„	«Posamezna številka 1 Elin
Štev. 258.
V LlubSianš, v sredo 5. decembra 1923.
Poštnina v gotovini.
Leto I.
...... ■ — - ■ ---------------—
izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondešjke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 22*
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubijana“. UPravnfštvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Italijanska zunanja
politika.
Večkrat se je že pwdarjaio dejstvo, da žive Nemci v nepremostljivem sovraštvu z vsemi svojimi sosedi. Edini ttarod, ki se jim v tej stvari more staviti ob strani, so Italijani. Mejijo sicer ob samo tri narode:	Jugoslovene,
Nemce in Francoze, a noben teh jih ne more videti radi njih zahrbtnega značaja in poiitike. Francoska vlada je sicer od časa do časa kazala, da ji je mnogo ležeče na tem, da ostane Italija ob njeni strani, to se pravi ob strani velike antante, a Italija je šla, ko je zapazila jugoslovansko-francosko prijateljstvo), svoja pota. Francoski narod pa itak ni imel nikoli simpatij do laškega, to more zvedeti vsak. kdor o tem povpraša povprečnega Francoza.
Danes je Italija krenila svojo polv tiko tako zelo proč od francoske, da ji moremo biti za to naravnost hvaležni. Naš viteški zaveznik, Francija, ima sedaj mnogo lažje stališče napram nam. Francija in naša država stojita trdno na stališču versajske mirovne pogodbe, ki je podlaga vsega evropskega miru, kot se je v zadnjih letih že neštetokrat pokazalo. Integralni del versajske mirovne pogodbe je pakt Društva narodov, katerega najvišji cilj je, preprečiti vojne konflikte. Italija je tudi član Društva narodov. Ko je pa to Društvo energično na prste stopilo za časa krfske afere g. Mussoliniju, ki je navdušeno trobil v bojni rog, se ta čuti silno užaljenega in kot sedaj javlja »Matin« iz Madrida, se nadaljujejo med laško in špansko vlado pogovori glede tvorbe latinskega bloka, kateri bi mogel slediti izstop Španije, Italije in nekaterih južno-ameriških republik iz Društva narodov. To se pravi, da je Italija prva država na svetu, k! ni zadovoljna, da se je končalo svetovno ;klanje in vendarle enkrat stvorila institucija Društva narodov, temveč da hoče na novo iskati podlag za prelivanje krvi!
Toda protiutež proti laškemu rovarenju zoper svetovni mir je že tu. Diplomatski dopisnik »Daily Mail«-a javlja iz Londona, da ima g. Poincarč namen, skleniti natančno in definitivno pogodbo z Anglijo. Izjavil je še enkrat, da se je Francija dala voditi pri svoji akciji zoper Nemčijo edinole od želje), da vidi garantirano svojo varnost in ne od namena uničiti Nemčijo. Ako se podpiše francosko-angleška pogodba, bosta imele te dve državi nadvlado v Sredozemskem morju, kajti Francija ima v posesti del severnega afriškega obrežja in Sirijo, Anglija pa je gospodar nad Gibraltarjem, Malto in Ciprom.
Res je sicer, da ni italijansko časopisje preveč povdarjalo in pretiravalo politični pomen obiska španskega kralja, vendar je pa že jasno, kako obliko bo imela bodoča konstelacija v Sredozemskem morju.
2e 1. 1884 sta bile sklenile Italija in Španska tajno pogodboi za katero je vedela Avstro-Madžarska in jo tudi odobravala. Takrat je namreč hotela postati sredozemska velesila in si priboriti dostop do Soluna. Francija je bila zapreka za avstro-nemške cilje, kakor tudi za cilje jačajoče se Italije in skrivna pogodba 1. 1884 je imela samo namen, ohraniti status quo v Sredozemskem morju.
Današnji status quo se Pa v Sredozemskem morju ni spremenil: Francija je tolikokrat pokazala, kako zelo je miroljubna, da o njenih resnih namenih pač nihče ne more dvomiti.
Anglija položaja tudi ni izprememila, Icajti slejkoprej trdno drži svoja oporišča, da ima zasigurano pot do svodih različnih kolonij v orientu.
Ce gledamo na dejstvaj, moramo reči, da je Italija prva porušila status quo, ko je, izrabljajoč umor svojih častnikov v Albaniji, skušala okupirati Krf.
»Gaulois« (Pariz) pravi k novopečenemu laško-španskemu prijateljstvu: Želeti bi bilo), da je istina, kar izjavlja del laškega tiska, da dogovori, ki so bili, ali ki bodo sklenjeni med Mar dridom in Rimom, ne ogrožajo nikogar. Vendar pa bi bilo tudi prav, da Quai d’ Orsay in rareign Office ne omalovažujeta nalo-španskega približanja, v katero skuša g. Mussolini, ki ima spretne svetovalce, privabiti tudi )užito-ameriške dežele
Razprava o proračunu pravosodnega
ministrstva
¥ piemamy finančnega odbora.
Beograd, 4. decembra. (B) Danes dopoldne ob 10. uri se je v plenumu finančnega odbora začel pretres o proračunu pravosodnega ministrstva. Prvi je dobil besedo demokrat Pera Markovič, ki je govoril o politiki ministra pravde dr. Periča in ugotovil, da za časa njegovega ministrovanja ni prenehala politika, ki so jo začeli njegovi predniki. Od gospoda dr. Periča, znanega kot dobrega mladega pravnika, se je pričakovalo, da ne bo začel z ukinjanjem sekvestrov, kakor se je to dogodilo s posestvom grofa Cseko-nicsa, ampak da se bo potrudil, da se bo moglo njegovo ime primerjati z imeni Radoviča, Pavloviča in drugih. Strankarski odbori vplivajo na postavljanje sodnikov in sodnih uradnikov. Navajal je primer v Valjevu, kjer poldrugi mesec ni bil postavljen predsednik sodišča, ker so se radikali razdvojili in se niso mogli zediniti glede osebe predsednika. Treba bi bilo postaviti po činu najstarejšega in najsposobnejšega uradnika za predsednika sodišča. Ugled sodne stroke nalaga dolžnost skrbeti, da se ni treba sodnikom upirati in zahtevati svoje materijelne pravice. Ministrova dolžnost je bila, da vprašanje plač in doklad sodnikov reši in ne dovoli, da se sodniki sami za to bore, ker to ubija ugled pravosodja. Kritiziral je nadalje dejstvo, da v odboru za vojno odškodnino ni dveh poslancev kot zastopnikov naroda, ker se v petih mesecih ni doseglo, da se izvoljena poslanca uvedeta v odbor. Govoril je o potrebi ustanovitve še štirih oddelkov pri apelacijskom sodišču, ki zaradi preobremenitve po cele mesece ne more končati svojih poslov, tudi če so nujni.
Posl. Markovič je potem razpravljal o nastavljanju nekvalificiranih oseb pri sodišču, pri čemer se sposobni absolvirani pravniki zapostavljajo. Omenjal je tudi postavljanje upravnih sodnikov ter očital dr. Periču, da ni odgovoril na njegovo interpelacijo v tej zadevi. Izrekel je nado, da bo minister, da obdrži svoj dober glas kot pravnik, vse to popravil in se uprl vsem strankarskim in osebnim vplivom. Končno je izjavil, da bo glasoval proti proračunu.
Drugi je govoril poslanec V e Senja k, ki je menil, da v pravosodju ne sme biti redukcije, ker je tam toliko še nedokončanega dela. Predvsem je treba ustvariti objektivno pravosodstvo ter zagotoviti moralni in materijalni obstoj osobija pravosodnega staleža. Govoril je dalje o izenačenju civilnih in kazenskih zakonov za vso državo. Mnenja je bil, da se s komisijami ne bo dalo ni-
česar doseči), in je predlagal, da se ves ta posel poveri kakemu strokovnjaku. Njegovo delo naj bi pregledali drugi strokovnjaki in šele potem bi izdelek p riš el v komi si j 0(, ki bi rešil a »pom e probleme. Najdalje se je bavil Vesenjak s kritiziranjem vladne namere, da v okolici Maribora ustanovi kaznilnico. Po njegovem mnenju tak zavod ni potreben, ker hi zaradi razlastitve zemljišč 130 rodbin ostalo brez eksistenčnih pogojev.
Za poslancem Vesenjakom je posegel v debato demokrat dr. Križman. Govoril je o sodnikih in o njihovem položaju, ki dosedaj še ni urejen, kar iriia za posledico, da najboljši sodniki .zapuščajo službe. Nastopilo bo razsulo pravosodja, če se sodnikom ne dovolijo posebni dodatki. Zakone je treba izenačiti. Sedaj se dogajat, da beograjska sodišča odklanjajo izvršitev razsodb hrvatskih sodišč, ker so osnovana ua drugih zakonih, ter jih napotujejo na diplomatično pot. Omenil je, da odvetniškemu stanu mi še urejen položaj. Zato se odvetniki, namesto da bi bili v podporo pravosodju, bore za svoj kruh ali pa podpirajo korupcijo. Zahteval je enoten odvetniški zakon, tako. da bi se mogla opravljati praksa v vseh oblasteh. Dalje bi bilo treba z naredbo urediti vprašanje odvetniških honorarjev. Stavil je tudi zahtevoi da se izvrši ustava v tem pogledu, da se postavi eno samo kasacijsko sodišče v Zagrebu za vso državo. Govoril je o pomanjkanju sodnikov pri upravnih sodiščih. Grajal je tudi dejstvo, da je Medji-murje prišloi pod pristojnost sombor-skega sodišča, ki je oddaljeno 40r> km. Ustanovila naj bi se sodba izpostava v Čakovcu. Za kaznilnice v Lepo glavi in Mitroviči je zahteval obratni kapital za rokodelske delavnice. Vprašanje sekvestrov je imenoval največjo sramoto. Greh ne obstoja v tem, da se sekvestri ukinjajo, ker po ratifikaciji mirovnih pogodb sekvestri v krajih preko Save in Donave nimajo pravnega opravičenja. Greh je le. da je mimister pravde odobril prodajno pogodbo, s katero se je izigrala agrarna reforma in se je ljudstvo oropalo. Navajal je kot primer posebno ime Evgena Feste-tiesa, kjer je bil dovoljen v nasprotju z zakonom o agrarni reformi prenos zemljiške lastnine. Minister pravde je odgovoril, da mu ta slučaj ni znan, da pa ga bio pustil preiskati. H koncu je dr. Krizman izjavil, da bo glasoval proti. Nato je bila seja ob 11.45 zaključena, prihodnja Pa je bila napovedana za jutri popoldne z dnevnim redom: Nadaljevanje razprave o proračunu pravosodnega ministrstva.
Odgoditev trgovinskih pogajanj z Madžarsko.
Važnost medsebojnih
Beograd, 4^ decembra. (B) Da se trgovinski odnošaji med našo kraljevino in Madžarsko postavijo na bolj zdravo in širšo osnovo, je madžarska vlada predlagala naši vladi, da se med obema sosednima državama, ki sta glede trgovine in industrije navezani druga na drugo, začno pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Naša vlada je takoj obvestila madžarsko vlado, da sprejme predlog in da bo določila svoje delegate za pogajanja. Pripravljeni so bili celo elaborati na eni kot na drugi strani. V zadnjem hipu pa, ko se je mislilo, da se pogajanja že prično, so se pojavile nekatere ovire. Prišli so na to, da se pogajanja ne morejo pričeti prej, predno ne bo v parlamentu sprejeta carinska tarifa. Hkrati se tudi pričakuje, da se prej sklene trgovinska pogodba z Avstrijo. Iz teh razlogov so bila pogajanja za nedoločen čas odgođena. Carinska tarifa pa> kakor se zdaj vidi. ne bo tako hitro sprejeta. Tudi preteče prejkone en mesec ali pa tudi več, predno se zaključijo pogajanja z Avstrijo. Občutila se je za to potreba, da se karkoli podja-me v pravcu, da se ustvarijo povoljni pogoji za trgovinske odnošaje med našo kraljevino in Madžarsko. Ministrstvo za trgovino in industrijo je za to naslovilo na ministrstvo za zunanje zadeve I dopis, v katerem ga prosi, naj vpraša i madžarsko -vlado, če bi bila pripravljena
trgovinskih interesov.
k temu, da se pred zaključkom trgovinske pogodbe uvedejo najnižje carinske postavke za blago, ki se uvaža in izvaža iz Madžarske v Jugoslavijo in obratno. Ministrstvo za zunanje zadeve je pri madžarski vladi napravilo v tej smeri potrebne korake in pričakovati je, da madžarska vlada glede na trgovinske interese, ki tangirajo obe strani, pristane na to, da se bodo za uvoženo in izvoženo blago začasno uporabljale minimalne carinske postavke.
Budimpešta, 4. dec. (Madž. kor. ur.) »Pesti Hirlapu« je izjavil jugo-slovenski zunanji minister dr. N i n č i č, da odklanja vse javno mnenje v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev idejo podonavske konfederacije. Z ustvaritvijo prijateljskega razmerja med Madžarsko in njenimi sosedami bi bila dana ugodnejša podlaga za gospodarski razvoj držav Srednje Evrope, kar bi bilo boljše tudi v političnem oziru. Minister je izjavil, da so pregovori, ki jih je imel v Ženevi z madžarskima ministroma grofom Bethlenom in, Daruvaryjcm, podkrepili njegovo uverjenje, da se lahko ustvari normalno razmerje dobrega sosedstva med Madžarsko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pcsdpis’alraa
diialte ~ i
Reško vprašanje v odločilni fazi?
Rim, 4. decembra. (T) Kakor poroča »Tribuna«, se pogajanja med Italijo in Jugoslavijo glede Reke bližajo h koncu in bodo zaključena v zadovoljstvo obeh strani. List pravi, da zaenkrat še ne more povedati več, ker je še nekaj težkoč, ki jih je treba rešiti. Iz
Beograda prihajajo vesti o skorajšnjem zaključku pogajanj. Te vesti pa so nap brže preuranjene. (K tozadevnemu poročilu pripominjajo »Beograjske Novosti«, da v političnih krogih dvomijo b resničnosti te vesti. Ured.)
Izjava novega nemškega državnega
kancelarja.
Nujna potreba pooblastilnega zakona. — Finančno vprašanje.
Berlin, 4. decembra. (K) Na današnji seji državnega zbora je podal novi državni kancelar dr. Marx izjavo, v kateri veli med drugim:
Vse sile vlade in političnih strank se morajo osredotočiti v tem, da dvignemo in rešimo narod in našo domovino iz globokega prepada gospodarskega in finančnega ruina, v katerega smo zabredli vsled nesrečnega izida vojne. Nemški narod mora vedno bolj prešinjati prepričanje, da smo z našimi gospodarskimi in finančnimi silami pri kraju. Razumeli boste, da tiči v finančnem problemu za nas vprašanje biti ali ne biti. Za državo in za narod je življenjsko vprašanje, da najdemo prava sredstva in poti, ki vodijo k rešitvi in izboljšanju. Po mnenju vlade je taka pot pooblastilni zakon, ki naj bi ji v zadostni meri nudil možnost, da odredi s hitrostjo, ki jo zahteva položaj, one mere, ki jih po dolžni vsestranski presoji razmer smatra za potrebne in primerne. Glede prevratnih poskusov zločinskih elementov v svrho dosege njihovih posebnih ciljev ne moremo pogrešati sedaj vojaškega izjemnega stanja. Čim se pokaže izboljšanje položaja, bo državni kancelar skrbno proučil omejitve in olajšave obstoječih odredb. Nova vlada bo posebno pozornost in skrb posvečala zasedenim ozemljem in glede vsem poskusom odcepitve vztrajala na pripadnosti Porenja in Poruhrja k državi in deželam.
Državni kancelar je sklenil svoj govor s priporočilom, naj državni zbor sprejme predlagani pooblastilni zakon.
Polisko-Iygoslovenska
Biga.
Beograd, 4. decembra. (Z) Na pobudo oddelka za narodno prosveto se je ustanovila na univerzi v Lvovu Poljsko-jugoslovenska liga, čije naloga je ustvariti čim ožje zveze med obema narodoma. Na čelu lige stojita profesor dr. Sigmunt Markowski in tajnik Dušan Stefanovič. Liga je otvorila tečaj za priučenje našega jezika. Otvorila je tudi čitalnice in knjižnice, ki jih dobro preskrbuje s knjigami in časopisi ministrstvo za prosveto. Na pobudo članov Poljsko-jugoslovenske lige se je svečano proslavil praznik narodnega ujedinjenja dne 1. t. m. Prirediev je prav lepo uspela.
NAŠA CONA V SOLUNU.
Beograd, 4. decembra. (B) Te dni pride v Beograd grški finančni minister Konfinas. Njegov prihod ima namen, da se z našo vlado urede zadnje podrobnosti, ki so v zvezi s konvencijo o svobodnem pasu v Solunu.
IZ VATIKANA.
Rim, 4. decembra. (B) Na tajnem konzistoriju, ki se mora vršiti 20. t. m., bo papež sklical za leto 1926. ali pa za leto 1929 velik cerkven zbor, katerega se udeleži preko 2000 škofov.
ZRAKOPLOVI ZA RUSIJO.
Pariz, 4. decembra. (B) Po zanesljivih vesteh iz Holandije se tam z mrzlično naglico izdelujejo aeroplani za sovjetsko Rusijo in sicer v tovarnah Fokora. Pred nekaj dnevi so bile natovorjene ladje s tem vojnim materijalom za sovjetsko Rusijo. G. Fokor je sedaj odprl novo aeroplansko 'tovarno blizu Rotterdama. V kratkem bosta ustanovljeni še dve tovarni. Tip aeroplanov, ki se izdelujejo za Rusijo, je sličen tipu, ki je uveden v holandski vojski.
KONGRES RADIKALNE OMLADINE.
Be o g r a d, 4. decembra. (B) Dne 23. in 24. t. m. se bo vršil v dvorani hotela Pariz državni kongres radikalne
omladine. Kongresu bo predsedoval predsednik centralnega odbora profesor dr. Živan Lukič.
Državni svet sprejel pooblastilni zakon.
Berlin, 4 .decembra. (W) Državni svet je sprejel danes pooblastilni zakon s 45 proti 9 glasovom.
Berlin, 4. decembra. (K) Kakor se doznava iz parlamentarnih krogov, so dovedla pogajanja med poedininri frakcijami po današnji seji državnega zbora do kompromisne formule, ki ustreza stališču vlade in opozicijskih strank. Po tem predlogu naj bi se izvolila komisija 28 članov, ki naj se pogaja z vlado glede pooblastilnega za'-kona. Državni zbor naj bi se potem za delj časa odgodil. Obstoja še razlika o tem, ali naj dobi ta komisija samo posvetovalni glas ali pa pravico vetŽi proti sklepom državne vlade. Socijalni demokrati so pripravljeni glasovati za pooblastilni zakon le pod pogojeiti, da se tej komisiji prizna pravica veta, to pa zato, ker skuša zmernejši del prekrižati stremljenja levega krila, naj bi se kabinetu izrekla nezaupnica in ga strmoglavila, vsled česar bi propadel tudi pooblastilni zakon; po mnenju tega zmernejšega krila socijalnih demokratov bi vlada postopala po razpustu parlamenta tudi brez pooblastilnega zakona s terorističnimi odredbami, in sicer brez vsake parlamentarne kontrole. Državni kancelar dr. Marx je še pozno zvečer predložil ta kompromisni predlog kabinetu.
Berlin, 4. decembra. (K) Kakor poročajo listi, se je danes nadaljevalo znižanje cen.
Vprašanje odnošajev s sovjetsko Rusijo.
Beograd, 4. decemibra. (Z) ■»Tribana* prinaša uvodnik, v katerem se bavi z ovirami, ki so doslej nasprotovale obnovitvi odnošajev z Rusijo.
»Tribuna« našteva v tem članku vse one države, ki so doslej obnovile odnošaje z Rusijo in pravi, da je naša kraljevina edina država, ki ni bila nikdar niti javno, niti tajno v kaktšnib-koli odnošajih z boljševiško Rusijo. Deloma iz slovanske sentimentalnosti, ki je našla izraza v upravičeni hvaležnosti do carja Nikolaja II., deloma pa iz nepoznanja pravega stanja stvari smo bili ovirani, da bi v Rusiji i nadalje videli Rusijo. Stvarnost nas je medtem navzlic temu pripravila do novegi spoznanja. Koncem lanskega leta, še predno se je radikalno-d emok ra t s k a koalicija razšla, je stavil zunanji minister dr. Ninčič v sporazumu s predsednikom vlade g. Pašičem na seji ministrskega sveta predlog, nai se obnove odnošaji z Rusijo. Kdor pozna brer-mejno ljubezen g. Pašiča do caristične Rusije, ki je zaradi Srbije stopila v vojno, ta bo vedel, kak duševni boj je povzročil tak predlog. Z obnovitvijo od-nošajev ne bi imel naš predstavnik značaja diplomatskega zastopnika, ampak le trgovinskega agenta in predstavnik Rusije ne bi izročil kralju svojih poverilnic, ravno tako kakor v Angliji. Toda ta predlog ni bi sprejet zaradi opozicije demokratov. Tedanji minister g. Pribičevič, ki je prevzel nalogo tolmača svoje stranke v tej stvari, je Rjavil popolnoma resno, da bi se z obnovitvijo odnošajev z Rusijo na stežaj odprla vrata boljševiški propagandi. Opozicl-jonalni listi, na čelu jim demokratski, zamerjajo sedaj vladi g. Pašiča, da noče vzpostaviti odnošajev z Rusijo. »Tribuna* se sedaj vprašuje, ali Rusija bo prenehala biti boljševiško. ali pa so demokrati prenehali biti državotvorni.
VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 4. decembra. Vremenska napoved za 5. t. m.: Vreme se utegne ustaliti. Toplina večinoma nekaj nad ničlo. Nagnjenje k padavinam. Kratko izboljšanje vre»
man i^kUu&au»
Ansšeška volilna bitka.
2a in proti svobodni trgovini.
Volilna bitka v Angliji se bije z naj-večjo energijo. Zanimivo je, primerjati ta boj z volilnim bojem pri nas. Volilna bitka pri nas je bitka političnih načel, osebnih koristi, bolj ali mani problematičnih programov. V Angliji ne vidimo nič tega, tam je volilna bitka edinole gospodarska bitka. Tam ne gre niti za programe in načela strank ali posameznih voditeljev, ni;i za druga vprašanja notranje ali zunanje politike, temveč edino za eno gospodarsko vprašanje: Ali naj ostane zunanja trgovina svobodna, ali naj pa se stavijo visoke carine na inozemsko blago, da se s tem dvigne domača industrija.
Edino Britanci, ki so trgovci do dna duše, so v stanu boriti volilni boj samo na trgovski podlagi. Dežela je tako razdeljena v dva tabora in Če čitamo angleške liste, branijo oba principa s takimi argumenti, da je res nemogoče reči, ali bo za Veliko Britanijo bolje, če nadaljuje s svobodno trgovino, ali pa če začne s protekcijonizmom (uvedbo visokih carin na inozemske izdelke).
Argumenti pristašev svobodne trgovine so med drugim sledeči:
Trgovci (v našem smislu besede, torej razprodajevalci), takozvani »shop-keepers«, ki so vsled svojega velikega števila v Angliji zelo mogočen faktor v javnem življenju, se silno boje ca-rine in pravijo: Ml prodajamo mnogo, ker prodajamo poceni in ker dobivamo skoraj vse svoje blago iz inozemstva, kjer lahko radi visokega stanja naše valute prav poceni nakupujemo. Ce pa bomo morali plačevati visoko carino, bomo morali prodajati dražje (torej bo življenje v Angliji postalo dražje) in prodajali bomo potemtakem mnogo manj.
Nasprotno pa zahtevajo nekateri (pa le nekateri!) industrijci protekcijo-nižem potom carine. S tem se hočejo pred vsem ubraniti nemških izdelkov, ki so, postavljeni v angleški pristan, cenejši, kot stane njih produkcija v Angliji. Tako n. pr. prodajajo Nemci v Angliji kuhinjsko posodo 33 odstotkov ceneje kot 1. 1919. Prodajajo jo za ceno, ki je tretjina angleške proizvajalne cene. Pa tudi razni drugi železni iz-
delki, importirand iz Nemčije, so za polovico cenejši kot je proizvodna cena v Angliji. Nemški stezniki so tako poceni, da je moral del angleških tovaren steznikov prenehati z obratom, na tisoče delavk je brez dela in tako raste brezdelnost.
Sam ministrski predsednik, gospod Baldwin, vodja protekcijonistov, se je izrazil:	Nemčija ima tako eksportno
moč, da še nikoli tako, in pred njo moram obvarovati deželo.
Eden velikih britanskih industrijcev, ki se je vrnil iz Amerike, pravi: Amerika neverjetno prospeva, in zakaj? Ker ima protekcijonistični sistem. Zakaj se ga ne bi oprijela Velika Britanija? ... Imam popolno zaupanje v sistem g. Baidwina. Ako se zapre tujim izdelkom s pomočjo visoke carine pot v deželo, bom lahko prodajal svoje lastne izdelke in povečal število svojih delavcev. Na ta način pripomorem k zmanjšanju brezdelnosti.. „
Znano je pav da je brezposelnost najstrašnejši pojav v Angliji. Angleži primerjajo ta povojni pojav z razrušenimi pokrajinami v Franciji.
Neki veliki industrijalec iz North-hamptoma izjavlja:
Statistično je dokazano, da smo letos uvozili skoraj 4 milijone parov čevljev iz inozemstva. Ce bi bili izdelali te čevlje doma, mesto da bi jih bili uvozili, bi bili lahko dali dela šestim velikim tovarnam za celo leto.
In kaj pravijo k temu razdvojenemu mnenju delavci? Njih mogočna stranka, labour - party, ni niti za svobodno trgovino, niti za protekcijoniste. »Vsi so tatovi«, tako se je pred nekaj dnevi izrazil neki labour man v Westminstru. In njih vodia, g. Ramsay Macdonald, molči v teh zadevah. Možak je vsekako previden.
Pri teh razmerah je jasno, da ne eden, ne drugi sistem ne bo prinesel Angležem rešitev njih gospodarske krize. Morda bodo pa ubrali srednjo pot in naložili carino — eventualno samo za gotov čas — le na one Izdelke, ki preveč uničujejo domačo industrijo.
—žn—
Maraska mn. politika
(Rezultati konference britanskega imperija.)
Konferenca britanskega imiperija je končana in večina njenih članov je že na potu domov v dominijone. Torej je tudi mogoče pregledati, ali so izpolnili svojo nalogo in do katerih rezultatov so prišli. Ker je imela ta konferenca, o kateri smo svoj-cas izčrpno poročali, rešiti politična in gospodarska vprašanja, se je naravno ločila v dva oddelka, ki sta delovala sicer ob istem času. a vsak zase.
Nas zanimajo v prvi vrsti vprašanja zunanje politike, s katerimi se je bavila konferenca. Po daljših In krajših govorih lorda Curzona, lorda Roberta Ceciia in raznih predstavnikov dominijonov je storila 'mperijska konferenca sledeče sklepe:
,,4) Tesno in dosledno sodelovanje med Veliko Britanijo in Ameriko.
b)	Tako naglo kot možno imenovanje preiskovalne komisije, ki naj določi plačil-no možnost Nemčije.
c)	V slučaju, da nekatere zavezne države ne pristanejo na to in se komisija ne more sestati, mora britanska vlada zelo natančno preudariti možnost druge konference, katere namen bi bila ureditev vprašanja nemške voinc odškodnine.
d)	Popolno sodelovanje z Društvom narodov in potreba povečati njegovo avtoriteto in razširiti niegov upliv.
e)	Tesno sodelovanje med britanskim sekretarjem za zunanje zadeve in raznimi vladami dominijonov v vsem, kar se tiče mednarodne polit!ke in je v zvezi z odgovornostjo teh vlad
Kar se tiče c hrambe britanskega imperija, se dajo na sledeči način podati odločitve, ki sc padle na konferenci:
a)	Potreba pv.dvzeti solidarne korake za cbrambo imperija in svobode, ki se pusti asakemu domimjonu, da določi svojo lastno odgovornost v skupni obrambi.
b)	Obveznost za vsak narod, ki tvori imperij, zasigurati izključno svojo deželno obrambo.
c)	Vzdrževanje prometa med vsemi deli imperija, predvsem na velikih morskih cestah, ki so potrebne za svobodo transportov (bodisi čet, bodisi blaga).
d)	Ustanovitev mornarskih oporišč za popravo ladij in njih preskrbo s premogom, da bodo tako dane garancije za gibčnost vojne mornarice. Posebno se je tudi omenilo oporišče Singapur.
e)	Določitev minima vojne mornarice, ki bi v skladu z washingtonskim dogovorom zasigurala britanski mornarici vso enakovrednost s katerokoli tu)o mornarico.
f)	Organizacija zračne sile. na kateri bi sodelovali vsi deli imperija in ki bi tvorila pred vsem obrambo Londona pred vsakim eventuelnim zračnim napadom.
Gotovo je imperijska konferenca 1923 pokazala, da ima ogromno britansko cesarstvo eno dušo in da jo preveva en patri-iotizem. Potrdila Je na psihološkem in moralnem polju vezi solidarnosti, ki združujejo v srcu imperija njegove raztresene ude. Sicer posamezni deli v vseh zadevah nimajo enakih misli in interesov, vendar pa moramo rezultat te konference smatrati za navaden korak proti harmonični organizaciji, ki Jo s svojo dobro znano žilavostjo zasledujejo vodniki imperija.	—žn—
Preobrat v ljubljanski komunalni politiki.
Predvčerajšnjim se je vršil v Mestnem domu shod zaupnikov Neodvisne delavske (komunistične) stranke, ki so se ga udeležili polnoštevilno komunistični občinski svetovalci. Glavni referat si je pridržal predsednik komunističnega kluba g. dr. Lemež, ki je v daljšem govoru obrazložil zaupnikom nevzdrž-nost koalicije s SLS. Sedanja koalicija je po njegovem mnenju le pomagala klerikalcem pri izvajanju njihovih pro-gramatičnih zahtev in ni bila koalicija s krščansko-socijalističnim krilom SLS. Komunisti da so bili na ta način prevarani, radi tega je treba preiti v najstrožjo opozicijo. Nadalje je dr. Lemež kritikoval delovanje klerikalno-komuni-stične koalicije, ki je bila v glavnem sterilna, ker se ni upoštevalo zahtev levice pri obdavčenju posedujočih slojev. Zbor zaupnikov je sprejel resolucijo, ki izjavlja, »da komunistična stranka ne nosi več odgovornosti za občinsko gospodarstvo, da izstopa iz Zveze delovnega ljudstva, njeni zastopniki odlagajo vse funkcije v občinskih odsekih in zavodih ter prestopajo z današnjim dnem v najstrožjo opozicijo.« — Hkrati je bil odobren po en dopis na oba koalirana kluba, na klerikalnega ter so-cijalističnega, v katerem se ju z obširno utemeljitvijo obvešča o sklepu komunistične stranke.
Vsled tega preobrata je treba računati z razpustom občinskega sveta in z imenovanjem vladnega komisarja, ki bo vodil županske posle do novih volitev.
Neverjetno!
Včerajšnji »Slovenec« prinaša iz Beograda z dne 3. decembra brzojav sledeče vsebine: »Govorice o odstopu Pašiča je povzročilo med drugim tudi dejstvo, da je dunajska »Länderbank« po svojem zastopniku g. Praprotniku, ki se te dni mudi v Beogradu, ponudila Pašiču predsedništvo v upravnem svetu Trboveljske družbe. Pašič se dolgo ni mogel odločiti, a sedaj se je napravil ta aranžman, da postane predsednik upravnega sveta dosedanji viceguverner Narodne banke Protič za tako dolgo, dokler bo Pašič v aktivnosti. Praprotnik se giblje tu v radikalni družbi in zatrjuje, da radikalni stranki ne bo škodovalo, ako sta postala »Slovenski Narod« in »Jutro« glasili koncerna »Länderbanke« in »Slavenske banke«. »Narod« in »Jutro« bosta smela biti le zmerna radikalna nasprotnika in morata zagovarjati kooperacijo radikalov in demokratov, ker je to tudi v smislu mirnega razvoja omenjenih — bank.«
Informirali smo se o vsebini tega brzojava in dognali, da g. Praprotnik sam širi zadevno vest po Beogradu, ki je pa seveda nič druzega kot samo njegova pobožna želja. Njegov običaj je pridobivati zase vplivne osebnosti s tem, da jim na ta ali drugi način dodeljuje raznolične vire dohodkov in ni se s tem njemu lastnim načinom podkup-ijevanja ustavil niti pred osebo našega premiera.
IZ BOLJŠEVIŠKE RUSIJE.
Brezposelnost.
Število brezposelnih v Rusiji znaša po zadnjih podatkih sovjetskega biroja 877.000 oseb. Mnogo brezposelnih prihaja v Petrograd in Moskvo, kjer pa se nahaja že ogromno brezposelnega delavstva in so vsa stanovanja prenapolnjena. Narodni komisar za. delo naroča radi tega svojim pokrajinskim uradnikom, da naj skušajo zabraniti pritok brezposelnih v Moskvo.
Resnica o prehranjevalnih kreditih.
Včeraj se je »Jutro« po krivici obregnilo ob »Slovenca«, povod pa mu je dalo neko namigavanje v zadevi kreditov za prehrano pasivnih pokrajin. Kakor navadno, tako je hotelo »Jutro« tudi včeraj vzbuditi vtis, kakor da se je pod socijalnim ministrovanjem gosp. Žerjava največ storilo za prehrano pasivnih krajev. Mladinsko glasilo pa je pozabilo povedati, da g. Žerjav tudi v državno-humanem poslovanju ni mogel ločiti strankarstva od stvarnih potreb. Priti je moral šele minister dr. Peleš, da se je nekoliko razgrnila zavesa Žerjavove socijalne (recte demokratske) politike. Sedanji minister za socijalno politiko g. dr. Peleš je ob koncu svojega ekspozeja pojasnil beograjskim novinarjem mučno aferico g. Žerjava tako-le:
»Okrožna konsumna zveza v Mostam je imela dobiti pri Narodni banki v svrho prehrane naknadni kredit v znesku 6 milijonov dinarjev. Zveza je izročila ministrstvu za socijalno politiko menico z žirom Zadružne gospodarske banke v Sarajevu in ministrstvo jo je eskontiraio. Sprejete valute pa ni nakazalo akceptantu, marveč preko Slovenske banke — Hrvatsko-Slavonske-mu gospodarskemu društvu. Konsumna zveza in njen žirant sta se napram meni pritožila ter zahtevala, da se ju osvobodi te menice. To se radi kratkega časa ni moglo izvršiti, pč pa bo tudi ta menica prolongirana.«
To je suho dejstvo. Demokrati pri-trkavajo ob vsaki najmanjši priliki zavestno ob prsa, češ da se povsod le žrtvujejo, da jim je stranka vedno postranska stvar, če gre za interes države. V tem slučaju je bila zainteresirana na manipulaciji s 6 milijoni državnega denarja Slavenska banka, zato je g. Žerjav vporabil lepo priliko ter na ta način odtegnil gladni Hercegovini nujno potrebno hrano. Če kliče »Jutro« sedaj med vrstami g. Jovana za pričo Žerjavove korektnosti, je to hinavščina prvega reda, kajti slovenska javnost ve prav dobro, z a k a j si je izbral g. Žerjav priznanega strokovnjaka g. Jovana šele proti koncu svojega ministrovanja za sotrudnika.
Mariborski ebč, svet.
Maribor, 4. decembra.
Sklene se elektrifikacija mag. uradov. Za božičnico v tuk. šolah odnosno otroških vrtcih in dečjih zavetiščih se dovoli skupni znesek 20.000 Din. Nato poroča župan o pritožbi društva hišnih posestnikov na pokrajinsko upravo zaradi slabega mestnega gospodarstva. Obširna vloga, ki jo je podpisa! mestni stavbenik Julij Glaser, je izzvala v občinskem svetu mestoma veselost, mestoma pa tudi precej ogorčenja. Župan je nato v približno enournem govoru repliciral na posamezne točke pritožbe ter s številnimi dokazi pojasnjeval, da je bilo gospodarstvo, ko ie po osvobojenju prešlo v slovenske roke, popolnoma zanemarjeno ter je bil sedanji občinski svet primoran k večjim investicijam. Dolgovi znašalo skupno 20 milijonov kron, so izza prejšnjega gospodarstva (vojno posojilo) in niso v nikakršnem razmerju s premoženjskimi razmerami občine. Pritožitelj Julij Glaser sam je cenil samo vojašnice, ki so last mestne občine in Jih občina namerava prodati vojni upravi, na 121 milijonov kron, katera cena pa Je z ozirom na izpremenjene valutne razmere izza 1. 1920 še znatno zvišana.
Od župana predlagani odgovor na pokrajinsko upravo je bil od občinskega sveta soglasno sprejet. Nato prečita župan interpelacijo občinskega svetnika Bahuna (soc.), v kateri zahteva ugotovitev lažnjivosti »Stražinega« poročila o zadnji seji in v katerem pravi, da je Bahun izjavil, da ima
, Radikslski Glasnik“.
Iz seje akcijskega odbora NRS v Ljubljani dne 4 decembra 1923.
Ustanovitev ožjega akcijskega odbora.
Iz praktičnih razlogov se je ustanovil v Ljubljani ožji akcijski odbor, ki sestoji iz dosedanjega predsedini-štva akcijskega odbora in članov dr. Huberta Souvana, prof. Mihe Prešla, dr. Miroslava Lukana, dr. Josipa Ažmana in Josipa Lenarčiča, Ožji akcijski odbor bo imel svoje redne seje vsak torek, širši akcijski odbor pa bo imel seje vsak prvi teden v mesecu.
NRS za pomoč oškodovancem po povodnji v Sloveniji
Akcijski odbor je poslal glavnemu odboru obširno poročilo o silni škodi, ki jo je povzročila povodenj v Sloveniji. Akcijski odbor je obenem s poročilom zahteval na vsak način takojšnje pomoči za oškodovance.
Pomoč Narodnemu gledališču v Ljubljani
Premotrivajoč položaj Narodiega gledališča v Ljubljani je akcijsko odbor sklenil enoglasno zaprositi radikalski poslanski klub, da na vsak način poviša v proračunskem predlogu določene vsote za vdrževanje Narodnega gledališča v Ljubljani in to z ozirw na njegovo veliko kulturno misijo.
Kriza občinskega sveta v Ljubljani
Akcijski odbor je temeljito razmo* trival situacijo v občinskem svetu mesta Ljubljane in je Predlagal glavnemu radikalnemu odboru v Beogradu potrebne predloge, ki najbolje odgovarjajo interesom cele Ljubljane.
Za meščanske šole.
Meščanske šole so, kakor izgleda, v novem šolskem zakonu zapostavljene s tem, da se ne smatrajo enakim s nižjimi srednjimi šolami ter se je radi tega zgodila tudi odnosnemu meščansko šolskemu učiteljstvu krivica pri razvrstitvi v kategorije. Akcijski odbor, ki je bil nato opozorjen, je poslal prosvetnemu ministrstvu predlog, da na/ se na meščanske šole posebno ozira in da naj se uredi položaj meščaesko-šolskega učiteljstva v tem smislu.
Za akcijski odbor:
Dr. Ivo Sajovic, podpredsednik, 1. r.
Ljubo D. Jurkovič, tajnik. 1. r.
mestna občina še premalo davkov. Občinski svetnik Bahun dela za poročilo odgovorno predvsem zastopstvo stranke SLS v občinskem svetu oziroma njegovega načelnika, dokler ne more dobiti pravega krivca, ki se skriva za imuniteto odgovornega urednika. Kedor je vedoma napisal to neresnico o njem. je navaden lump in naj bo to kdorkoli, četudi v duhovniški obleki. Občinski svetnik dr. Jerovšek, ki se je čutil zlasti z zadnjimi besedami prizadetega, je zahteval, naj mu Bahun dokaže, da je on pisal predmetno poročilo, ter pravi, da je on le ravnatelj tiskarne, da pa za pisavo lista ne nosi nobene odgovornosti. Nato je sledilo poročilo odsekov. Poročevalec prvega odseka dr. Rosina poroča o zadevi upokojenega nadzornika Ivana Bernkopfa, ki se je pritožil na upravno sodišče zaradi svoje upokojitve. Njegova pritožba Je bila v vseh treh instancah zavrnjena in je za občino s tem več ali manj tudi že rešena. Predlog dr. Muleja (JDS), naj pravnega zastopnika občine od slučaja do slučaja določa mestni svet, je bil proti glasovom sociialistov sprejet. V svr-ho končnega razčiščenja razmerja med mestno občino in olepševalnim društvom se na priporočilo poročevalca sklene še enkrat sklicati konferenco med zastopniki občine in olepševalnega društva. Poročevalec tretjega odseka, dr. Mulej, poroča o nekaterih prošnjah za sprejem v občinsko zvezo. Na priporočilo četrtega odseka (poročevalec Tomažič) se poveri nadzorstvo mestnega kopališča občinskemu svetniku Rogllču (NSS). Za nekatera manjša popravila v gledališču se dovoli kredit 6.000 dinarjev.
Okrog 11. ure le župan zaključil javno sejo.
LOUIS NIGRIN:
Kadar bo listje
padalo . . .
Oz »Pisem, ki jih ni dobil«.)
I.
Pišem vam, dasi vemv da vas to pismo nikoli doseglo ne bode. Pišem varn iz najgloblje ponižanosti ženskega in iz najbridkejše boli. Zakaj ni boli nad boljo, ki nam jo povzroča beseda, ki bi jo bili morali kedaj izprego-voriti in je izgovorili nismo. Bodisi ker se nam ni nudila nikoli priložnost, bodisi, in to je v moreči boli najboiest-nejše, da je nismo izgovorili iz ponosa, iz kljubovalnosti. Pa nas življenje pri-me s trdo roko in nas pretrese brez usmiljenja ter nas poniža tako globoko, da bi jo radi povedali ob vsakem utripu srca.
In ta beseda, ki je nisem izge |n me sedaj peče kot zastrupljena |e besedica: »Ljubim vas.«
Zdaj vam jo povem in pišem, ker vernj, da tega pisma nikoli brali ne boste. In to je druga žgoča bol ki mi razjeda srce.
Vprašam se včasih v svotji osame-iosti in zapuščenosti:	»Kaj je svet in
kaj je življenje?« In si moram odgovoriti: »En sam velik čudež božji. Čur-Ü bi lahko Ul neskončno lep, če
ne bi ljudje sami grešili zoper njega, ne mu sami jemali njegove čudovitosti, krasote in sladkosti.«
Nisem li grešila zoper njega tudi Jaz?
Pred menoj leže vaša pisma iz tistih časov, ko ste se borili za moje srce, za mojo ljubezen, pa sem vaše srce in vašo ljubezen odklanjala. V enem teh pisem, zadnjem poslovilnem, pišete:	»Ko pi-
šem to, pada z drevja pod oknom orumenelo listje. V smrt pada. Tako so se osule vse moje lepe nade, vsi moji ponosni, sladki načrti. Vse je zapadlo smrti. Kakor suho drevo se zdim sam sebi, drevo, v čigar vitrah in žilah je usahnil ves sok življenja, je omagala vsa strast rasti, snovanja in rođenja, je opešala vsa moč, in je umrlo vse lepo upanje na mladi, sladek sad. Vse je zapadlo smrti... Zato grem, da se najine Poti ne križajo nikoli več, da se nikoli več ne vidiva. Zdi se mi včasih, da sva bila kakor ladji, ki se srečata na visokem morju v gosti megli se vidita za hip in spet izgineta v megli, da se ne srečata nikoli več. In vendar vem: V mislih vas bom gledal vedno, v sanjah vas bom oboževal noč za nočjo do konca dni. Ločile naju bodo dežele in morja, in vendar bom zmerom pri vas... Kako otožna jesen je zunaj v prirodi. Kako pada listje, kako bolestno šumi. Zakaj mora vse umreti! Je li res smrt najmogočnejša vladarica? Močnejša ko ljubezen, močnejša ko spomin? Razmišljam im se trpinčim z vprašanjem. odgovora ne najdem... Kadar
bo padalo jeseni listje, spominjajte se me tedaj. Zbogom, zbogom!«
»Zbogom!« berem polglasno trikrat. Roka mi drhti, pismo šumi v roki kakor zunaj velo listje, ki odpada.
Čudovita jesen je letos. Brž še nisem doživela tako krasne. Svet ,e kakor lepe sanje, ozračje kakor topla sreča. Solnce, da se veseli srce kakor otroku, ko mu pokažeš lepo igračo. Zal, da otrok igračo kmalu zdrobi, in kmalu bo konec te božajoče solnčne toplote, in to umerjeno toplo morje, ki valovi med zemljo in nebom, bo odva-lovilo, da ne bodemo vedeli, kdaj in kam. Po zraku se zibljejo blesteče bele nitke, nežni Marijini lasci. Lovijo sc kakor v vročem hrepenenju, doseči in združiti se ne morejo. Brez miru in pokoja jih ženejo jesenske sape s seboj po neskončnih prostorih podnebja. Blodile bodo Po prazninah neskončnosti, da obvise kje na suhi veji, ter končajo žalostno, od nikogar upoštevane in ?a-željena, brez namena, brez koristi.
Tako blodi zdaj, ko odpada listje, moja ljubezen za vami po neskončnostih vsemirja. Kje ste? Kaj delate? Kako živite? Ali vobče še živite? In če živite, ste li srečni? Srečni ob drugi? Morda vam prav zdaj sloni na prsih, se vas oklepa z mehkimi rokami, vam zre v oči s pogledom, ki je raj sreče in blaženstva v njem. Ali se ob tej sreči še spomnite kedaj mene? — A mogoče ste osameli kakor jaz? Nikogar ni, ki bi vas božal z besedo, s pogledi in z mehko roko; nilcogar, ki bi
šel z vami skupno po poti življenja, roko pod roko, ki bi vam s svojo ljubeznijo pomagal nositi breme življenja, ki bi vam razsvetljeval mrak samotnih dni z zvestobo in požrtvovalnostjo? ... Ah, trpim! — Kje ste, ljubljeni, kako živite? Ali če ne živite, kje počiva vaš prah? Kje ste našli mir, vi nemirni potnik? Kje in kdaj je izgorelo vaše vroče srce, ki sem ga nekoč umevala tako slabo? AH kleči kdaj kdo z bridkostjo v srcu na vašem grobu? Ko bi mogla poklekniti nanj Jaz! Enkrat, enkrat vsaj!-Vam li zasaja kdo na gomilo cvetke, vam jo li pomoči in blagoslovi kdaj kdo s solzo otožnosti in žalujoče ljubezni? Ko bi jo mogla jaz!
V vrtu pod oknom cveto krizanteme. Smrti me spominjajo, o grobovih mi govore z zamišljenim, molčečim svojim cvetenjem. Krije li res tudi vas že grob? Je li mogoče — v tej čudoviti jeseni? A vidim, čutim, vem: astre cveto za grobove, solnce sije tako pre-čudežno krasno in sladko zadnje dni. Kmalu bo vsa polerajina v gosti jesenski megli — v megli sta se srečali dve ladji, pluli kratke hipe druga ob drugi. Pa sta krenili vsaka svojo pot, izgubili se v megli, da se ne srečata in ne vidita nikoli več....
Na cesti pod dinom se igrata fantič in deklica, otroka iz sosednih hiš. Fantič se je pravkar ob igri razsrdil. Ves rdeč od jeze meri deklico s plamtečimi pogledi in ji grozi:	»Ti, pazi se, pre-
tepem te. Za lase te primem, pa ti vse izpulim.« Za hip molk. Dekletce strmi
vanj vse plašno. Pa hipoma odmaje z glavic©!, da ji zlati kodri zabingljajo 6b cvetočih licih. Zasmeje se razposajeno-radostno ter krikne: »Saj me ne boš.« Nasloni se mu z glavico na prsi, kar pade nanj, da se mu kodri sipljejo Po prsih in čez roke. še se dda hudega, še jo skuša odriniti od sebe. A se mu roke zapletajo v kodre, omagujejo mu, brez moči so: ne more, ne upa. Napol v zadregi napol radosten in srečen ji zre v od, a ona se mu smeji Iznad prsi v lice in glasno, zmagoslavno vika; »Saj me ne boš, saj me ne boš!«
Komu naj naslonim na prsi in na srce bolno glavo jaz? Nikogar na širnem svetu nimam — na mrtvo, brezčutno mizo jo naslonim in plakam, plakam.
Pod roko pa mi šumi vaše pismo: »Zbogom, zbogom!«
Sz prosvetnep židjenja.
— Spored koncerta na korist Dečjega in materinskega doma kraljice Marije v Ljubljani, katerega izvajata operni baritonist dr. Aleksander Rigo in kons. prof. Janko Ravnik: I. a) Adamič: Nocoj je pa svetla noč; b) Ravnik: Vasovalec; c) Škerjanc: Vizija; č) Lajovic: Svetla noč; d) Lajovic: Pesem starca. — II. a) Brahms; Sam na polju; b) Mahler: Odmrl sem za svet; c) Löwe: Pevec Tom; č) Schubert: ‘Atlas; d) Wolf: Lovec podgan. — III. a) Strauss: Ljubezen svojo nosim; b) Frank: Nokturno; c) Debussy: Mandolina; č) Mus-sorgski: Iz plesov smrti: a) Podoknica; b) Vojvoda. — Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
Dnevne novosti.
— Podružnica uredništva ta uprave našesa lista v Mariboru posluje začasno, dokler se ne preseli v lasten lokal, v Frančiškanski ulici št. 14. Stranke se sprejemajo vsak delavnik Od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Podružnica sprejema vse dopise, objave, naročila in inserate.
— Izstop iz našega državljanstva. Ministrstvo notranjih zadev je dovolilo iz-itop iz našega državljanstva Antonu Brezniku, železniškemu pregledniku, rojenemu (n pristojnemu v Maribor, in njegovi ženi Mariji in mladoletnima otrokoma Karlu in Izabeli vsled prestopa v češko-slovaško državljanstvo. Dalje Je dovoljen izstop iz našega državljanstva vsled prestopa v češko-slovaško državljanstvo Ctiboru Blou-deku, uradniku češko-slovaškega konzulata v Ljubljani, in njegovi ženi Vidi ter mladoletnemu sinčku Milošu.
— V ministrstvu za pošte In brzojav se je vršila strokovna konferenca poštnega sveta, na kateri se je razpravljalo o prevažanju pošte v onih krajih, kjer ni državnega avtomobilnega prometa. Sprejeta ni bila niti ena ponudba zaradi previsokih cen.
— Slovesne službe božje v proslavo narodnega praznika v Ljubljani v soboto se je udeležil tudi honorarni konzul portugalske republike gosp. D. S t r u c e 1 j.
— »Preporod«, glavno glasilo orjuna-»ev, je prenehalo izhajati.
— Uradnlštvo centrale Jadranske banke v Ljubljani za dobrodelne namene. O priliki smrti upravnega svetnika in ravnatelja Jadranske banke a. d. Beograd, g. dr. Alfreda Krste}], je uradništvo centrale tega zavoda, sedaj v Ljubljani, nabralo znesek 2000 Din. ki ga namesto venca na grob blagopokojnika poklanja za »Podporno društvo slepih« v Ljubljani in za »Dečji In materinski dom kraljice Marije« v Ljubljani, vsakemu z eno polovico po 1000 Din. Denar hrani naša uprava, kjer ga dotične organizacije lahko dvignejo.
— Seja akcijskega odbora v korist vestfalskih Slovencev bo v sredo dne 5. decembra ob 8. uri zvečer v prostorih univerze. Udeležba za vse obvezna.
— Pomožna pošta Podova v področju pošte Račje je bila s 15. oktobrom začasno zatvorjena.
— Cestna železnica ljubljanska. — Uslužbenci električne cestne železnice ljubljanske so imeli dne 3. t. m. zvečer sestanek. Poročala sta tajnik Zveze jugosl. žel. tov. Sovre in občinski svetnik g. Pirc. Na sestanku se je sklenilo sledeče: 1. Zahvala občinskemu svetu ljubljanskemu za dosedanja posredovanja za dosego upravičenih gmotnih zahtev in prošnja, da to akcijo tudi v bodoče podpira z vso svojo avtoriteto; 2. občinski svet ljubljanski je na predlog Zveze jugosl. žel. že na svoji seji 12. oktobra t. L pozval družbo, naj izplača uslužbencem e c. ž. povišek plač in rodbinskih doklad tudi za meseca marc In april t. L; ker družba tel zahtevi še ni ugodila, naj občinski svet uporabi napram Bjej vsa sredstva, ki so mu razpoložljiva P0 Pogodbi, in naj onemogoči vsako zavlačevanje; 3. občinski svet naj ukrene vse, da se napravi red v vodstvu e. c. ž„ ki je v veliki meri krivo neurejenih razmer in nerednosti pri tem podjetju; 4. družba se pozivlje, naj nemudoma uredi penzijsko vprašanje vseh uslužbencev v splošnem in da takoj poviša upokojenemu Fr. Matičiču pokojnino tako, da bo mogel živeti; 5. uslužbenci apeliralo tudi na sekvestra e. c. ž., naj kot zakoniti varuh podjetja ukrene vse, da bo družba takoj izpolnila napram uslužbencem obveznosti v smislu omenjenega sklepa občinskega sveta; 6. ker družba na eni strani v septembru ni Izplačala običajnega nabavnega prispevka In tudi noče Izplačati poviškov za meseca marc In april t. 1., na drugi strani Pa si uslužbenci zaradi tega za zimo ne morejo ničesar nabaviti, opozarjajo uslužbenci merodajne faktorje in javnost, da bodo v znak protesta v presledkih ustavljali promet dotlej, da družba izplačilo izvrši.
— Razpis zdravniških služb. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo šef-zdravnika za protituberkulozni dispanzer v Celju, službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Toplice pri Nov. mestu, službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Breg pri Ptuju in službo o k r o ž-
ŠoštanfraVDiICa Za zt*ravst’ Orožje
— Avtomobilska nesreča. Na cesti med Rišanjem in Nikšičem se je pripetila velika avtomobilska nesreča. Avtomobilni omnibus, v katerem se je peljalo 11 potnikov, se Je prevrnil in padel v grapo. Ena oseba je bila ubita, vst ostali pa so bili «udo ranjeni.
— Spomlad — v Bosni. V Sarajevu so začela radj izredno lepega vremena drevesa cvestL Ponekod poganjajo popki in slive so se odele s cvetjem.
— Naš roman. Nadaljevanje romana »OompačI in Komurasakl« je moralo danes vsled tehniških ovir izostati.
— Ogenj t dimniku. V Zeleni jami so se vnele v dimniku hiše Katarine Bačni-kove St 141 saje. K sreči so zapazili domači pravočasno ogenj in ga pogasili sami, tako da požarna hramba ni nastopila. Škode ni druge kot, kar so poškodovali s Polivanjem. Dimnikarja Ivana Klančarja be zadene nobena krivda, ker je dimnik Pravočasno osnažil.
— Pozor pred nakupom. V noči 29. novembra le bilo vlomljeno v zlatarsko trgovino Zoltana Hirschelhauserja v Novem *adu. Tat je odnesel 18 zlatih In 9 srebrnih obeskov, 13 zlatih verižic, 8 zlatih prstanov in še nekaj malega nakita. Skupno «kodo cenijo na preko 10.000 Din, ne vštev-«I škode, ki jo je napravil vlomilec pri vlomu.
— Izgnan Je iz Slovenije za vedno iz Ozirov lavnega reda in Javne varnosti čev-gar Milivoj Kayevič, doma Iz Užlc v Sr-
KINO Tl VOL! i
|j„Knaz gora"
M ! v glavni vlogi Harry Piel
E j II. del samo še danes.
■	»mmmmmmmmrnm »mmmmmmm+mmm nafti
r- Pobegnili so iz ljubljanskih zaporov kaznjenec Anton Anžur iz Gaberji, pristojen v D. M v Polju. Obsojen je bil zaradi hudodelstva tatvine na dva in pol leta težke ječe. Pobegnil je v obleki kaznjencev. Kako se mu je beg posrečil, se še ne ve. Dne 29. nov. je pobegnil tudi v kazenski obleki Jakob Lampreht iz Gornjega brda, ki je bil obsojen radi hudodelstva tatvine na 10 mesecev težke ječe. Dne 19. nov. pa je pobegnil tudi v kazenski obleki pekovski pomočnik Andrej Trpine z Bleda, ki je bil obsojen na 14 mesecev težke ječe tudi zaradi tatvine.
— Pobalinstvo. Lastniku Narodne kavarne v Ljubljani Carlu so ukradli neznani zlikovci izpred vhodnih vrat narodno zastavo, pri čemer so zlomili tudi drog, drugo zastavo pa so raztrgali. Lastnik ima okrog 300 Din škode. Zlikovci so morali napraviti to namenoma po načrtu, kajti če b’i bili to napravili kaki razposajeni pijančki, bi jih bil gotovo stražnik, ki je vedno blizu kavarne v $1užbi, moral opaziti.
— Vlom v Žalcu. V noči na 28. nov. t. 1. je bilo vlomljeno v trgovino Justine Vrečerjeve. Tatovi so odnesli 64 m ševijo-ta, 50 m cefirja, 32 m flanele, 30 m barban-ta, 30 m klota. 25 svilenih rut in eno odejo, v skupni vrednosti do 20.000 Din. Vlo-milno orodje, s katerim je tat vdrl v prodajalno, in sicer cepin in dleto, pa je bilo ukradeno iz shrambe za orodje na kolodvoru v Petrovčah, kjer so tudi našli razbito ključavnico.
— Razne nezgode in nesreče. Kokalj Janez, delavec v tovarni dr. Kauskega v Zaborštu si je po nesreči v tovarni razlil po obrazu lonec neke vrele tekočine. Za-dobil je težko opeklino. — Marija čober, služkinja v hotelu »Union«, se je pri snaženju parketa oparila z vrelim kropom po levi nogi. — Hlapca pri Jakobu Trpincu na Tržaški cesti je koni tako močno udaril s kopitom po glavi, da mu ]e prebil črepinjo. Njegova poškodba je težka. — Babnik Vinici sin delavca iz Medvod, le po nesreči prišel v bližino slamoreznice, katera mu je odrezala desno roko. — Jug Radi-voja, enoletna hči trgovskega pomočnika v Ljubljani, se je zaradi premale pažnje služkinje opekla z likalnikom po obrazu. — Žgajnar Franc delavec, je bil v gostilni pri »Vinski trti« na Ambroževem trgu od neznanega pijanca napaden. Neznanec ga je s stolom udaril po glavi in mu s tem zadal težko poškodbo. — Do popolne nezavesti se je včeraj napila »rujne kapljice« žena čevljarskega mojstra Marija Lukas. Ko je šla v takem stanju na stranišče, je padla ter se pobila tako močno po glavi, da je bila vsa okrvavljena pripeljana, z rešilnim vozom v bolnišnico. — Švigeli Miha in Lovrenc Muha, oba delavca, sta se med seboj sprla. Pri tem je Muha Šviglja sunil z nožem v glavo. — Zdravijo se vsi v ljubljanski bolnišnici. — V Götzovi pivovarni v Mariboru je padel delavcu Francetu Trčkotu pri zlaganju sod na desno roko in mu jo zmečkal. — Voznik Matija Matella istotam pa je padel pod voz, pri čemer je dobil poškodbe na levi roki in na glavi. — V tovarni »Westen« v Celju se je s črepinjami nevarno obrezal po levi nogi delavec Ferdinand Kukovič, delavec Anton Verovnik pa si je zmečkal v stiskalnici desno roko. — Usekal se je s sekiro na levi roki delavec pri mestnem oskrbništvu v Celju France Jelen. — V tovarni za mesne izdelke Herman Wögerer v Mariboru se le Zeliška Rudolf nevarno obrezal po levi roki.
— Celjske novosti. Narodna čitalnica priredi danes, v sredo ob 8. url zvečer v veliki dvorani Narodnega doma obi-cainl Miklavžev večer. Po končanem sporedu bo prosta zabava. — V Sokolskem d o m u v Gaberju se vrši Miklavžev večer v četrtek ob 5. uri popoldne. — Vreme je zadnje dni pri nas vedno deževno in mokrotno. Sneg je že popolnoma izginil. Vode vsled deževja zopet naraščajo in se je bati ponovne povodnji. Zadnja povodenj je popolnoma opustošila naš lepi mestni vrt in ga razruvala. Škoda je ogromna in se da šele sedaj preceniti. Iz nekaterih hiš šele sedaj plovejo vodo iz kleti. Temperatura je drugače topla.
— Mariborske novosti. Ker je Maribor zadnja leta izgubil dvoje svojih hotelov, t. j. »Union« in »Stadt Wien«, In se z ozirom na živahni tujski promet vedno bolj občuti potreba modernega hotela, so se nekateri Podjetni možje začeli baviti z idejo, da ustanove v bližini glavnega kolodvora mo-j rf1 v to svrho se snuje hotelska
deln.iška. družba, ki bo po možnosti
le z domačim kapitalom izvedla svoj načrt. — Prejšnja tvornica kola na Teznu se preuredi v tvornico čipk (in ne za fino platno, kakor se je ponekod javilo). — Dne 10. t. m. se prične v Mariboru porotno zasedanje. Razpisani so doslej trije slučaji. — Ob prihodu v Maribor je bil snoči aretiran od policijskih organov knjigovez Karel P. Po daljši službi v Nemčiji je zadnje mesece bival P. v Gradcu, kjer pa je svojemu prijatelju Germu, pri katerem je stanoval, pokradel razne obleke In drugo blago ter nato pobegnil. Aretiranec je tatvino priznal, nakar je bil izročen sodišču. — Na posestvu upokojenega dvornega svetnika Oskarja Kalteneggerja v ormoškem okraju uslužbeni viničar Andrej Žabota In njegova žena sta bila že delj časa na sumu, da v odsotnosti gospodarja kradeta razne stvari. Ko pa je poleti zopet Izginila večja množina perila, je bila vsled ovadbe izvedena pri viničarju hišna preiskava, ki je res spravila na dan veliko množino pokradenega blaga v skupni vrednosti okrog 5000 dinarjev. Radi tatvine je bil sedaj Žabota obsojen na tri mesece, njegova žena pa na dva meseca težke ječe.
— Nova skladba »Jugoslavija — Slavnostni napev«, ki je pravkar izšla, kakor tudi I. Jugoslovenska lovska koračnica »Srečni lovec« avtorja Ivana Rozmana, se dobi v Jugoslovanski, Narodni in Klein-mayr-Bambergovi knjigarni v Ljubljani.
— Tihotapljenje tobaka. Ker plačuje uprava državnih monopolov tobak v Hercegovini zelo nizko, se je razvilo bujno tihotapstvo s tobakom v celi Hercegovini. Peš in po železnici iztihotapljajo tobak v Dalmacijo in Bosno. Vzrok temu je gotovo tudi ta, ker je režijski tobak mnogo slabši in dražji kakor nerežijski. Največ tihotapcev s tobakom je v Sarajevu, kjer je policija sarno v enem dnevu zaplenila nad 60 kilogramov tobaka.
— Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Leopold Tratnik.
— Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co„ je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n« občinstvo nai se v lastnem interesu po- | služi te prilike.	1
Občni zbm
„KmetVrnk® drnibe*4 ¥ LfšJhilanš.
L i u b 1 i a n a. 4. dec.
Zborovanje je otvoril predsednik kmet. svet. g. R o h r m a n, ki je ugotovil sklepčnost in pozdravil došle zborovalce.
Prvi letošnji občni zbor dne 4. nov. se radi premajhnega števila članov ni mogel vršiti. Poudarjal je, da se je ustanovila lansko leto ljubljanska podružnica v to svrho, da pridejo tudi ljubljanski člani pri občnem zboru Kmetijske družbe do svojih pravic. Družba je. danes zopet v boju, odkar pa je zgubila preds. Pirca, je pa v silobranu. — Vendar pa smo napadeni za enkrat ta napad odbili.
Občni zbor »Kmetijske družbe« se mora vršiti dne 16. dec., če se ne bo preložil, da se ustreže nasprotni stanki in pravilom. Želja pa je, da bi taki spori za enkrat v družbi prenehali, da pride družba zopet do mirnega in stvarnega dela. Zato pa je treba izpremeniti pravila. Nikakor pa ne sme priti več do tega, da bi se skušal postaviti predsednik družbe višje kot glavni odbor. Končno se je spomnil predsednik pokojnega ravnatelja Pirca, pri čemer je ugotavljal, da ta zaslužni mož ni zaslužil, da je moral na tak način končati. Posta! je žrtev svojih zasledovalcev. Omenil je še pokojna člana gg. vlad. svet. Mundo in pa blagajnika Prijatelja, nakar so se zborovalci dvignili s sedežev.
Tajniško poročilo.
Tajnik g. Albin Dular je podal kratko tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je štela podružnica 1. 1922 240 članov, sedaj pa jih ima 280. Zadnji občni zbor se je vršil dne 30. aprila 1922. Poudarjal pa je, da se je društvo posebno zanimalo za vrtnarstvo in se je ustanovilo samostojno vrtnarsko in sadjerejsko društvo.
Volitev delegatov.
Na predlog g. Viktor Rohrmana se je spremenil dnevni red občnega zbora v toliko, da se je vršila volitev delegatov pred drugimi točkami. Volilo se je z listki. Pred občnim zborom se je napravila sporazumno kompromisna lista, pri čemer pa se je pokazalo, da so nasprotniki brez vednosti zamenjali na tej listi ime pravega kandidata in ga nadomestili z inž. Kosmačem. Nastala je precej ostra debata, ki je zaključila z izvolitvijo liste, na kateri ni ostal niti kompromisni pravi kandidat Zupančič, niti Kosmač. Izvoljeni so bili z veliko večino ti-le delegatje: Fran Gombač, viš. drž. klet. nadz., Makso Hrovatin, pos. in tiskarnar, Alojz Jamnik, dipl. agr., Jos. Puch, pos., Josip Turk, pos. in trg., Peter S ter k, pos. In trg. in pa Fr. Pogačnik, trg.
Po kratkem blagajniškem poročilu g. Antona Bukovca, ki izkazuje nekaj premoženja, je bila sprejeta na predlog g. Praprotnika
nezaupnica
bivšemu podpredsedniku »Kmetijske družbe«, g. Jarcu, ki je opravljal po smrti ravn; Pirca posle predsednika, in sicer zaradi protipravilnega postopanja pri družbi. Na predlog predsednika je bila sprejeta sprememba pravil v toliko, da se vrši občni zbor podružnice v slučaju, da je navzočih premalo članov, pol ure kasneje pri vsakem številu članov.
ftevosti h Primorske.
— Podpora italijanske vlade. Italijanska vlada je nakazala občini Št. Vid pri Vipavi vsled škode, ki ]o je občina utrpela po povodnji, 6000 lir podpore. Ljudstvo je podporo, dasi se razmeroma s škodo ni od daleč ne da primerjati, hvaležno sprejelo. — Poitalijančeva’nemu društvu »Lega nazionale« je vlada nakazala 22Ö00 lir podpore v svrho ustanovitve otročjih vrtcev v Štandrežu in Št. Petru. Za poitalijančevanje je seveda denarja dovolj. — Vlada je izdala odlok, ki določa, da se izplača 6 milijonov 200 tisoč lir onim osebam, ki jih je preganjala Avstrija. Slovenskemu ljudstvu seveda ne povrne še škode In krivice, ki mu je bila po krivici povzročena In ki io le po nedolžnem trpelo za časa preganjanja vsled krnskih obdolžitev In za časa fašistovskih vpadov. — Dosedaj je italijanska vlada izdala Reki podpore v celotnem znesku nad 600 milijonov lir. Ce bo šlo še malo časa tako dalje, bo Reka kmalu dobila od Italije toliko jjodpore, kolikor je sama vredna. — Kakor smo poroča;! svoiečasno. je italijanska vlada razpisala in tudi že določila nagrade onim, ki so najprej in najboljše popravili po vojni poškodovane domove. Med onimi, k! so dobili te nagrade, je bilo tudi več Slovencev. Zadnjo nedeljo se je vršila slovesna razdelitev teh nagrad. Pri slovesnosti je nastopilo več govornikov, med njimi tudi dr. Steiner kot predsednik odbora za obnovo v vojni poškodovanih pokrajin.
Iz ckylfwenega iSvSJenla.
j— Kulturno - znanstvena sekcija akad. društva »Triglav« priredi v četrtek, dne decembra t. 1., ob 8. url zvečer pri »starei it ju11!! , 'nasPr°tI akad. kolegija) sv<
II. debatni večer. Na dnevnem redu se m baja debata o pravilih akademskega svet in jrorouio tov. Baša o položaju društvi Udeležba obvezna. Starešine vabljeni. Can< iur. Kasper, načelnik.
— Društvo slušateljev juridične iakul tete v Ljubljani lavlja, da se vrši II. velil ples juristov v petek dne 7. dec. t. 1. v ve liki dvorani hotela »Union«. Začetek točn ob 8. uri zvečer. Vstop strogo proti vabili Cisti dobiček namenjen društveni knjižnic Odbor.
— Miklavžev večer Ima pevski zbo Zveze jugoslov. žel. v četrtek dne 6. t. m v salonu gostilne pri »Levu« na Gospo svetski cesti ob 7. uri zvečer. Vstopnini prostal Po obdaritvi prosta zabava ol petju zbora in sviranju orkestra. — Da rila, natančno označena, se sprejemajo Ist dan od 5. ure naprej v prireditvenem to kalu. Železničarske rodbine in spoštovam občinstvo vabi k čim obilnejši udeležbi -
0<11>0T-	.	r	, j. ~
— Miklavžev večer priredi »Bratstvo« v Ljubljani danes ob 8. url zvečer v re stavracijskh prostorih Narodnega doma Spored: I. Tamburaški zbor. 2. »Tinetom Janček«, igrokaz, dramatiziran po Širokov povesti. 3. Nastop Miklavža s spremstvom 4. Razdelitev daril. 5. Miklavževo slovo Darila se sprejemajo v restavra ciji Narodnega doma do 6. ure zvečer Stranke, katere žele, da jih poseti sv. Mi klavž na domu, naj javijo svoj naslov Istotam
Sokolski vestnik.
— Sokolsko društvo priredi v sredo dne 5. t. m, Miklavžev večer z raznovrstnim sporedom. Začetek ob 19. uri. Vstopnina za osebo 4 Din, otroci v spremstvu starišev ped 14. letom so vstopnine prosti.
— Sokolsko društvo v Šiški priredi 5. decembra 1923 »Miklavžev večer« pri Valjavcu-Reininghaus s sledečim sporedom:	Prihod sv. Miklavža z veličastnim
spremstvom. — Obdaritev. — Prosta zabava. — Ples. — Pričetek ob 20. uri. Vstopnina za osebo 8 Din, družina 12 Din. Mladini pod 18 leti je vstop dovoljen le v spremstvu starišev. — Darila se sprejemajo na dan prireditve od 15. ure dalje pri Valjavcu. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Prosvetno oddelenje.
— Sokol Ljubljana II stopa zopet pred javnost na praznik 8. t. m. z lepo telovadno akademijo. Ta bo v veliki dvorani Narodnega doma točno ob pol 8. uri zvečer. Oficijelni del — telovadne točke — je Izbran nov materijal. Več točk je lastne sestave, dve zelo efektni so celo sestavili naraščajniki sami brez pomoči vaditeljev, na lastno inicijativo, Iz golega navdušenja. Slučaj je res interesanten. Telovadna glasba na glasovir obsega tudi par domačih komr>ozicij. Zato pa naj p. n. občinstvo upošteva veliko delo in požrtvovalen trud. Prihitite v obilnem številu. Domače zabave in plesa ne bo manjkalo. Spored: a) koncertna točka in sokolska (orkester); b) žen. deca: vaje z ročki; c) moš. deca: vaje s palicami; d) žen. narašča!: teiov. plesi; e) moš. naraščaj: simbolične na četniško koračnico; f) moš. in žen. naraščaj: skupinske vaje: g) žen. deca z žogami; h) koncertni komad (orkester); I) članice prednj. zbora ritm. proste; j) moš. deca, devetorica; k) žen. nar. ritm. proste; 1) moš. naraščaj, četvorka; m) članice ritm. ■proste; n) člani, pad tirana. — Obleka pestra. — Ne prezrite, ker užitka bo polna mera.
Popisi.
— Petletnica ujedinjenja in »Zvon« v Trbovljah. Kako je bilo lepo! Tako smo vzklikali, ko smo zapuščali koncertno dvorano na — za nas toliko jximemben dan — 1. decembra. Prišlo je že nekako v navado, da priredi naš »lepo doneči« »Zvon« svoj koncert vselei na ta historičen večer. In, če bi se to ne zgodilo, bi nam, prebivalcem dolgih, a lepih Trbovelj, nekaj manjkalo. Ne mislim pisati kritike koncerta z glasbeno-umetniške strani, ker se ne čutim v to pioklicana oseba, in to stvar prepuščam poklicancu. držeč se Prešerna: »Le čevlje sodi na* kopitar!« Pribiti pa hočem dejstvo, da je »Zvonov« koncert vsem po-setnikom nudil užitek redke vrste. Takih užitkov smo pa tudi potrebni in željni. Žal, da nam »Zvon- ne zapoje večkrat na leto. Nomen est omeni To rečenico je uveljavil docela pri svojem pevskem društvu s tem pomembnim imenom njegov pevovodja, skladatelj g. Oskar Moll. —' Kakor srebro v zvonu so glasovi njegovih pevk, in kakor bron done In buče njegovi tenorji in basi. Začetek koncerta je bil nadvse umesten. G. Odlazek je s svojim preprostim, a zato lepim nagovorom govoril od srca k srcu — spominjale se naših zasužnjenih sester In bratov v tužn-' Istri in Primorju. In ko je končal, smo si menda vsi želeli, da bi nam »Zvonov« moški zbor zapel: »Oj Doberdob« Pa moški zbor je nastopil in zapel res ono .kar smo želeli. — V dvorani je bilo tiho in svečanostno. Vse duše navzočih so — mislim — bile ganjene, a v meni se je rodila žella. da naj bi se ta pesem glasila j» celi ožji domovini in naj bi postala »memento« vsem, posebno pa nekaterim politikom, oziroma strankam — memento — da morajo kreniti na druga pota, če ne se lahko zgodi, da postane cela Slovenija Doberdob in tako slovenski grob. — Koncertu je prisostvoval tudi skladatelj g. Adamič, da se prepriča, kako zna »Zvon« izvajati njegove skladbe, katere so bile na programu In o čemur se je Izrazil jako pohvalno. Da je bil večer tem pestrejši. Je zapel tudi član kr opere ljubljanske gosp. Kovač ter nastopil »Krekov kvartet« Iz Ljubljane. Želimo s! še mnogo takih večerov, in da so te želje iskrene, le svedočiia do zadnjega kotička napolnjena koncertna dvorana pri Forteju. Bil je lep večer In hvala »Zvonu« zanj! — Durbašovsky.
— Zagorje. Pri nas v Zagorju ob Savi imamo vedno kakšne neprilike z našo pošto. Če pomislimo^ da ima kraj, kot je Zagorje, samo enega pismonoša. Pač imeli smo dva. A odkar je obolel pismonoša za Toplice, smo tako srečni, da moramo na pošto hoditi sami. Listi in pisma leže na pošti In marsikdo niti ne vč, da Ima pismo ali list na pošti. Pri tem se lahko zgodi to, da če bi bil kdo kam pozvan, ne more priti pravočasno, ker niti ne vč, če je bil sploh kam pozvan, ker ne dobi pravočasno pošte. Upamo, da bo poštno ravnateljstvo uvažavalo to. In nam preskrbelo toli potrebnega pismonošo!
Celjska porota.
UBOJ.
Včeraj v torek dne 4. t. m. dopoldne se le pred poroto zagovarjal zaradi hudodelstva uboja rudar Franc Pirc iz Senovega pri Rajhenburgu Dne 30. septembra 1.1. je sedela večja družba rudarjev v neki gostilni v Senovem, kjer se je prav pridno popivalo. V pijanosti le med rudarji nastal prepir in pretep. Obtoženi Franc Pirc je med pretepom sunil večkrat z nožem rudarja Jožefa Laboharja In ga smrtnonevar-no ranil. Labobar je drugo jutro zaradi poškodb umrl. Obtoženec le prvotno dejanje tajil, pozneje pa se je pričel izgovarjati na silobran. Sodni dvor ]e stavil porotnikom vprašanje glede uboja in silobrana. Porotniki so vprašanje glede silobrana potrdili m sodni dvor je Franceta Pirca zaradi prekoračenja silobrana obsodil na deset mesecev težke ječe.
TEŽKA TELESNA POŠKODBA.
Popoldne istega dne je stal pred poroto Anton Pšeničnik iz Piršenbrega pri Brežicah. Obtožen je bil zaradi težke telesne poškodbe. V noči od_ 19. na 20. septembra t. 1. so fantie ličkali koruzo pri posestnici Tereziji Jagnčevi v Piršenbregu. Zraven so pridno popivali. Ko so bili že precej vinjeni, seveda ni šlo brez prepira, iz katerega !e nastap pretep. Med pretepom le Anton I seničnik z nožem težko ranil nad desnim očesom Žitnika, ki je zaradi te rane izgubil desno oko. Tudi Pšeničnik se le zagovarja^ s silobranom. Ker pa niso došle vse priče in je treba poklicati še druge priče, je bila obravnava preložena na prihodnje porotno zasedanje.
Iz&?ad sodišča.
POSREČEN ALBL
Leopold Florjančič Iz Ljubljane Je bfl obtožen, da le dne 5. maja 1923 pri okrajnem sodišču v Ljubljani kot priča po krivem pričal, drugič, da je izmaknil Mariji Habičevi eno kokoš, in da je na Pragar-skem spravi! v zmoto Ljudmilo Leskovarjevo, češ da je spremljevalec živine pri neki veliki ljubljanski tvrdki, nakar mu ]e ona posodila 1000 Din. Njegov soobtoženec Anton Šolar pa Je bil obtožen, In sicer na ovadbo prvega, da ga ]e ta nagovoril h krivemu pričevanju. Solar je imel namreč neko neprijetno zadevo in se je rešil precej občutljivih in nerodnih posledic edino le s tem, da je dokazal v kritičnem času svojo odsotnost, V to svrho le naprosil svojega zeta In spe, s katerim sta bila takrat še prijatelja, in pa svojega znanca Goltesa, da naj bi potrdila, da je bil tisti dan v Kranju, odnosno v Tržiču. Florjančič je pričal, GoHes pa se je pričevanju odrekel, češ da se na tisti dan ne spominja več dobro. Dokazovanje je bilo zanimivo, ker je bila stvar precej zapletena. Uvidelo pa se le lahko, da je bil motiv ovadbe spor med obema obtožencema, in sicer se je hotel Florjančič, po izpovedbi in ugotovitvi šolarja, nad njim maščevati, ker mu ta ni dal svoje hčerke za ženo, in sta se vrh tega sprla še zaradi 750 Din posojila, katero ]e Šolar Florjančiču Izplačal za nakup živine v Zagrebu Ta pa ni kupi! živine, marveč ie trdil, da so ga napadli v Zagrebu roparji in mu pobrali denar, česar pa šolar ni hotel verjeti. Zadeva se ]e končala tako, da je bil Florjančič obsojen zaradi svojih deliktov na 10 dni zapora, oproščena pa sta bf'a oba zaradi krivega pričevanja, ker se Šolarju ni moglo dokazati, da bi nagovarjal Florjančiča h krivemu pričevanju vsled česar se ga seveda tudi radi krivega pričevanja ni moglo obsoditi.
RAZPRAVA PROTI PASKUEVICU IN THIERRYJU.
Peti dan razprave.
Pri sodni razpravi v pondeljek je predsednik senata najprej omenil ogled na mestu zločina, nato pa dal prebrati zapisnik. Na vprašanja, ali ie kdaj doma iskal denar, odgovarja Paskijevič, da nikdar, ker ga ni rabil Zločin pa je naredil samo zato, ker ie hotel na vsak način Imeti motorno kolo. Nato je senat obtoženca konfrontiral in Paskijevič je znova našteval vse obtožbe proti Thierryju. Thierry je vse te ol> tožbe zanikal ? rezkim: Nije istina! Tl hočeš zatajiti svojega pravega sokrivca. Za tem je prišlo do kratkega prerekanja med obtožencema katerega je Thierry končal, očitajoč Paskijeviču ,da je že sedemkrat izpremenil svoje izpovedbe. Po kratkem na-daljnem zaslišanju Paskijeviča ie senat sklenil tajno razpravo, ki se je začela ob pol desetih in traja'a do dvanajstih. Pri tajni razpravi ie bil prisoten senat, državni pravdnik, zagovorniki in vsaka zainteresirana stranka je smela biti zastopana po treh osebah Tajna razprava je, potekla večinoma tako kakor prej javna.
§ 104 S K. Z.
Razhudil se je neki Ivan M. nad stražnikom in ga je pošteno nahruli!. Rekel mu je med drugim da n'ma pravice ga aretirati, ker tudi on pozna zakone boljše kot stražnik. Obtoženec je bil obsojen v odsotnosti na 200 Din globe ali na 4 dni zapora. — Pri neki mitnici v Ljubljani je nahrulila dne 27 sept Marija Kozlevčarieva iz Dobruni povodom obdačenja sadja užit-ninskega paznika, ki ul hotel na njen prigovor »kar per an glib narediti«, s ferda-manim ieblajtarjem Rekla mu Je, kak so sitni, kar po cest’ špacirajo, pa Ijdl sekirajo. Obsojena je bila zaradi te nepremišljenosti na 50 Din globe ali pa na dva dni zapora.
Borzna poročila.
Beograd, 4. decembra. Borza je bila danes zaprta zaradi praznika.
Zagreb, 4. decembra. Devize: Dunaj 0.12475—0.12575, Budimpešta 0.46— 0.47, Bukarešta 0—46.50, Italija Izplačilo 383.75-384.50. London izplačilo 386—387, ček 385—386. New York kabel 88.25—€9, ček 88-88.75. Pariz 472.50-477.50, ček 470—475, Praga 258.50—2 !0, Sofija 0—70, Švica 1547.50—1552.50, Varšava 0—0.0035. Valute: Dolarji 87—87.50, češkoslovaške krene 255—256. francoski franki 467.50— 472 50, madžarske krone 0.25—0.28, na-poleondori 0—340, romunski leji 40—43, souvereign! 0—380, švicarski franki 0— 1540, lire 379—381.
C u r i h, 4. decembra. New York 574, London 24.91, Pariz 30.775, Milan 24.775, Praga 16.775, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.90, Beograd 6.465, Sofija 4.40, Dunaj 0.0081, avstrijske krone 0.0081.
Praga, 4. decembra. Dunaj 4.59, Berlin 7.90, Rim 149.25, avstrijske krone 4.62, lire 149.75, Budimpešta 17.25, Pariz 186.25, London 150.50, New York 34.60, Curih 603.75, Beograd 39.
Dunaj, 4. decembra. Devize. Beograd 802—806, Berlin 14.70—15.30, Budimpešta 3.68—3.78, Bukarešta 357—359, London 307.500—308.500, Milan 3064—3076, New York 70.935—71.185, Pariz 3782—3798, Ptaga 2070-2080, Sofija 540—544, Curih |2-375—12.425. Valute. Dolarji 70.560— 70.960, bolgarski levi 518—526, nemške marke 13.20—13.80, funti 305.700—307.300, francoski franki 3735—3765, lire 3030—3050, dinarji 802—808, romunski leji 348—352, švicarski franki 12.260—12.340, češkoslovaške krone 2047—2063, madžarske krone 2.05— 2.25.
Berlin, 4. dec. Dunaj 58.852.000, Milan 181845.000.000, Praga 121.695,000.000, Pariz 223.440,000.000, London 18,154.500 milijonov, New York 4,189800,000.000, Curib 728.175,000.000, Beograd 47.082,000.000.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
»	6., 7., 8. In 9./XII.	J
j .Prodani m adenič' j
• življenjska drama v 7. dejanjih. S
I KINO „MATICA“, j

••••••••••••••«•••••••••••••
I
I Za Miklavža! ^ „nt"i7zt,ÄLpri- i
[ Drago Schwab, Uubliana.D*>niitrg3. j
F Oglejte si naivečio zalotro vsakovrstnih oblek za eosoode in dečke, zimnikov. kožuhov, |
*
i
- Oglejte si največjo zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, zimnikov, kožuhov, -P raglanov, ulstrov, dežnih plaščev, usnjenih suknjičev itd. Lastni izdelki! Najnižje cene! Prvovrstno angleško in češko sukno v nadrobni prodaji v poljubnih množinah!
Perilo—Modni in športni predmeti!


KINO ,UUBUANSKI DVOR'.
TeSefon št. 730.
Sreda, 5. dec.
Četrtek,
6. dec.
Petek, 7. dec.
Sobota, 8. dec.
HK3STÄ SlSiii
i--—...'; znana iz drame „Tri ljubice grofa Marana“ “——
ma
v najlepši drožsbn! — o^stoiovnS di-ami — 6 delanj.
Zgrešeno življenje.
Predstave
ob delavnikih: 3., 7*7., 7«8. in 9. uri, ob nedeljah
in praznikih: ob 11. ud dopoldne — popoldne ob
4., 7*6., 7*8.
m S. un.

Cene prostorom
I. nadstropje:
Lože i. reda, sedež...............Din 15‘-
Lože stranske, „ ..................... 11*-
Baikonski „ ......................„10*-
Parter:
Parketni sedež............: . . . Din 9"-
RezervSrani „	...........	„	S’-
I. prostor, sedež................. „
II.
5--
Dnevna predprodaja vstopnic od 2. ure dalje.
HBfl
mm OGLfisi
Cena oslasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 25 para,
eaaa
V ■ B
Sii
stara 37 let išče znanja s solidnim gospodom. Ponudbe pod ►Šivilja« na upravo lista.
prvovrstnega, za fino delo, iz Ljubljane ali bližnje okolice in vajenca sprejme takoj Josip Rojina, Ljubljana.
pridna, za ženske jope in vsakovrstne pletenine išče primerne službe, če mogoče takoj. Naslov v upravi lista.
dobro izvežbana, z že daljšo prakso se takoj sprejme v veletrgovino. Ponudbe na poštni predal 44. Celje.
~lsE Slfl Mi
Ljubljanske kreditne banke prodam. Več pove dnevni portir hotela »Union«, Ljubljana.
Najvišje cene plačam za stare obleke, perilo, čevlje, pohištvo itd. Dopisnica zadostuje; grem tudi na dom.: A. Jurečič, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 31
H ra ligi im
ka na duri. Z malimi stroški i imamo lahko prijazno in iplo stanovanje, ako si naba-mo aparat Toplodar, ki štedi irivo in denar in se ga na-iči pri Jugometaliji, Ljubljana, olodvorska ulica 18 ali pri , Nipič in drug, Maribor.
z davščino vred.
IFohsdlÜS z h‘šo, dnevni pro-ronfel lju met 10.000 K, industrijsko mesto, 300.000 Din. Šilci m°d8rna, centrum Mari-IlluU bora, 7 sob pri kupu prostih.
Will Prosto stanovanje, tri UIUI, orale parka sposobno za industrijo.
VflCDCfUfl 44 oralov 2 viI° I UdCaiVU ter 5 stavbami,
velik inventar pri Mariboru ter posestva od 3 do 176 oralov: tudi gozdna posestva.
Brajlns Ä.jr
stva meblovana.
Flnctilfin me5arij°. trgovino UiiuiilllU, proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
se sprejmejo na hrano opoldne in zvečer. Poljanska cesta 8/1.
Hi m!
Večja korpoiacija išče gospodinjo, ki bi bila pripravljena v svojih prostorih dajati približno 30 članom stalno hrano (kosilo in večerjo). Živila se preskrbijo od koiporaeije same. Tozadevne ponudbe je adresirati do 1. decembra na:	Ljubljana,
poštni predal 101.
19
msJš ßf ümsr&mct mfnjenem potplatu •jß\&lTsngB kavčukov pptpšlmk in potplat
Trboveljski
m drwa
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba JURKA“ Ljubljana,
Kralja Petra trg 3.	Tet. št. 220.
Novo!
Novo!
Darilo za sv. Miklavža! Šfampilje za našo deco
se dobijo v 5 različnih garniturah:
I. a) Vojaki; 2. h) Vojaki; 3. Narodne noše; 4. Športniki; 5. Telovadci.
Cena za 1 garnituro Din SO*—
A. Černe, graveur, Ljubljana.
(V nedeljski številki je cena pomotoma označena z Din 20’-.)
L Mlkuš
UiibSiana,
Mestni trg 15
3z€S@9©vaf@8i
dežnikov
Zaloga
sprekajalnlk
palic.
Popravila točno In solidno
lili!
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim ma!:”n je:
JY[cj zucrlnjoH
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6‘ —
JVJcji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—.
Iliadi slikar
10 tiskanih predlog za po» barvanje z akvarel - barvam
ali pastel - barvniki Din 4•—
V
Crnipeter
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. I igra
Din 4‘—.
Na novo Izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zeleno liuodo
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 stremi. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15-—.
Vse se dobi v
Zvezni knjigarni
gLjublianiJarijijitrge
I «
•§§
8 is jjo
«JE
UK
1$ M 3 oj
■s?»«
ä m
Kar Vi hočeta,
to je gfzafluid. To pravo domače-sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 28-' Lekarnar Eug. Feftof« Siubica Donja, E zafrg 357, Hrvatska.
-A.......
Vedno zadnje novosti
SAM®
Šelenburgova ulica 3 GRIČAR & MEJAČ.
Ivan Zaftotnili
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 49. Tei. 379 mestni tesarski mojster Tei. 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače* hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Pafta žaga.	Tovarna furnirja.

za „Alarm“-aparate
zoper vlom, sistem „LITVIN“, je prevzela
elektrotehnična tvrdka
Leopold Tratnik
LjubBjana, Sv. Petra c. 25.
Na željo strokovnjaški obisk!
jjBSjss;


Slike narisal akad. slikar M. Gaspari.
Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo
za mladino
izide koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani.
Cena po Din 25'—, v luksusni izdaji
po Din 30-—.
Poštnina posebej po Din T— odnosno za luksusno izdajo po Din 1‘50‘—, za inozemstvo dvojna poštnina.
Naročila sprejema
Zvezna knjigarna,
Ljubljana, Marijin trg @.
v Ljubljani se odda solidnemu gospodu. Naslov v upr. lista.
n
iz boljše hiše za steklarsko obrt se sprejme pri tvrdki Alojzij Pauschin, Ljubljana, Wolfova ulica 6.
Kupujem po najvišjih cenah stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Pridem tudi na dom. Drame Martin, Ljubljana, Sv Jakoba nabrežje 29.	________
sili.
zmožna vseh pisarniških del z večletno prakso se takoj sprejme v veletrgovino. — Ponudbe z vsemi navedbami in zahtevano plačo na poštni predal 44, Celje.
oženjen, vešč vseh pisarniških deb več jezikov, išče primerne službe za takoj. Naslov pove uprava.
pristno ljutomersko in haložko lastnega pridelka letnikov 1921, 1922 in 1923 vedno v zalogi v kleti vinogradnikov V. Baebler in drug, v Ptuju. Razpošilja se od 300 litrov naprej.
Ifiiilinliiiu
Na Vašo željo Vam prav radi potrjujemo, da ste po našem naročilu izvršili in montirali v našem podjetju 2 Toplodarja in sicer enega v stavnici na lončeno peč, drugega pa v strojni dvorani na železno peč. Oba funkcionirata zelo dobro, ter se tudi na kurivu znatno pozna. Pripravljeni smo kakemu even-tuelnemu Vašemu interesentu, že želite tudi pokazati, kako da funkcionira. Mariborska tiskarna, d. d. Maribor. Naroča se: Jugometalija, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 ali R. Nipič in drug, Maribor.
Sentjanškl premog
vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po lastnih cenah premogovnika v celih vagonskih pošiljkah
prodajni urad
šetjanškega premogokopa
And. Dakii, Ljubljana
Krekov trg 10.
lil
išče dela na dom. - Naslov v upravi lista.
VTVVTTTffffVffVVTV
ELEKTRARNE! E222a> pozosi INŠTALATERJI!
Izolirane in gole bakrene žice. Bergmanove cevi
(Bergmannsröhren) kakor ves instalacijski materijal ter elektro-motorje po najnižjih tovarniških cenah. — Največje zaloge v Sloveniji. ■
1 MAZURAN & COMP. E
LJUBLJANA, Dunajska cesta 33.
»mm««™»« Telefon 366 in 223.
AAAAAAAAAAAAAAAAAA
.-č -1	-
mmmmgmš
EXCELLA
ŠIVALNE STROJE
najfmejši izdelek kupite uajeeuefe pri tvrdki
J. GOREČ
Ljubljana, Palača Ljubljanske kreditne banke.
Za Božič in Novo leto 100/o popusta.
Miklavž. 1923 Božič
Jaz bi rad knjig,
takih lepih knjig kakor jih ima
ZVEZNA KNJIGARNA
_______v Ljubljani, Marijin trg 8,_____
NOVO!	NOVOI
Kras vsake knjižnice, sprejemnice In hiše, najlepši In najvrednejši
Miklavžev in božični dar
za mladino in odrasle:
PRATIKA ZA DECO
Tekst napisal Tone Gaspari. Ilustriral M. Gaspari.
Cena navadni izdaji Din 25*—, luksuzni Din 30’—.
Knjige lastne založbe.
Albreht Ivan-Gaspari Maksim: Mlada greda .
.
Broš. Vez. . .	15-
Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva.
Splošna knjižnica št. 7......................... 12-— 17 —
Golia Pavel: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah.
Splošna knjižnica št. 11..................................12-— 17-—
Meško Ksaver: Volk spokornik................................... 28-50 34 —
Milčinski Fran: Mogočni prstan. Narodna pravljica v štirih dejanjih.
Splošna knjižnica št. 12...............12 — 17-—
Ruskin John-Furlani Lj.: Kralj zlate reke.......................ID—
Knjige tuje založbe.
Ivan Albreht: Zelena livada. Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic
iz domačih in tujih krajev . ..............................Din 15 —
Moj zverinjak, knjiga s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom,
za pouk in kratek čas...................................... „	6-—
Moji ljubčki, živalske slike za naše malčke, na trdem močno vezanem
kartonu . .....................................................15 —
Mladi slikar, 10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel-barvami
ali pastel-barvniki ....................................... ,	4 —
Crnlpeter, staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra „	4 —
—	■■ Cene se razumejo brez poštnine.	-
Izdaja la Uska »Zvezna tiskarna in knjigarna« v Liublian