VI., St. 143. PoStnlna platana v gotovini. V Uubllani. v pmvek 2?» |ysiila 1922, Posant. it« p. HflPBEJ plašilo Socialistične stranke Jugoslavije. UMOR RATHENAUA. •>aW?re ?;ki'0 soboto. 24. t. m. so ob 9. do-ustrelili trije elegantni možje nem-kol ministra dr. Rahtenaua, bot,r ? svojim avtomobilom ravno na aistprV-P 0 zunanjega ministrstva. Mišo ivvh3e s®rtno zadet izdihnil, morilci pa ie iz?; e-?n^ z avtomobilom tako hitro, da kroelJ• VSa^a sied za njimi. Ker so bile štrelnp 1?ftre^ene 'iZ avtomatične Tbrzo-bi "štole, sodijo, da so atentat izvrtaj r^j .^i- Vsa nemška javnost živi skajq£- u^s°ni- da ie umor zakrivil huj-^0v°r nacionalističnega voditelja uprona««?’ ^ o^tal Rathenau-u. da je radi te?a ^•ern^i^°- ^ Parlamentu je za-kalfor nrv ls*va Prišlo do burnih scen in v celj n 17 ®er^na- se pripravljajo stayk0 Nem^iii na protestno generalno atentati ^rzberserja v zadnjem času, Waiter;a p Schcidemanna in sedaj smrt iavlja vpd n^ua- dokazuje, da se polt akor np ° m°čnejše reakcija ki se ni-Neinčijp p10^ u^iveti v današnje stanje izrednih' ^|}enau je bil namreč Človek bli «stanS^nostL Njegov oče Emil je Etpw - ! znanega podjetja »Allge-ie odi;u ltat Werke«, poleg tega pa *% WnH V^! na Polju industrije aiumi-^Sa r„ eJ Rathenau sam je bil dolgo i a VrviJ1 teRa POdjetia. Ko se je pri-04 zna« ga ^ nemška vlada poklicala ?lrad 2„ e?a organizatoričnega veljaka lzhzsi , °avo surovin, ki se je poseb ^e* Kot t ?a.^luiših dneh angleške bloka-k°^r°bnn bil seveda poučen v vseh H^oštira Y?n *n zato je vzbudila njegova —^er Kaiser«, kakor hitro je iz- *:®lltS€nev¥es«. ^0Jetra|leznlf?r*em se veiMlar poviša Utedbo Finančni odbor je sprejel in v° P°višanju kilometraže strojne-|raže iv ;>n,eTni1 osobju. Povišanje kilome-«ov. Kpt k10 za 120 do 150 odstot-s9on° 12 r?.znašala potrebščina na leto c? miliin^^ionov dinarjev in je pri teh ‘b drap-- T.i*udi mišljeno povišanje osebij ho vpTv doklad za delavce, potem ^Dlia iko . odpadlo na posameznika. Za£eti rA mor^e- železničarji bodo morali I!0 frontn"0 striniati svoje vrste v enot-kani+oi-Po celi Jugoslaviji, sicer jih ne 0 kanit 011 ugos ^j, temvl-e?? toko izzemal kakor jih se-+ 130 vse drugače, v a ! ?? kruh prometnih uastavljen- v V AvciJIT t7 11 Proiueinin nastavijen- ^Dravioo«- Ker vlada ni hotela ugoditi nim zahtevam stradajočih pro-encev, je izbruhnila stavka celi fe izDrunnua sravna ski jn ,> .^aY|- Ustavljen je ves telefon-^utnn f211! * Promet. Z Jugoslavijo je sam« i Promet ustavljen. — Pov- • uha. KrW uVke’ večni boji za grižljaj i9, f*rei n« ,, , konec tega ogabnega bo-^teno dpi ?r ne bo dobil vsakdo za eio tudi pošteno eksistenco. šla, velikansko senzacijo. Zakaj v tej brošuri ie ostro obsodil politiko nemške vlade in še posebej monarhistično Nemčijo. V nemški povojni politiki je mahoma zavzel zelo važno mesto in je sodeloval na neštetih sestankih z državniki antante v Londonu, Spau, Brusleju in Wiesbadenu, kjer je sklenil s francoskim ministrom za obnovo, Loucheurom, sporazum o reparacijah v naravi, s čimer je postavil celi problem na stvarno stališče. Ob priliki rekonstrukcije Wirthovega kabineta je prevzel vodstvo nemške zunanje politike. Zastopal je Nemčijo v Genovi, kjer ie sklenil s sovjetsko delegacijo nemško-ru-sko pogodbo, ki je vrgla militaristično Francijo skoro v nezavest, ravnotako pa sploh vse imperialistične države. Časopisje v teh državah je pričelo ostro napadati Rathanaua. češ. da je nemško-ruska pogodba kardinalna napaka nemške politike. Poleg tega so ga pričeli napadati zaradi njegovih socialističnih misli, ki so razvidne že v brošuri »Der Kaiser«, ko pravi: »Mi gremo nasproti novemu člo-večanstvu. Samo na stališču temeljitih socialnih preureditev more priti Nemčija do mira.« Vse to je povzročilo, da je pričela zadobivati reakcija vedno močnejše oblike, dokler se ni hončno izvršil umor. Toda morilci^ so se zmotili. Rathenaua so sicer ubili, niso pa ubili napredka, ki je določen po strogih zakonih razvoja. Prebivalstvo v vseh državah koraka namreč nehote v družbo bodočnosti, in sicer socialistično, pa če tudi pade v tej ali oni državi mož, ki je naravnal državno krmilo v to smer. + Nemški zunanji minister dr. Rate-nau ustreljen. 24. t. m. se je peljal v avtomobilu v zunanje ministrstvo. Med vožnjo ie ustavil avto drug avto, odkoder je padio zaporedoma šest strelov. Minister dr. Ratenau je obležal na mestu mrtev. Morilci so pobegnili. Dr. Ratenau je zastopal Nemčijo tudi v Genovi. Pogodba Nemčije z Rusijo je tudi v velikem njegovo delo. Očitno je izzvala njegova politika treznega gospodarskega razvoja hudo nasprotstvo pri Vsenemcih, po domače zas-topnikih težke železne industrije, ki se bojijo, da ne bo več toliko naročil na orožje. In res je pred par dnevi v nemškem parlamenta znani nemški imperialist dr. Helferich Ratenaua silno napadal, češ, da tira Nemčijo v prepad. Razumljivo vlada sedaj proti nemškim velenarodnja-karjem Helferichom. Ludendorfom, Hindenburgom in drugim takim patrijotom velikansko razburjenje. 4- Mednarodno delavsko posojilo za sovjetsko Rusijo. Delavski mednarodni pomožni odbor, ki se trudi, da olajša položaj ruskih kmetov in delavcev, prizadetih vsled lakote, ie izdelal načrt za delavsko posojilo sovjetski Rusiji v vseh drža- Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. ček. rac. št 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. vah. Posojilo bodo porabili za gradnjo ikh vih tovarn v Rusiji na temelju koncesij, katere je dala sovjetska vlada temu odboru. Za posojilo jamči sovjetska Rusija. Podrobnosti načrta so izdelali na konferenci v Berlinu 21. t. m. -j- Ruski proces. Zagovorniki obtoženih ruskih socialnih revolucionarjev so z odobrenjem obtožencev zapustili Rusijo in so izdali sledeči proglas na delavstvo celega sevta: 1. Vrhovni ruski revolucij-* ski tribunal ignorira berlinska zatrdila. 2. Zastopniki sovjetske Rusije so izjavili, da berlinski sklepi za nje niso obvezni. 3. Buharin. zastopnik 111. Internacionale, je izjavil, da berlinske pogodbe ne prizna-: jo. Vsled tega so življenja ruskih socialnih revolucionarjev v nevarnosti. Zato pozivamo delavce celega sveta, protestirajte proti vsaki smrtni kazni! -f- Moskovski proces proti socialistom zavzema vedno večje posledice. Kakor smo že poročali, so inozemski zagovorniki odložili zagovomištvo zaradi nasilnega vedenja boljševiške sodne upra^ ve. Ko se je to razvedelo, je prišlo do silnih demonstracij v Moskvi. Ljudstvo —< tudi boljševiško — obsoja pač krivico in nasilje. Mogoče bodo te demonstracije streznile zagrizence. Želeti bi bilo to, kaj-* ti s političnimi obsodbami se ni vzdržal še noben sistem in tudi boljševiški se ne bo. Tem hujše pa bi učinkovala obsodba socialistov v Moskvi na razpoloženje med svetovnim proletariatom. Poglobilo bi le nasprotstvo in upi na zbližanje bi bili zadušeni za dolgo dobo. -f Vojaki gospodarske fronte. V Rusijo prihajajo amer.iški delavci, katere pen zdravljajo kot vojake, ki prihajajo, da gredo na gospodarsko fronto. Povsod, ka-. mor pridejo jih pozdravljajo z velikanskim navdušenjem. Nekatere skupine so že pričele kopati premog, delati v tovar-* nah za izdelovanje strojev, sekati les v šumah in obdelavati polje. Primanjkujejo le še rudarji, strojniki in jeklarski delavci. + Mednarodni mladinski dan članov strank dunajske internacionale se vrši te dni na Dunaju. Te prireditve se udeležijo delegati iz Nemčije, Češke, Rusije. Poljske in Rumunije. -i- Angleška zbornica se je izrekla proti angleškemu protektoratu nad Palestino. Ali so se spametovali ali je grozdje prekislo? _____ NARODNA SKUPŠČINA. 23. junija. Narodna skupščina je pričela razpravo o državnem proračunu za leto 1922. Mogoče pridemo na ta način enkrat do jasnega imogleda v naše državne finance. Dosedaj so delali kar na hitro po dvanajstinah. 24. junija. Minister dr. Kumanudi je podal ekspoze k proračunu. Proračun izkazuje 5 in pol miliard Din potrebščin, ki bodo baje pokrite z dohodki. Posrečilo je to z redukcijo uradništva (9996 oseb) se z davki, ureditvijo monopola i. dr. Ožigosal je ljubljanske in zagrebške finančne kroge, ki so tudi krivi, da se Dinar ne opomore. Napovedal je nove izdatke in sklenil svoj govor v velikem optmizmu: država se že 7 mesecev ni zadolžila nič pri Narodni banki, položaj se vidno izboljšuje. Nas veseli, samo če bo res. POKOJNINSKO ZAVAROVANJE NAMEŠČENCEV OD 1. JULIJA 1922 NAPREJ. Ker se je po zakonu o pokojninskem zavarovanju v sedanji obliki od 1. julija 1922 moglo zavarovati največ 4500 Din letnih službenih prejemkov, dočim prejemajo nameščenci mnogo višje plače, je gospod minister za socialno politiko odredil od 1. julija 1922 naprej nove plačne razrede tako, da se poviša zavarovanje od 4500 Din na dvojni iznos, t. j. 9000 Din letno z najvišjo premijo 90 Din mesečno. V svrho provedbe tega povišanja bodo vsi službodajalci v kratkem pozvani da naznanijo na novo službene prejemke onih svojih nameščencev, glede katerih še niso pokojninskemu zavodu naznanili, da prejemajo letno 8640 Din ali več, da to takoj store. One nameščence pa, glede katerih je zavodu bilo sporočeno, da prejemajo letno 8640 Din ali več, odnosno mesečno 720 Din (2880 K) ali več, bo zavod takoj uvrstil s 1. julijem 1922 v novi najvišji razred XIV. in predpisal novo mesečno premijo 90 Din. V lastnem interesu vsakega službo-daiaica je torej, da s 1. julijem nakaže novo zvišano premijo, katero razbere iz sledeče tabefice:; Vračurdjivi letni Mesečna prejemki počenši premija P, Plačni razred m. m.pv. V./VI. VII. vm. IX. X. XI. XII. XIII. XIV. od Dinarjev 150 1080 1620 2400 2880 3480 4200 5040 6000 7200 8640 6 12 18 24 30 36 42 48 60 72 90 na nameščenca največ Din 3 6 9 13 17 25 33 45 Dnevne vesti. bivši clevelandski župan in vojni minister za poslanca v parlament slovenskega odvetnika Franca Lavšeta. Službena pragmatika državnih nameščencev, bo. kakor poročajo, v najkrajšem času prišla na dnevni red v skupščini. Državna posredovalnica dela. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je od 11. d« 17. junija L 1. iskalo dela 208 moških In 137 ženskih delavnih moči. Delodajalci na so iskali 316 moških in 138 ženskih delovnih moči. Posredovati! se je izvršilo 246. Dela iščejo: Kovači, elektromonterji, ključavničarji, peki, mlinarji, natakarji, natakarice, prodajalke, pisarniške moči, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji, kleparji, stroj, ključavničarji, mizarji, zidarji, tesarji, čevljarji, pleskarji, služkinje. kuharice, vajenci, vajenke itd. Nedeljski »Slovenec« se obreguje ob »Naprej« zaradi svoje blamaže, ki jo je doživel »Prerod« ob priliki sklicanja shoda »zoper nesramno žensko modo«. Pravi, da nosijo naše matere take obleke, kakor jih vidimo sedaj na ulici, le tedaj, kadar so šle na »haaidelsbal« ali pa »kadar so imele kopalne kostume v Malem grabnu«. Svoj članek zaključuje z vzklikom: Nazaj k poštenosti v obleki! — »Slovenca« občudujemo, ker dokazuje, da ima zelo bujno domišljijo in da vidi strahove tam, kjer jih sploh ni. Znatna pomoč nemškim časopisom. Nemški državni zbor je dovolil 500 milijonov mark za pomoč časopisju, ki je že skoro popolnoma podleglo žalostni usodi neznosne draginje. Poslanec v Zedinjenih državah — Slovenec. Iz Amerike poročajo, da je za državne volitve v državi Ohio predlagal Zadnja pot slovenskega pisatelja - trpina. V soboto dne 24. t. m. je mnogoštevilno slovensko ljudstvo prisostvovalo pogrebu slovenskega pisatelja Masla - Podlimbarskega. Pisatelja usoda je bila in še bo usoda stoterih in stoterih, ki so ljubili in gojili pravico, resnico in svobodo. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna od-borova seja v sredo, dne 28. junija t. 1. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. Strokovno udruženje jugosl. obl. umetnikov v Ljubljani. Važnost tega udruženja umetnikov se je v zadnjem času oroetavano naglasala od strani najmerodajnejših faktorjev v Beogradu. Podpisani odbor vabi torej oblikujoče umetnike v Sloveniji ponovno k pristopu, ker se v kratkem vrši v Ljubljani izredni občni zbor, na katerem se bodo reševale važne zadeve, ki se tičejo vseh obl. umetnikov. Kongres udruženja se vrši 30. septembra t. 1. v Zagrebu. Prijavne for-rrrulare dobe interesirani umetniki pri tajništvu (Tehniška srednja šola, Ljubljana) in pri gospodu ak. slikarju V. Cotiču. Maistrova ulica 17, Maribor. Pravila se na zahtevo dopošljejo interesentom, če prileže pismu znesek 5 Din. Razpisuje se mesto psihijatričnega asistenta pri državnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani. Interesentje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. Ljubljanski trg. Tržni promet je živahen vsled večjega zunanjega povpraševanja. — Goveje meso: cena stalna za meso I. vrste 68 do 70 K, II. vrste 52 K. telečje meso 60 K kg: svinjina I. vrste 86 do 90 K. II. vrste 80 K, trebušna slanina 100 K, riba in sal 116 do 124 K, mast 120 do 130 K, prekajeno meso I. vrste 90 K. II. vrste 80 K: kg koštruna 36 K, jagnjeta 56 K. — Piščanec 60 do 70 K po velikosti, kokoš 100 do 120 K. Ljubljanski trg glede perutnine ni potrebam primerno založen in pride na trg le navadno, kmečko blago. — Mesni izdelki: kg krakovskih in debrec inskih klobas 112 K. hrenovke, safalade in posebne 100 K, pol prekajene kranjske tl30 K. suhe kranjske 180 K. — Divjačine in rib maSo; vsled pomanjkanja blaga pretirano visoke cene. — Mleko stoji na ceni 10 do 11 K; feg surovega masla 160 do 172K, čajno maslo 240 K. — Moka bazira na detajlni ceni 25 K za št. 0, kaša 20 K. ješprenj 24 K, otrobi 12 K, koruzna moka 17 K. koruzni zdrob 19 K, pšenični zdrob 28 K, ajdova moka I. vrste 34 K, II. vrste 26 K, ječmen 14 K, oves 14K. proso 14 K, koruza 12 kron, fižol ribn-ičan 14 K. prepeličar 17.50 K, leča 44 K. — Gobe kg 35 do 40 K, borovnice liter 5 K. rdeče zagode liter 24 do 30 K, kmečke češnje 8 do 10 K liter, štajerske 12 do 16 K kg, grah neliiščen 18 do 24. luščen 40 do 46 K liter, koleraba 12 K kg, čebula nova 16 do 20 K, stara 24 do 26 K. češenj nov 18 do 20 K, star 28 K, pesa 12 K. buče 12 K. glava solate 1 do 3 K po velikosti, kumare 40 do 50 K kg, fižol v stročju 40 K, krompir —■ nov, importiran 20 do 24 K kg, staT krompir 7 K, jajce 4 do 4.50 K. II. Ljublianski vzorčni velesejem od 2.—lj. septembra 1422. Svo,io udeležbo je priglasilo že mnogo svetovnoznanih tvrdk; posebno strojne veletovarne domače in tujje bodo zastopale v častnem številu; nljihoivi vsakovrstni _ stroji._ ki bodo cel čas v poganu, bodo oživljali sejmišče. Zelo bogato bodo zastopane tudi usnjarska. lesna in kemična industrija z najboljšimi svojimi Izdelki. Preskrbljeno bo letos tudi sicer za vse potrebe udeležencev. Ker sc 5e lani opažalo pomanjkanje gorkih jedil na sejmišču, bo letos uprava velesejma postavila velesejmsko restavracijo, kjer se bodo po zmernih conah dobila tudi gorka okrepčila, od prippostih do najfinejših. Velesejmski »Vestnik« je zbudil splošno zanimanje in le vpraševanje po-njem tako veliko, da je prva številka vzlic visoki nakladi izšla že telo se je; 3a sd predavanja v sockh' stičnem smislu že dolgo pogreša.. šalci so z zanimanjem sledili m sodr. Podbevška. in so se končno z željo, da bi se predavanja na social nem vseučilišču vršila redno. 1 ra. ko sodrugi! Krepko naprej po POtl‘ Maribor- Prokletstvo sveta. Dannadan se s ar in mlado slepo udaja pogubonosnemu ^ koholu. Dannadan in v vedno vecj _ vilu se vsled tega vrše nep0pisnf jL+ilni te. — V četrtek, 22. t. m. so ses v'S ^ v Hočah pri Mariboru na dan naboro_ ški fantje upijanili m stepli. Med so ubili gostilničarja in še enega cina. ,. , vr5il i. juhi* »Svobodin« koncert, ki se bo vrsi , ,adate. bo imel na sporedu skladbe domaceg izvu-lja Emila Adamiča. Zborovske skladbe, jal pevski odsek pod vodstvom s. n Rumpd mospeve pa bopel operni o^^Cc. ^ 10 Vstopnice se dobe v predprodaji naj uazin^ dinarjev. Koncert se bo vršil v ven.« dvorani. , t bodo vse Na Vidov dan, v sredo 28. t. m,- trgovine ves dan zaprte. tn&titt Z£°' Zločin na spodaj se enak z0pet raj. Mariborsko porotno sodisce J ^ obsodilo dva človeka na smn. ton Rožman in dekla Alojzija ^ Siki sta staro postrežnico dr. Dren ni-lakovo umorila in oropala. Mi « nag0ni smo za to, da bi ljudi z zvenns ,,jj.0vah' za njih hudodelstva morda se -^j ob' prav gotovo je pa, da se s .m. stra§nl sodbami ne bo nikoli postavi •„ ^jer bo pokvarjenosti med ljudstvom. jugoslovanska buržoazija za ^ yečie princip ubojstva izdajala st ^\qx bp vsote kot pa za prosvetno pe-’:w>v« ^. proslavljala ubijanje »soyr.^' aljalfabetl' domovini in bogu ljubo de . ge jnora zem pa bo smatralo kot Z}0,> ^ niti za pač samo od sebe odprava1' .. sij| člo* konec spremenilo tiste m°ra ’ vojo e^sl' veške izvržke. da skrbijo z ravn°' stenco z. uničevanjem drugi . p0Sve' istem principu, ki ga kot od trebuje Pp čena kapitalistična družba u:p žt>e pa pl svojem delovanju. Justica te da se > morala vendar enkrat spo - na ist izrekom smrtnih obsodb pos člpveip moralno stopnjo, kakor z*v Tangih razl°' obliki, ki dela tako samo iz p0Znah gov. Posebno pa bi moralo^ slavi., mariborsko porotno sodisce, * orgije* smrtnimi obsodbami naranad dek Ves pošteni Maribor se z» _ pT stvom, da nas je to voro'tu« ^ podP1' tisnilo na prvo mesto, kar ranja krvniškega stanu. v drugi izdaji. Koncem meseca izide drugo_ šte vilka, ki bo po sv-'* vsebini še zanimivejša im pestrejša od prve. Injerati v »Vestniku« imajo velik uspeh hi ci Iporcčamc, tvrdkam, da se po-služijo te ugodne reklamne prilike. Z razdeljevanjem ptostorov. se je deloma že začelo, zato naj vsi zamudniki čimpreje pošljejo svoje prijavnice Uradu Ljubljanskega vzorčnega velesejma v Ljubljani. Gosposvetska cesta, telef. int. 140. Brivnice bodo na Vidov dan od 7. zjutraj do 12. opoldan odprte, na sv. Petra in Pavla dan pa celi dan zaprte. €©11©« Otvoritveno predavanje na socialističnem ljudskem vseučilišču so v precejšnjem številu posetili naši sodrugi. Po- ----------- un sopr°š° »Jutrov« dopisnik naPf ■ udeR^'a sodruga Lozinška, češ. da. s . doiUa * občnega zbora ^DrusdV " Lozin^ Hujše bi bilo, če bi sopiog. bni ,ju. »Heil« klicala, kar si pa dobroti trav« dopisnik ne upa trdd.. nj da se soproga sodr. Lozm vtikala v politiko, ampak samo za svoje gospodarstv . ^emka soproga je po rojstvu sicer ^ ki f ampak to ie koncem koncC j ^h ^ je zagrešilo tudi mnogo veleug prog demokraških vc’3ak^nerno -m najvišjih mestih. Ali naj z ^ narod vati imena in številne ^Rverjemite.-n!S. dam v narodnem oziru • v n,c n da nismo za taka naštevanj potrP vdušeni, če pa provocn-1ute Ijivost in — obziri resjmpJ^L--««^^a(j. Strankin znak ve^a.?,„Fnaro^ipr oiiauam . tokoi Kdor ga še nima, naj RU ta našem tajništvu. ČUDNA DOMIŠLJAVOST. (Ta dopis je eden izmed neštetih, ki nam prihajajo dan za dnem). Kot član SSJ, akoravno mlad, kakor nam predbacivajo nekateri »nadsodrugi«, se smatram za dolžnega, da povem k zadnjim vestem o »rakolu« v stranki svoje mnenje. Vnaprej povem, da mnogo sku-snj nimam, toda tiste, ki sem si jih pti-ooil, so na tako dobri podlagi, da se ne om dal nikdar omamiti od sovražnikov aeiavskega napredka. Ne vem n. pr., ko-n P ^OT/sti imej naše članstvo, če sklenejo Kateri lahkomišljeni izdajati tu nov de-vski socialistični list. tam druzega itd., .amesto da se to. kar že imamo, dvigne in raz^r* raed našim delavnim ljudstvom mil tako služilo za dobro in zdravo du-ki no,^rano- Cisto razumljivo pa je, da Jer vlada pravica in poštenost, ne more ; l®nem vladati zloraba. Zato ne bo uga-'t Pravica tistim, ki nimajo pravega in-izknS^’?a napredek delovnega ljudstva iz Sar:nscania, ampak mislijo le bolj za poseka. Sovražiti začno pravico in vica rac*‘ tega’ ^er ta str°Sa Pra- lla)}avVSe ki hočdo namenoma delati naist n?’ J'a'Co strogo sodi in uporablja ke T°^e Sfedstvo — izključitev iz stran-za Prizadete skoro preveč; Varjyeio zagovornike, da bodo zago-^naš1 n.eprav*co politično nemoralično v°rni)fn^ Posameznikov. Takšen zago-prav , Se danes sveti v obliki »Zarje«. tirar]n ,rasno ime zarja! Saj strmi vse za-ta Zar- !^stvo Proti zarji — svobode. Ali kar 11J1a le lepo ime. Za vse drugo pa, )i*ovaijln3sa.- naj bi se vsaj nekoliko sra-in ki o v ■ se vrtijo okoli tega lista Se Sp An So dela ce'0 trkajo i>o prsih, češ. da Dih in ru . zastopniki. Če so prišli do le-nfeacii 1 s'^u^ Potom delavskih orga- st°Pniki!nen^a potem še niso delavski za- v«ioPS!l°5a zastonj je. ako namera-Volji - a's^i člane SSJ. orožja imamo done ra,K? Se ga hoteli posluževati, toda imo ga, kajti naše resno članstvo ,ro spominja časov, ko je moralo ““sijen rane- dobljene od nepre- D°sani ega in netaktičnega delovanja par krat (] 'ni °V' članstvo itak ni imelo ta-nic Se^ge Pravice, nego molčati. Prav tistega an,es ne čudim, kako je prišlo do rsth* Jiutcii puMuxc v a u, tuuct se sir “41 ljuj vitmu, °^oči5 0 našemu razvoju? Ali se le? y Za enotnost ali za posamezne de-tej en .z.mag° treba enotne fronte! In v SciplimtniAi- 'r‘ti niora veljati: red in di- • Ah si upa kdo trditi drugače? ***— _______Rudolf Čebular. Levilo izseljencev v ameriko pADA. stiiQ aC’ v.?'no ie dokaj delavcev zapu-^stalo P ?n odšlo na bojišča. Ko je ?-em prpPreT!?!r'e- se je ameriški kapitali-da So ^strašil evropejskih delavcev, češ, ^eiamj i P?Jen* z raznimi prevratnimi 0lneuiip • ,!tro ie bil sprejet zakon, ki T0 pa : 'Zseljevanje v Združene države, že govor a Že posledice. Jeklarski trusti e o Pomanjkanju delavstva. Ka- ko je 'to mogoče, saj vendar vemo. da vlada tam velika brezposelnost. Razumeli bomo pa to. če pomislimo, da manjka le takih delavcev, ki bi delali napol zastonj. Pred vojno je bilo treba jeklarskim baronom samo svoje agente poslati v Evropo in so ti hitro nalovili dovolj takih delavcev, ki še niso znali ceniti vrednosti svojega dela. Vojna pa je ljudstvo tudi v Evropi streznila. Delavno ljudstvo spoznava, da tudi Amerika ni dežela, kjer se cedi med in mleko, ampak da je delavec povsod izkoriščan, kjer je v veljavi kapitalistični družabni red. Izseljeniški zakon je zato udarec v vodo in ameriški trusti bodo morali kmalu deliti premije za tiste, ki bi hoteli priti delat v Ameriko za rnezdo, katero ameriško organizirano delavstvo kot sramotno nizko odklanja. Tako vidimo. da ima Nemčija pravico poslati vsako leto v Združene države 68.000 izšel je-nikov, a poslala jih je le nekaj nad 15.000. Podobno razmerje ie pri drugih državah. Kako pa je z Jugoslavijo, Bojimo se, da polaga ona še vedno poleg Poljske ^razmeroma največji odstotek žrtev v žrelo nenasitnega ameriškega trustovstva. Nič ne pomaga zakrivati dejstva. Res je prenehalo z izbruhom vojne izseljevanje v Ameriko ter se je po prevratu vrnilo v domovino lepo število Amerikancev, opažamo pa že sedaj, da se je »tok« že obrnil: mi smo dovoljeno število že prekoračili — ameriška mizerijaje za naše ljudi — raj. In vlada, prepričana o sijajnih razmerah, ki nas še čakajo, sklepa nove pogodbe z izseljeniškimi družbami. Pa pravijo, da je jugoslovanska zemlja bogata neizčrpnih zakladov. ^ Že mogoče, a danes ima pravico do užitka teh zakladov samo gornjih desettisoč — naših in tudi tujih. _____ 32 stranke. Ljubljana - Spodnia Šiška. Članski sestanek obeh organizacij se l>o vršil v ponedeljek, 26 t. m. ob 20. pri »Novem svetu«. Dnovra red nujno važen. Udeležba dolžnost. — Odbor. Gospodarstvo. — Žitni trg. (Zagreb, 24. junija.) Kilogram pšenice stane 3.80—3.82 Din, kg koruze 3.05 Din. kg ječmena 3.20—3.25 Din kg ovsa 3.20—3.25 Din, kg moke (št.’0) 5.88—6 Din. = Denarni trg. (Zagreb. 24. junija.) Ameriški dolar 76.50 Din. 100 avstrijskih kron 0.43 Din, 100 nemških mark 23.50 Din, češkoslovaška krona 1.48 Din, italijanska lira 3.70 Din. francoski frank 6.60 Din. Kdo ima prav? Med vlagatelji, ki vlagajo svoje prihranke v hranilni oddelek Konsuminesa društva za .Slovenijo, najdemo najrazličnejša mnenja Tako piše nekdo, da je vesel, ker mu ne preostaja toliko, da bi si kaj prihranil, češ, hraniti 'se itak ne izplača. Druga oseba pa piše zopet, da je njeno največje veselje naložiti kaj v hranilnico, srečna je, da more zopet vložiti nekaj kronic. Kdo ima Pf? Prvi pušča svojim potrebam prosto pot zadostitve. Potrebe rasteio kot gobe po dežju, dohodki pa ne._ Pride nezadovoljstvo s samim seboj, zabavljanje na ves svet in jeza na samega sebe. ker ne more več zadostiti svojim potrebam. Temu naziranju paimctem človek nikakor ne more pritrditi. Zakaj bistvo življenja ne obstoja v večanju ipotreb. temveč današnji čas. žalitev a odrekanje in uskromnenje življenja Draginjo in pomanjkanj© bomo premagali tako;, kakor hitro pritisnemo svoje potrebe na najmanjšo stopnjo. Geslo, ki ga mora vsakdo, kdor čuti z narodom, venomer ponavljati, je: Varčevanje — varčevanje!! Le oni ostane zmagovalec v življenju, ki je najpreje premagal samega sebe in svoje potrebe. V premagovanju samega sebe leži sreča posameznika In nas vseli. Zato pa skrčujmo svoje potrebe, kar največ mogoče, vse prihranke pa vlagajmo v hranilni oddelek Konsumnega društva za Slovenijo, ki obrestuje vloge po 4Va odnosno no 5%. Hraniine vla- ge so 'dosegle že skoro 5 milijonov kron! Var« čujmo! _______________ svetu. — Zakaj so še vedno na dnevnem redu krvave revolucije? če je kdo v pro-šlosti odklonil red ali odlikovanje, ki ga je dala buržoazna vlada, so ga smatrali za demokrata in pogumneža. Socialisti ne verujejo v rede in odlikovanja. V sovjetski Rusiji so na krmilu komunisti. Odpravili so carske rede in odlikovanja ter polagoma uvajajo svoje. Niti odlikovanja in redi se ne morejo odpraviti čez noč. dasi bi se mnogo ložje kakor pa gospodarski sistem. Ce bi ekstremisti več mislili pa manj demagogirali, bi bilo mnogo boljše za delavsko gibanje. Prave revolu-i cije se dogajajo v glavah ljudi. Taka revolucija se vrši neprestano. Delovati po zakonih umske revolucije je najboljše^ re-i volucionarno delo. Kadar bo človeštvo dovoli napredovalo, bodo krvave revolucije nepotrebne. Danes jih imamo vslei nevednosti mase, ker ni še zrela za dru-; gačne načine boja. V prošlosti so se godile še pogostejše, ker je biio ljudstvo še bolj nevedno. Toda ves napredek, kar ga‘ je dosegel svet. je koncem konca plod umske revolucije. Krvavi upori v protesti so se vršili, ker je bil to edini način, potom katerega se je znalo ljudstvo upirati proti zatiranju in izkoriščanju. V nekaj stoletjih bodo krvavi upori izginili. Do takrat bo civilizacija, popolnejša od seda^ nje, ki je še barbarska, prodrla tudi do Hotentotov in drugih podobnih rodov, ki jih smatra današnja družba za barbarske in divje, dasi je sama še tudi divja .in bar-* barska. Ampak razlika je vendar. — Vera je naravnost sijajen trik za gospode kapitaliste. Pri volitvah v N. S. VValesu. v Avstraliji, je bila delavska vla* da poražena. Vzrok poraza je bilo versko vprašanje, ki so ga porinili v volilni boi protestantje. Zagnali so krik, da je delav-. ska stranka preveč prijazna katoličanom, ki streme za polastitvijo vlade v N. S. VValesu. Protestantje so oddali večino svojih glasov protikandidatom delavske stranke in slednja je izšla iz volilnega bo--ja kot manjšina. Posledica: kmalu nato so bile znižane plače in delovne ure podaljšane od 44 na 48 ur na teden. Privatne koristi zanašajo vprašanje vere v delavski boj v svojo korist. Katoliški in protestantovski kapitalisti imajo enak namen: izkoriščati delavstvo. Za vero delavca ne vprašata. Delavci vseh religij imajo enake interese. Vera ne napaja in ne nasičuje. Časi, ko je Kristus nasitil s par hlebci kruha in par ribami pet tisoč ljudi, so minili. Pravzaprav jih nikdar ni bilo. če že govorimo o tej legendi, je zanimiva le v tem, da je morai celo sin božji nasititi ljudstvo s kruhom in ribami in ne s pobožno molitvijo. Pobijanje verskega fanatizma je za delavsko gibanje važna naloga, toda v nekaterih državah ga ne upoštevajo dovolj. ______________________ Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ), Odgovorni urednik : Anton PodbevSek. Tisk Učitelj sk tiskarne v Ljubljani. ztt ?lw®i (Sanico En na?al{sj, kakor Sudi sukno r.a kroj priporoča tvrdka S, S; 1. Ikaberni Ljubljana. Mestni trs 19* emisija delnic Jadranske banke d. d. v Beogradu. Podpisovanje delnic III. emisije se zaključi z dnem BO. junija 1022. Izvršujoč sklep rednega občnega zbora delničarjev od dne 27. maja 1922, objavlja podpisani upravni svet povišanje delniške glavnice od Din 30,000.000-— na Din 60,000.000— rL izdajo novih iiom. Din 80,000.000-—, t. j. 800.000 kosov delnic po nom. Din 100’— s pravico na dividendo za leto 1922. b) Jadranske banke d. d. v Trstu ali pri njenih podružnic8 na Dunaju, v Opatiji in Zadru; « pri e) Banke in štedionice za Primorje d. d. na Susaku njenih podružnicah na Rijeki in v Bakru; d) Frank Sakser, State Bank, New-York; e) Banko Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Punta-Arenas, Puerto Natales, Por venir. Banka Vojvodina d. d., Novi Sad; • Slavonska Agrarna Banka d. d., Osijek. Emisija novih delnic se bo provedla pod sledečimi pogoji: 1. Delničarji imajo pravico, da na vsako staro delnico op-tirajo po eno delnico III. emisije po tečaju Din 160'— plus 5°/0 obresti od 1. januarja do 30. junija 1922 (Din 4'—) od kosa, plačljivo pri podpisu. 2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet na ta način, da jih odstopi v prvi vrsti aelnicarjem, ki žele nadaljnih delnic preko prvenstvene pravice, a potem tudi ne delničarjem. ~o/ ^ena ne°pttranih delnic je določena na Din 190’— plus o /o obresti od 1. januarja do 30. junija 1922 (Din 4‘75) za kos m se mora plačati ob priliki priglasa. Kar bode podpisano in vplačano preko števila neoptiranih delnic, se bode repartiralo, a preostala položena vplačila se bodo vrnila. 3*vI^lnicarji, ki hočejo izvršiti svojo pravico opcije, morajo predložiti svoje stare delnice v svrho prežigosanja v času od od 15. do 30. junija 1922 pri blagajnah: a) Jadranske banke d. d. v Beogradu ah pri njenih podružnicah v Cavtatu, Celju, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu; V Beogradu, dne 14» junija 1922. Antofag**^ f) S) - . Isti zavodi sprejemajo tudi priglase izven opcije, .gjgjefl1 4. Razlika med nominalno vrednostjo in emi9ijs.kiffl ye- novih delnic pripade po odbitku stroškov emisije rean zervnemu fondu banke. . , prava 5. Delničar, ki ne bo v predpisanem roku prig»a opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico. posebe® 6. V svrho zavarovanja III. emisije je osnovan sindikat. v . o-oiib v Član sindikata more postati po določenih p°& delničar, ki ima ali zastopa najmanj 1000 delnic. 0prav° Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne v Ljub' sindikata pri Centralnem uradu Jadranske ban .^p. ijani, kjer se lahko poduči o podrobnih pogojih za P UPRAVNI SVET . Jadranske banke d. d. v Beogra tt* AKTIVA ČISTA BILANCA 31, DECEMBRA LETA 1921. pasiva ■ Dinarji Dinarji Blagajna: • a) gotovina « *, l * i . . 22,792.073 62 b) žiro račun pri Narodni banki 6,100.695 58 c) kuponi 9.133 77 28,901.902 97 Valu te . 1,838.478 07 Menice 85,401.267 02 Devize 1,201.912 26 Lastni vrednostni papirji . . 61,243.790 86 Konzorcijalni posli ..... 1,591.939 58 Dolžniki: a) denarni zavodi..... 74,304.156 03 b) ostali dolžniki ..... 245,649.896 71 319,954.052 74 Dolžniki za garancije .... 19,203.889 85 Nepremičnine ....... f 6,158.290 _ Inventar II 1 Delniška glavnica . * • ; . v . Redni rezervni fond . . . . . Vloge: a) na knjižice ....... b) na tekočih računih . . . Upniki: a) reeskompt pri Narodni banki b) ostali upniki................. Garancije.......................... Prehodne postavke.................. Čisti dobiček leta 1921. . . . 525,495.524 35 Predsednik upravnega sveta: Ravnatelj: Franjo Dubokoyič 1. r. č. Kamenarovič 1, r. Slan upravnega sveta. Primerjali s knjigami ter našli v redu: Nadzorstveni svet: Janko Jovan 1. r. Dr. Otokar Ryb&? 1. r. Gustav Pirc 1. r. Dinarji 63,430.998 92,286.007 2,000.000 94,805.937 41 60 ■ 01 M 000.0°? «;ooo.ooo 255,717.006 >assg ol 01 85 34 14 V Beogradu, dne 31. decembra 1921» Prokurist J. Skojič 1.1 Za knjigovodstvo: Pooblaščenec A. t