (št. 9, september 2000) smo izpostavili nekaj protislovij, ki smo jih zasledili pri že le nekoliko natančne|sl preučitvi Izvedenskega mnenla o sevalnih obremenitvah elektro magnetnega sevania belokriških sredn|evalovnih (SV) odda|nikov, katerega |e naročilo Okrožno sodišče Koper pri inštitutu za kakovost In meroslovje v Ljubljani. Za kogar |e pozabil, naj ponovimo, da je skupina prizadetih prebivalcev Belega Križa in Krajevna skupnost Portorož septembra '96 vložila tožbo zoper RTV Sloveniia z zahtevo za odstranitev spornih oddainikov, ki delujejo sredi strnjenega naselja. (Bralcu-ki, ki ga-jo to podrobneje zanima, pri- ni bioritem. Nekateri znanstveniki pravijo, da ima Oblast pa nič... Elektromagnetno sevanje pa seveda ni zgolj tehnični problem (tako RTV Slovenija kot tudi Občina Piran se namreč ves čas izgovarjata, da ni nikjer druge, ustreznejše lokacije, kamor bi lahko preselili sporni oddajnik), temveč je najbrž še bolj družbeni problem. Nazorno nam namreč kaže, kako oblastne inštitucije - država, občina, strokovne ustanove - reagirajo na nek problem, ki pesti ljudi. Kljub desetletnemu nasprotovanju SV oddajniku na Belem Križu se oblastem ni zdelo nikoli vredno, da bi pojasnile, kakšno je sploh njihovo dejansko sevanje in kakšne bi lahko bile zaradi tega zdravstvene posledice za ljudi. In če bi na to ne hotele ali znale odgovoriti, pa bi prebivalcem lahko vsaj pojasnile, zakaj morajo trpeti motnje na svojih elektronskih in drugih aparatih, predvsem pa zakaj naj bi živeli v večni negotovosti in strahu pred škodljivimi posledicami, ki bi jih lahko imelo permanentno sevanje nad njihovimi glavami. Upravičeno je trditi, da sta tako občina kot država do ljudi nepošteni. Nepošteno je namreč, da prebivalci Belega Križa od SV oddajnika nimajo nobenih koristi, vendar morajo prenašati njegovo obratovanje! "Če bi od njega bila vsaj kakšna korist, potem bi morda lažje prenašali svoje tegobe, čeprav bi se vseeno pojavljala dilema, ali morebitna korist odtehta morebitne škodljive posledice... Nepošteno je tudi, da se vztraja pri zastareli tehnologiji (srednji val), saj bi jo lahko nadomestili s sodobnejšo, slišnost pa bi bila enaka (po vsej Istri, Dalmaciji, južni Italiji). Koliko elektromagnetnega sevanja prenese človeško telo? V prejšnjem Portorožanu smo ob manjšem seci-ranju poročila državnega inštituta o meritvah sevanja, ki jih je letos maja opravil na Belem Križu, navedli nekaj podatkov in dejstev, ki z veliko stopnjo verjetnosti potrjujejo domneve, da elektromagnetno sevanje na tem območju presega dopustne meje. Najbrž pa si vsak kdo najprej postavi vprašanje, katera je ta dopustna meja, oziroma koliko elektromagnetnega sevanja človeškemu zdravju (še) ne škodi. Znanstveniki se sicer do zdaj še niso povsem zedinili o višini dopustne meje, vendar je o delovanju in učinkih elektromagnetnega sevanja na žive organizme - in seveda tudi človeka - že veliko znanega. V okviru Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization- WHO v nadaljevanju) so o tem naredili že vrsto študij. Zaradi narave našega časopisa in obsežnosti gradiva bomo tu povzeli zgolj nekaj ugotovitev, ki bi za razumevanje problema belokriških anten lahko bile pomembne. priporočamo ogled spletnih strani WH0-a). WHO-jevo poročilo Elektromagnetna polja in zdravje (Electromagnetic fields and public Health, maj '98) med drugim navaja, da elektromagnetno sevanje v radio frekvenčnem spektru med 1 MHz in 10 GHz vpliva na človeško tkivo z zvišanjem njegove temperature (segrevanjem). Prav to frekvenčno polje pa je zaradi srednjevalovnega oddajnika na frekvenci 1170 KHz tudi na Belem Križu. V nadaljevanju je navedeno, da ima absorbcija elektro magnetnega sevanja - meri se v enoti SAR (W/kg) - nad 4 SAR-e zdravju škodljive učinke. Stalna izpostavljenost frekvenčnemu polju nad enim megaherzem (belokriški oddajnik deluje s 1170 KHz, kar je torej nad enim MHz-em) pa zviša temperaturo organizma za več kot eno stopnjo cel-ziusa. Posledica povišanja temperature v človeškem telesu pa so različni psihološki in termoregulacijs-ki odzivi, vključujoč zmanjšanje umskih in fizičnih zmožnosti. Podobne učinke so ugotovili na primer tudi pri ljudeh, ki stalno delajo v okolju z visoko temperaturo. Zvišanje temperature v telesu pa lahko vpliva tudi na razvoj fetusa. Okvare se lahko pojavijo že, če se temperatura v zarodku za nekaj ur poviša za 2 do 3 stopinje celzija. Zvišanje temperature lahko vpliva še na moško plodnost in na vid. Poročilo WH0-ja navaja tudi, da v običajnem življenju človeško telo takšnemu sevanju seveda sploh ni podvrženo! Nekatere raziskave ugotavljajo, da izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju vpliva negativno na hormon melatonin, ki uravnava človeški dnev- 3 ta hormon zaščitno vlogo pred rakom na dojkah, kar pomeni, da bi uničenje tega hormona lahko sprožilo ali pospešilo prsnega raka. Nekaj dokazov za to so pridobili s poskusi na laboratorijskih živalih. Epidemiološke študije iz leta '79 (znanstvenikov Wertheimer-ja in Leepey-ja) pa kažejo na povezanost otroške levkemije z bivanjem v bližini visokonapetostnih električnih vodov. Poročilo US National Academy of Science iz leta 1996 sugeri-ra, da bivanje blizu električnih vodov za 50 odstotkov poveča možnost, da otroci zbolijo za to boleznijo. Ameriški inštitut za okolje, zdravje in znanost (US National Institut of Environmental Health Science - NIEHS) je po petletnem raziskovalnem programu imenovanem RAPID ugotovil, da je izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju lahko karcinogeno. Besedica lahko je v tem primeru zelo pomembna, saj še zmeraj pomeni nižjo stopnjo od verjetno karcinogeno ali od najvišje - zanesljivo karcinogeno. Nižji stopnji od lahko pa sta verjetno ni karcinogeno, pa seveda zanesljivo ni karcinogeno. Zaradi omejenosti našega prostora, kakor tudi zaradi narave problematike, ne moremo objaviti izčrpnejših povzetkov omenjenih študij. Zaradi objektivnosti je treba povedati, da obstajajo tudi številne študije, ki zanikajo kakršno koli povezavo med izpostavljenostjo elektromagnetnemu sevanju in zdravstvenimi težavami. Z vidika prebivalcev Belega Križa in v luči zgoraj navedenega pa si lahko zastavimo naslednje vprašanje: Zakaj bi zaradi današnjega nevedenja ali nepopolnega vedenja morale današnje generacije prevzeti tveganje, da kdaj v prihodnosti zaradi sevanja zbolijo? Izkušnje, ki jih imamo pri nas s tovarno azbesta v Anhovem ali pa z nesporno škodljivimi učinki kajenja, so več kot zadostno opozorilo! Ob vsem tem pa negotovost ljudi še povečujejo državne inštitucije, ki na postavljena vprašanja niti ne odgovarjajo in vztrajno ignorirajo zahteve prebivalcev po odstranitvi zastarele tehnologije iz stanovanjskega naselja. Ignoranca državnih organov pa kaže na izjemno nizko stopnjo družbene zavesti državnih in občinskih uradnikov, kajti v moderni demokratični državi takšen odnos ne bi smel imeti domovinske pravice. __Marko Zorman Naslednja sodna obravnava je določena za dan 22.11. 2000 ob 8.30 na Okrožnem sodišču v Kopru. Vabljeni. v tretje gre rado... Jadralno moštvo Rotary kluba Portorož je ponovno zmagovalec tretje mednarodne regate Rotary districta 1910, katero je tretjič zapored uspešno pripravil Rotary klub iz Zadra v slikovitem zadarskem in kornatskem arhlpolagu od 20. do 23. septembra. Prijavilo se je sedemnajst posadk, a slabo vreme in močan veter jug je nekatere klube zadnji trenutek odvrnil od udeležbe.Žal tudi jadralce novogoriškega Rotary kluba, ki so se uspeli prebiti le do Malega Lošinja. Na zadarski regati pa so se pomerile posadke rotarijanskih klubov iz Čako-vca, Domžal, Karlova, Maribora, Pule (dve ekipi), Reke Splita, Zadra, Zagreba in seveda Portoroža. Portoroško posadko sta vodila k zmagi Veselko Ojo iz Kopra in taktik Vojko Starovič iz Portoroža. K zmagi pa so krepko pripomogli še drugi člani ekipe: Toni Biloslav, Gianni Lacco-vich, Rajko Likar, Tomo Sumič, Mojmir Suhar in Igor Tavčar. Brez zvestih navijačič in navijačev pa tudi ne bi bilo tako! Moštvo si je priborilo tri manjše in velik prehodni pokal. Ta bo za vedno ostal v rokah Rotary kluba Portorož, če jim ga bo uspelo priboriti še v tretje. Med pokali naj omenimo še pomembno trofejo za ribištvo, ki si jo je priboril taktik Vojko Starovič in sicer z laksom in dvemi trnki, kupljenimi v trafiki na Saliju. Nalovil je za štiri kilograme cipljev, salp in šparov. Ekspedicijo Rotary kluba Portorož v popolni sestavi: od jadralnega moštva, navijačič in drugih suporterjev. (Mi smo med uspešno posadko prepoznali nekdanjega direktorja Metropolove družbe g. Vojka Staroviča, ki se je po naših podatkih zdaj zaposlil pri visoki strokovni šoli za podjetništvo v Portorožu in direktorja Obalnih galerij g. Tonija Biloslava)... \ * nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; raje prepustite to strokovnjakom borzno posredniška družba PFC llntcrfin Primorski Finančni Center Inlerfin Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo in za praznik občine voščijo vsem vse najlepše. Z0KLJUCN0 GRfiDBENfi DELfl Franjo PERAS, s.p. Senčna pot 18, PORTOROŽ, GSM: 041/788-126 * [Ml 0 1 1 1 1 i B 1 i i 1 1 1 1 1 ц 1 ц 1 1 i i i i i Vedno z Vami BENCINSKI SERVIS v Portorožu, Fizine 17 z MINI MARKETOM IN BAROM Delovni čas: 6 - 22 Tel. 674 86 50 t:j 1 1 1 Ц i i i 1 1 1 Ц Ц i 1 1 1 i § i i 1 1 ц i i Ш h Slaščičarna Portorož in pekarna Lucija voščita ob prazniku Občine Piran in občanom želita urejene zelenice, čiste ulice, da bi bilo vsem bivanje v njihovem kraju prijetno. V Mestni galeriji v Piranu od 3. do 15. oktobra razstavlja Mario Schifano, ki sodi med pomembne likovne ustvarjalce povojnega italijanskega slikarstva. Z njegovim delom so se ukvarjali vsi poznani likovni kritiki (M. Calvesi, A.B. Oliva), pa tudi sloviti pisatelji kot sta Alberto Moravia in Gofreddo Parise. Veliko je samostojno razstavljal, zlasti pa so ključne udeležbe na velikih tematskih razstavah in sodelovanja na Beneškem bienalu, katerega se je udeležil celo večkrat. Piranska razstava z naslovom Musa Ausiliaria (pomožna muza) predstavlja obsežno serijo slikarskih platen, na katerih so reproducirane fotografije s televizijskega ekrana, ki jih potem avtor predela s posegi lakov in čopiča. Potujoča razstava enainštiridesetih platen in približno tisoč ročno dopolnjenih fotografij, je že gostovala v različnih mestih Južne Amerike in Evrope. V Sloveniji je gostovala v ljubljanski Mestni galeriji, po Piranu pa bo še v Mariboru. 6. oktober - Svetovni dan bivalnega okolja 10. oktober - Svetovni dan duševnega zdravja 15. oktober - Svetovni dan hoje 16. oktober - Svetovni dan hrane 24. oktober - Dan združenih narodov 31. oktober - Mednarodni dan varčevanja ШШШШШ^ ^.-Цф; rt; Simpozij o Tartiniju Avditorij pripravlja v sodelovanju z Muzikološkim inštitutom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti glasbeni simpozij na temo Tartini, ki bo aprila 2001. Na ministrstvo za kulturo je portoroški Avditorij prijavil naslednji program: dr. Darja Mihelič: Kulturno in gospodarsko življenje primorskih mest od 16. do 18. stoletja, mag. Helena Seražin: Umetnostni utrinki Tartinijevega časa v primorskih mestih, Metoda Kokole: Prispevek koprskih in piranskih glasbenikov k širjenju zgod- njebaročnih glasbenih oblik v zaledje, Ivano Cavallini: Filozofija v glasbi Tartinijevega časa, Saša Frelih: Tartini v Pragi, Franco Rossi: Giuseppe Tartini v Padovi, Anna Vildera: Pedagoško delo Giuseppa Tartinija, Marc Desmet: Odmev Tartinijeve glasbe in njegove violinske šole v Franciji, Dalibor Miklavčič: Glasbena figurativnost v izbranih delih Tartinijevega opusa, Evgenija Tchugajeva: Izvajalna praksa Tartinijevih del. Da je Tartini, najslavnejši piranski meščan, živel v Padovi, je znano, neraziskano pa je še njegovo triletno bivanje v Pragi. Bil je gost plemiške družine Kynski, katere palača stoji na glavnem praškem trgu. Bil je hišni glasbenik in je domnevno dirigiral svojo glasbo na kronskih slavnostih Karla VI. Dokumenti družine Kynski ležijo v mestnem arhivu na glasbenem oddelku. Spravljeni in povezani so v mape in jih še nihče ni pregledal. Strokovnjaki ocenjujejo, da je vmes dokumentacija o Tartinijevem življenju in delu v Pragi, tudi rokopisi njegovih skladb. Mercator-Degro PORTOROŽ obvešča vse, predvsem pa mlade kupce, da so v svoji trgovini SCHIESSER v Luciji tik ob zelenjavni trgovini EDI, popestrili ponudbo: ob že znani blagovni znamki spodnjega perila SCHIESSER še z modo za mlade blagovne znamke MOHAVE. Trgovina je odprta: od 9h- 13h in od 16h - 19h, ob sobotah od 9h - 14h. Priporoča se in vabi trgovina SCHIESSER v Luciji. Vsem občanom pa še z najlepšimi željami voščimo praznik občine vaš Mercator Degro Novembra bo v Avditoriju gostoval muzikal V portoroškem Avditoriju so tudi letošnjo sezono (2000/2001) pripravili resnično pester glasbeni abonma. Prvi bo že 19. oktobra in sicer bo nastopil Baročni trio, ki pretežni del svojega repertoarja posveča stari glasbi in delom iz zakladnice slovenske glasbene dediščine. Portoroški koncert bo posvečen koprskemu skladatelju Antoniu Tarsii (16441722). Naslednji iz glasbenega abonmaja bo že 3. novembra in sicer muzikal Rigoleta, za katerega je besedilo napisal znani Andrej Rozman-Roza, za kostumografijo pa Alan Hranitelj. Muzikal bo potovanje v spevna šestdeseta leta. 17. novembra bo še ena zanimivost, koncert posvečen Farinelliju, drznemu, občudovanemu in dvoumnemu skopljencu baroka. Cikel glasbenih predstav se bo nadaljeval v naslednjem letu, z gostovanjem Jess trioWien, triom Unico, ansamblom Mikado, aprila bo koncert posvečen Tartiniju,... Skratka - za glasbene sladokusce po poskrbljeno, nekaj gostovanj pa bo zagotovo pritegnilo tudi širše občinstvo. LS.Z. 9(pzmetiAa £ana J}ozic. b.p. fipa. cft&ta J, 6320 (fott) 6Л9 74 5 L uicu\bnnhn4copcT^i RESTAVRACIJA Z ZNANJEM Restavracija ASTERINA je med gosti znana predvsem po pestri ponudbi morskih dobrot; čeprav ponujamo na jedilnem listu dovolj tudi za ljubitelje drugih, mesnih jedi, pa tudi vegetarijanci ne bi razočarani odšli iz hiše. RESTAVRACIJA ASTERINA S PONUDBO ZA IZBRANE OKUSE VOŠČI VSEM ZA PRAZNIK OBČANKAM IN OBČANOM - OBČINE. Vabimo vas v a' la carte RESTAVRACIJO ASTERINA. Privoščite si, ASTERINA vas pričakuje tel: 773-202, fax.: 770-950 Podvozna 11, Lucija Urnik: od 12.00 do 23 00 ure. RESTAVRACIJA Z ZNANJEM Restavracija ASTERINA je med gosti znana predvsem po pestri ponudbi morskih dobrot, čeprav ponujamo na jedilnem listu dovolj tudi za ljubitelje drugih, mesnih jedi, pa tudi vegetarijanci ne bi razočarani odšli iz hiše. RESTAVRACIJA S PONUDBO ZA IZBRANE OKUSE. Vabimo vas v a' la carte RESTAVRACIJO ASTERIN A. Privoščite si, ASTERINA vas pričakuje, tel: 773-202, fax.: 770-950 Podvozna 11, Lucija Umik: od 12.00 do 23 00 ure. enotah banke ali pa skupaj z borznimi posredniki na sedežu banke: teL: 05 66 51 267\ 665 14 41 f C BanRa Koper Banka Koper d.d. Pristaniška utira 14, 6S02 Kopvr tel.: (OS) 666 12 #2. fax: (05) 639 74 Si. tcirir.bunka-koper^i