lišču, so se koloni pridružili nekdanji borci in starešine Škofjeloškega odreda, ki so prihiteli iz vseh krajev naše domo vine, da bi se po dolgih letih spet sre čali. Malo pred 9. uro dopoldne so vse zbrane enote, med njimi tudi Škofje loški odred, druga za drugo vkorakale skozi Cerkno na slavnostni prostor pred tribuno. Po končani slovesnosti je naš 1. bataljon odkorakal skozi mesto v smeri proti Kladju in se ustavil pri neki kmetiji nad mestom, kjer je počakal na prihod kamionov in se z njimi odpeljal v Škofjo Loko. Tako je potekal ta veličastni pohod v Cerkno. Z njim je bil dosežen namen, da se mladinci seznanijo s slavnimi dnevi naše revolucije, s trpljenjem bor cev proslavljenih partizanskih brigad in odredov in da obiščejo partizanske kraje in ljudi, ki so v času okupacije, zave dajoč se morebitnih posledic, neustra šeno pomagali partizanskemu gibanju. Odred je vzel s seboj tudi nekaj prak tičnih daril in jih razdelil med najzasluž nejše partizanske matere. Ginjena do solz je Savinčerica iz Le- skovice, ki ji je kruta vojna vzela dva sinova, sprejemala darilo iz rok komi sarja 1. bataljona. Čeprav živi na borni kmetiji v osamljeni grapi s svojim mo žem prej slabo kot dobro, se počuti srečno v naši socialistični domovini. »Ja, fantje, zares sem vesela in kar ne mo rem verjeti, da ste se prav mene spom nili. Še vam boni pomagala, če bo kdaj treba,« je skromno dostavila ob slovesu. »Pa še kaj pridite, če boste šli tod mimo,« je pripomnila, ko so se že poslo vili. Z izsušeno in zgarano roko je ma hala v pozdrav za odhajajočimi, dokler jih niso zagrnile krošnje zelenih dreves. Tudi Barbka iz Rovta je na tovariše, ki so ji izročali darilo, napravila lep in nepozaben vtis. K njej so prišli v naj večjem dežju, ko je ura v bližnjem zvo niku že odbila polnoč. Prav nič se ni prestrašila, ko so potrkali na okno. Na vprašanje, kdo je. so ji dejali, da so partizani in da bi želeli z njo govoriti. >Takoj grem odpret.« je odgovorila skozi na pol priprto okno. Ni minulo niti pol minute, ko je bila že pri vratih in va bila, naj vstopijo. Pa tudi postregla je z žganjem, kruhom in sadjem; zares prava partizanska postrežba. Vesela in prijazna kot nekoč je ]>ovedala nekaj svojih doživetij iz časa vojne in po vojni. Zelo so se čudili, ko je pripove dovala, da je kljub šestim križem več krat šla kar peš čez hribe na konference in sestanke v Kranj, kjer je bil okraj. Takih, kot je Barbka, je prav gotovo malo! Čeprav je bila pozna ura, se ni komur ni mudilo iz Barbkine hiše, tako jih je navezala nase s pripovedovanjem svojih spominov. Nepozabni so vtisi ob srečanjih z ljudmi, ki so v najtežjih časih s po nosom in ljubeznijo dajali zadnjo skor- jico kruha tistim, ki so jim pravili >naši«. V cilju nadaljnjega obujanja svetlih tradicij NOB naj bi tudi še v prihodnje prirejali take in podobne pohode. Stane Pečar PRVE ŠKOFJELOŠKE POLETNE PRIREDITVE Misel o poletnih kulturnih prireditvah v Skofji Loki je bila rojena skoraj ne zavedno leta 1951 ob stoletnici rojstva rojaka pisatelja Ivana Tavčarja. Takrat je poseI>en pripravljalni odbor, ki je deloval v okviru Muzejskega društva v Škofji Loki. pripravil obsežen kulturni program v počastitev tega pomembnega jubileja. Poleg drugih prireditev sta bili na sp)oredu tudi dramski uprizoritvi Tav čarjevih del Visoške kronike in Cvetja v jeseni. Že takrat so mnogi Ločani za čutili, da potrebujemo tudi v Loki po letne kulturne prireditve. Ko se je v naslednjih letih preselil Loški muzej iz Puštalskega gradu na Loški grad, je ideja postala še bolj pri vlačna, saj je bil končno na razpolago idealen prostor za takšne prireditve — grajsko dvorišče. Kljub temu pa je mo ralo preteči še nekaj časa do ©stvaritve prvih Škofjeloških poletnih prireditev. Šele leta 196'5. dvanajst let po prvi upri zoritvi Visoške kronike na prostem, so dozoreli pogoji za nekakšno dopolnjeno obnovitev prireditev iz leta 1951. in sicer: spominjali smo se štiridesetletnice smrti pisatelja Tavčarja, režiser Visoške Kronike Polde Polenec se je vrnil iz Sarajeva v Skofjo Loko, Poljanci pa so obljubili, da bodo obnovili Cvetje v jeseni. Dne 15. aprila 1965 je DPD Svoboda v Škofji Loki prvič sklicala širšo sejo škofjeloških kulturnoprosvetnih delav cev, katere so se udeležili tudi predsed nik občinske skupščine Milan Osovnikar, sekretar občinskega komiteja ZKJ Franc Urevc in predsednik občinskega odbora SZDL Ciril Jelovšek. Po daljši diskusiji so udeleženci posveta sklenili, naj bi letos poleti v Škofji Loki prvič zaživele poletne kulturne prireditve. Imenovali so poseben pripravljalni odbor, ki naj bi 222 deloval v okviru DPD Svoboda Skofja Loka. a imel lastno finančno poslovanje. V odbor so bili izvoljeni: Branko Berčič (predsednik). Lojze Zupane (podpred sednik), Janko Krek (tajnik), Silvo Mar- guč in Fani Božič (finančna komisija), France Finžgar in Vinko Primožič (g-o- spodarsko-tehnična komisija). Drago Lu- štica, Vladimir Žužek in Janez Eržen (propagandna komisija) ter Pavla Erja- vec-Grahek, Poldka Stiglic, Silva Hafner, Polde Polenec, Tone Vari, Andrej Pav- lovec, Peter Finžgar, Zdenko Furlan. inž. Pavle Hafner in Matija Cujevič kot člani odbora. Pripravljalni odbor je imel petnajst sej in več krajših sestankov in posve tovanj. Sklenil je, da bodo prireditve od 24. avgusta do 1. septembra 1965, za pokrovitelja pa je naprosil rojaka Borisa Ziherla. Ze na prvih sejah je bil izdelan podroben program, ki je bil v celoti realiziran in kljub organizacijskim te žavam doživel veliko zanimanje občin stva in slovenskega tiska. Poglejmo kar po vrsti, kaj se je dogajalo v Loki ob koncu avgusta in v začetku septembra leta 1963. Pred začetkom prvih Škofjeloških po letnih prireditev so se ljubitelji Tavčar jeve umetnosti poklonili v soboto 24. av gusta ob 17. uri njegovemu spominu na skromni komemoratiDni slovesnosti na Visokem. Navzoči so bili pokro\-itelj Bo ris Ziherl. zastopnik Društva slovenskih književnikov pisatelj Tone Seliškar, re publiški sekretar za kulturo in prosveto Miloš Poljanšek in drugi gostje iz Ljub ljane, vodilni občinski funkcionarji in številni domačini. Za uvod oziroma zaključek slovesnosti je Študentski oktet iz Škofje Loke zapel Gallusov Ecce bomo in narodno Gozdič je že zelen. Zbrane je najprej nago voril predsednik pripravljalnega odbora Branko Berčič: »Spoštovani! Stojimo pred gomilo, ki že 40 let krije telesne ostanke loškega rojaka, pisatelja Ivana Tavčarja. Ti te lesni ostanki so se že zdavnaj spojili z zemljo, s tistO' ljubljeno domačo grudo, ki je bila osnovni izvir in navdih za snovanje Tavčarjevega umetniškega duha. In temu duhu se v teh kratkih trenutkih obiska na pisateljevi gomili klanjamo v spoštovanju in v zahvali, da je v svojih leposlovnih delih, s katerimi je bogatil slovensko kulturo, tako lepo opisal kraje, ljudi in dogajanja na šir šem loškem področju. Zato je prav, da so prve Škofjeloške prireditve posve čene prav spominu na tega velikega ro jaka umetnika in da smo ga pred za četkom prireditev obiskali v njegovem samotnem domovanju. Vse drage goste in domačine, ki ste se odzvali povabilu k tej tihi slovesnosti, v imenu priprav ljalnega odbora lepo pozdravljam in se za vašo navzočnost toplo zahvaljujem.« Nato je spregovoril pKKlpredsednik Društva slovenskih književnikov, pisatelj Tone Seliškar: Spominski proslavi 40-letnice smrti velikega slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja se z globoko pieteto in spošto vanjem pridružuje tudi Društvo slo venskih književnikov, da se v imenu vseh slovenskih književnikov pokloni plemenitemu ustvarjalcu in izpovedo- valcu sočne slovenske besede. Zbranim ob njegovem večnem počivališču pod svobodnimi slovenskimi gorami, gozdovi in senožetrai, v osrčju njegovih kmečkih grč s poljanskih hribov, nam spet sli kovito zagore vse velike umetniške stvaritve v polni luči neprecenljivih draguljev iz zakladnice slovenske knji ževnosti. Ko' ob tej svečani priliki v duhu obračamo list za listom njegovega mladostnega dela Med gorami, te prelepe življenjske besedne slikanice domače zemlje in njenih ljudi, ter se divimo nje govim podobam ljudi in narave iz nje gove knjige V Zali ter listamo in listamo po njegovih krajših in daljših povestih in romanih od Grajskega pisarja do Mrtvih src, pa se z njegovim ustvarjal nim duhom vzpenjamo ob njegovem političnem credu 4000, tem žgočem od poru svobodomiselnega človeka do vsega mračnjaštva, zorimo mi sami vse do nje gove mogočne izpovedi, njegove ustvar jalne besede v Cvetju v jeseni ter obmirujemo končno pod kuj>oio Tavčar jeve mogočne in dokončne umetniške tvorbe v Visoški kroniki. Cim bolj se je bližal vrhu, lepše in lepše so izklesane njegove besede, bolj mogočen je odmev njegove umetniške izpovedi. Štirideset let že mirno počiva veliki pisatelj v svoji zemlji. Umrl je pred zarjo tistih usodnih časov, ki so slo venski zemlji vžgali pečat novega, lep šega življenja. Tudi skromen in poni žan poljanski človek se je prerodil v novega, junaškega, svobodnega človeka. Ognjeni plamen narodnoosvobodilnega boja in revolucije je oplazil tudi tiho Poljansko dolino in grobnico pisatelja, ki se je ves izpovedal našemu staremu rodu, dedom in pradedom današnjega poljanskega človeka. 223 In če se danes v globoki pieteti in spoštovanju klanjamo velikemu ustvar jalcu naših dedov in pradedov, tedaj je to izraz naše velike hvaležnosti, kajti tudi na njegovi dragoceni kulturni dedi ščini je zgrajen današnji svet. V zaklad nici našega kulturnega bogastva bodo Tavčarjeve stvaritve vedno znova in znova predstavljale veličino in podobo našega človeka ter neusahljivo moč naše ustvarjalne besede, ki je neusahljiva kot čista reka. ki teče ob njegovi grobnici. Mladi rodovi slovenskih pisateljev se bodo nenehno učili ob vzgledih umetni ških tvorb velikega pisatelja. Slava velikem« ustvarjalnemu geniju, slovenskemu človeku in pisatelju Ivanu Tavčarju!« Po slovesnosti so udeleženci položili lovorjev venec na pisateljevo grobnico in drugega pred njegov spomenik ter si ogledali zapuščeno visoško domačijo. Za tem pa je predsednik občinske skupščine Milan Osovnikar priredil za goste in organizatorje prireditev intimen spre jem v prostorih občinske skupščine v Škof ji Loki. Sla^Tiostno razsvetljeni Loški grad je ta večer privabljal številne gledalce na premiere Visoške kronike. Dramatiziral in zrežiral jo je Polde Polenec. sceno in ureditev avditorija pa si je zamislil Viktor Molka. dipl. inž. arh. Ostali so delavci so bili: kostumografka Milena Kumer, dipl. inž. arh., šepetalka Anica Trdina, inspicient Peter Jamnik. koreo- graf Jože Vončina, dipl. inž., tehnični vodja France Finžgar, za razsvetljavo pa so skrbeli Stane Škerjanc. Janez Stare in Tone Subic. Kostume sta posodili podjetji Triglav-film in Film-servis iz Ljubljane. Glavni igralci so bili: Poli- karp — Vinko Primožič: Izidor — Rado Košenina: Jurij — Matjaž Hafner: Lu- kež — Lovro Planina; Jeremija Wulffing — Franc Goličič: Jeremijeva mati — Marinka Potočnik; Jeremijeva druga žena — Ana Guzeli; Margareta — Nuša Guzelj; Marks — Jože Košenina; Othin- rih — Edi Sever; stara Pasaverica — Slavka Primožič; Agata — Silva Hafner; Ana Renata — Poldka Štiglic: sosed De- beljak — Lovro Oblak; Rozala — Breda Pleško; Metka — Francka Finžgar; škof Janez Frančišek — Zdenko Furlan; prost Urh — Lojze Zupane; baron Mandl — Lojze Novinec; Frueberger — Franc Ko vač: sodnik iz Ljubljane — Janez Eržen; sodnik iz Loke — Jože Audič; Mihol Schwaiffstrigkh — Janko Trdina; Sifrer — Ciril Pogačnik; Šifrerica — Zvezdana Zadnik; Bergant — Pepe Guzelj; Ber- gantovka — Tina Krelj; Maruša — Ana Demšar; pek — Jože Oblak; Triller —• Janez Ziherl; sosed Hafner — Stane Oblak; strojarjev Valentin — Marjan Kovač; slikar Remp — Marko Sršen; grajski pisar — Peter Jamnik; krčmar Wohlgemuet — Ivan Ogrinec; Špela — Mici Franko; skakalki — Roži Carman, Marica Lavrinc; glavarica — Mihela Kofol; ciganki — Mojca Grošelj, Minka Peternelj; poleg teh pa je v vlogah me ščanov, kmetov, biričev in vojakov so delovalo še preko 120 statistov iz Škofje Loke in okoliških vasi Puštala, .Suhe, Stare Loke, Sv. Duha, Godešiča in Reteč ter vojaki loške garnizije. Fanfare so naznanile slovesni začetek prvih Škofjeloških poletnih prireditev. Uvodni nagovor je imel predsednik pri pravljalnega odbora Branko Berčič, ki je dejal: »Spoštovani gostje, dragi Ločani! Prišel je trenutek, ko naj se pokažejo prvi rezultati prizadevanj množice sode lavcev, ki so bili v zadnjih mesecih združeni v hotenju, pripraviti prve Škofjeloške poletne prireditve. Vendar pa sama misel in želja po takšni mani festaciji ni stara samo nekaj mesecev. Načrte o kulturnih prireditvah, ki naj bi raizživele poletno turistično sezono v naši prijetni Loki. so loški kulturno- prosvetni delavci snovali že dolgo časa. Do njih uresničitve je moglo priti šele sedaj, ko sta dosegla določeni nivo v kvaliteti svojega dela tako kulturnopro- svetno kot muzejsko udejstvovanje na šega mesta in ko je razvijajoča se tu ristična dejavnost terjala enotni nastop vseh zainteresiranih družbenih činiteljev za nadaljnji razvoj Loke tudi v tej smeri. Loške poletne prireditve naj bi postale stalna oblika uživania kulturnega tu rizma za vse tiste občudovalce našega mesta, ki jih vedno več in več privla čujejo naravne lepote in kulturne zani mivosti loške pokrajine. Dokončno vse bino in lice bo našim prireditvam izklesal čas. vendar pa naj bi si priza devali, da bodo prireditve v največji meri rezultat dela lastnih ustvarjalnih sil in da bodo vedno poudarjale neko svojskost, ki bo originalna in privlačna. Letos se to na primer manifestira v najtesnejši naslonitvi programa priredi tev na delo in ime rojaka pisatelja Ivana Tavčarja, od čigar smrti je pravkar pre teklo 40 let. Le tako usmerjeno kulturno- turistično delovanje bo res moglo pri dobiti simpatije širokega kroga domačih 224 in tujih interesentov, kot je temu priča že veliko zanimanje za letošnje prire ditve in masovni odziv obiskovalcev, ki so že ali še bodo polnili avditorije na šega mesta. Dovolite mi, da vas današnje obisko valce in obiskovalce prihodnjih dni v imenu pripravljalnega odbora Škofje loških poletnih prireditev najtopleje po zdravim. Posebno mi je v čast, da morem med vami pozdraviti mnoge spo štovane goste, med katerimi so poleg lokalnih tudi predstavniki okrajnih in re publiških organov iz Ljubljane ter ne kateri vidnejši javni in kulturni delavci. Posebej pa pozdravljam našega rojaka, znanega kulturnega in političnega de lavca, člana CK ZKJ Borisa Ziherla dn ga prosim, da kot f>okrovitelj odpre prve Škofjeloške poletne prireditve.« Pokrovitelj Boris Ziherl je nato spre govoril naslednje otvoritvene besede: »Tovarišice in tovariši, z letošnjimi i^oletnimi prireditvami, s katerimi pričenjamo te vrste kulturno dejavnost v škofjeloški občini, slavimo spomin slovenskega pisatelja, ki je naj večji del svojega umetniškega ustvar janja posvetil temu prelepemu svetu med Ratitovcem in Polhograjskimi Do lomiti, njegovim ljudem, tistemu, kar je bilo človeško pomembno v njihovem do tedanjem dejanju in nehanju. Škofjeloške poletne prireditve nada ljujejo tradicijo, ki ni šele od včeraj, marveč sega nekoliko stoletij nazaj. Tradicija gledaliških prireditev se je spočenjala v dobi tlačanstva, spremljala naše družbeno in nacionalno prebujanje ter osveSčinje skozi vse devetnajsto stoletje, tja v dobo med obema vojnama, ko je živela kot neogibna sestavina de javnosti v raznih kulturno-prosvetnih društvih tistega časa. Okoliščine, v katerih začenjamo s Škofjeloškimi poletnimi prireditvami, se precej ločijo od tistih, v katerih je ne koč potekala dejavnost te vrste. Proces, v katerem se osebnost našega človeka zmerom bolj razvija v celoto proizva jalca, je hkrati proces progresivnega uveljavljanja socialističnega kulturnega načela, naj kultura postane last vse širših ljudskih množic, ne le v smislu tako imenovane potrošnje kulturnih dobrin, marveč tudi v smislu njihovega nenehnega soustvarjanja, razvijanja in plodne razmenjave. Letošnje Škofjeloške poletne prireditve nas vodijo v svet umetniškega oblikovanja, zvezanega z imenom našega rojaka Ivana Tavčarja, v svet, ki nam ga po svojih močeh po sredujejo požrtvovalni ljubitelji dramske umetnosti iz Škofje Loke in okolice, za vzeti za svoj domači kraj in njegovo kulturno tradicijo. Naj bo ta njihova plemenita pobuda začetek nove in vse večje kulturne afirmacije škofjeloške občine v krogu slovenskih in jugoslovan skih socialističnih občinskih skupnosti. S to željo odpiram letošnje Škofjeloške poletne prireditve!< Sledila je premiera Visoške kronike, ki ji je skoraj tisočglava premierska publika sledila z velikim zanimanjem in odobravanjem. Po premieri se je pred sednik pripravljalnega odbora Branko Berčič javno zahvalil požrtvovalnemu režiserju Poldetu Polencu. Zaradi izred nega zanimanja so igralci odigrali devet predstav Visoške kronike. Na zadnjih dveh sta gostovala član Drame SNG v Ljubljani Jurij Souček v vlogi Polikarpa in znana dramska igralka rojakinja Mi- leva Zakrajšek v vlogi Pasavarice. V ponedeljek 26. avgusta je bil na spo redu klubski večer z naslovom Domača pokrajina in ljudje v Tavčarjevih delih. Večeru, ki ga je pripravil Janko Krek, je dalo poseben pečat okolje v grajski kapeli, v kateri so postavljeni zlati draž- goški oltarji. Večer je dopolnil obe dramski uprizoritvi Tavčarjevih del in pokazal na ostala dela, ki opisujejo Loko in Poljansko dolino. Odlomke iz povesti Visoška kronika. Cvetje v jeseni. V Zali. Slike iz Loškega pogorja. Grajski pisar in Kuzovci so larali Lojze Zupane. Olga Peternelj, Joža Hostnik in Janez Ziherl. Izredno uspelo povezavo posameznih od lomkov je pripravila Pavla Grahek s Študentskim oktetom DPD Svoboda iz Škofje Loke. Zapeli so Gallusov Ecce homo in renesančno pesem Madonna mia čara ter narodne in umetne pesmi Da te ni. Na trgu. Tam na vrtu in Jaz pa vem, da ti si moja. Mnogi poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili grajsko kapelo, so zadovoljni izrazili mnenje, naj bi grajsko kapelo še večkrat izkoristili za podobne prireditve. Na obširnem grajskem dvorišču je bil v toreik 27. avgusta folklorni nastop DPD Svobode »Tone Cufar« z Jesenic. Čeprav ta predstava ni žela velikega zanimanja škofjeloške publike, je predstavljala po memben del prireditev. Hotela je loško občinstvo pripraviti na prihodnje po dobne prireditve, ki naj bi tudi postale tradicionalne, in jih ji približati. Po sebno doživetje pa je bil nastop za vojake loške garnizije, ki so pretežno 1? Loški razgledi 225 zapolnili avditorij. Jeseniška folklorna skupina je z nastopom pokazala, da je najboljša na Gorenjskem, .slabše pa so bili pripravljeni vmesni nastopi vokal- neg^a kvarteta in instrumentalnega kvin teta. Četrtek 29. avgusta je bil posvečen koncertnemu nastopu. Prvotna želja pri pravljalnega odbora, da naj bi bil to v celoti koncert domačih reproduktivnih umetnikov, žal ni bila ostvarljiva. Po slušalcem sta se predstavila samo doma čina Marija Kocijančičeva in Polde Po- lenec. Pianistka Marija Kocijančičeva, absolventka Akademije za glasbo, je za igrala Tri preludije Antona Natka, Stare plese Bele Bartoka in dve skladbi Friderika Chopina. Tenorist Polde Po- lenec pa je po večletnem premoru Lo- čanom zopet zapel Simonittijevo Samo en cvet. Adamičevega Planinca, arijo iz Puccinijeve opere Dekle z zlatega za- pada. arijo iz Bizctove opere Carmen in arijo iz Halevvjeve opere Židinja. Za nimiv in kvaliteten koncert je dopolnil nastop tria Lorenz iz Ljubljane. Z iz redno virtuoznostio so bratje Lorenz zaigrali Havdnov Klavirski trio v G-duru št. 1.. Anitrin ples iz suite Perr Gynt Edwarda Griega. Jesensko pesem Petra I. Cajkovskega in Dvofakov Slovanski ples št. 4. Številni poslušalci so koncer- tante nagradili z burnim aiilavzom. Koncert je bil v dvorani DPD Svobode na Spodnjem trgu. V petek 30. avgusta ie bil v isti dvo rani literarni večer slovenskih književ nikov. Na tem prijetnem večeru so obiskovalci lahko spoznali nekatere naj pomembnejše živeče slovenske književ nike Franceta Bevka, Toneta Seliškarja. Miro Mihelič, Mateja Bora in Lojzeta Krakarja. Brali so svoja dela: Bevk čr tico Laž, Seliškar odlomek iz romana Noč in svitanje, Miheličeva odlomek iz romana Mladi mesec. Bor pet. Krakar pa dvanajst pesmi. Književnike je poslušal cem izredno prikupno predstavljala pro fesorica Vida Zupane. Za zaključek so v nedeljo 1. septembra igralci KUD Ivan Tavčar iz Poljan za igrali Cvetje D jeseni. Režiserja sta bila Jože Trpin in Tone Vari, sceno pa je pri pravil akademski slikar Ive Šubic. Igrali so: Kosmov Janez — Tone Vari: Presečnik — Janez Krmelj; Barbara — Pavla Do- linar; Meta — Juši Trpin; Danijel — Franc Trpin; Liza — Anica Berčič: Ska lar — Jože Arnolj; Luca — Barbara .'lubic; Anžon — Ive i5ubic; Jakopin — Franc Debeljak; Kalar — Jakob Kokalj: Mlačan — Donat Krmelj; gospod Jakob — Vinko Bešter; Katinka — Danica Ber- gant; Urša — Slavka Rant; Posavčev prvi sin — Filip Cadež; Posavčev drugi sin — Dano šubic; Urbel — Ludvik Buh. Premiera v poljanskem govoru je bila že teden dni prej v Poljanah na domačem odru, v okviru Škofjeloških poletnih pri reditev pa so jo zaigrali v nedeljo 1. sep tembra. Gledalci so delo izredno lep>o sprejeli in je bilo grajsko dvori.šče pre majhno za vse tiste, ki so hoteli videti tO' priljubljeno Tavčarjevo delo; namesto dvakrat, bi lahko igrali Cvetje v jeseni najmanj petkrat. Ves čas prireditev je bila v Loškem mu zeju odprta raz.sfaoa prvih objav Tavčar jevih del in ilustracij Borisa Kobeta k Visoški kroniki. Končni rezultat zelo uspelih prvih Škofjeloških poletnih prireditev je bil izreden. Skrbno izbran, primeren pro gram ter zelo aktivno delo propagandne komisije sta vzbudila izredno zanimanje publike za prireditve. Devet predstav Visoške kronike, dve predstavi Cvetja v jeseni, koncert, folklorni večer, klubski in literarni večer je obiskalo v štirinaj stih dneh. kolikor so trajale prireditve, preko 12.000 obiskovalcev iz bližnje in daljne loške okolice, iz vseh krajev Go renjske, iz Ljubljane, s Primorskega do Gorice in Trsta, iz Celovca in od drugje. Vsi gledalci so zadovoljni zapuščali pri zorišče na Laškem gradu in pri gledali ških predstavah celo v dežju vztrajali do konca predstave. Kritika v časopisju je Škofjeloške poletne prireditve nagra dila s pohvalo in priznanjem, kar je predvsem veljalo za obe dramski upri zoritvi. Prireditve sta spremljala tudi radio in televizija. Pa tudi s finančne strani moremo prve Škofjeloške poletne prireditve šteti za uspele. Organizacija prireditev je terjala precejšnje finančne izdatke, med kate rimi so bili glavni naslednji: inventar (les, scena, kostumi) 1,902.000 dinarjev, izdelava avditorija in odra 681.485 din, plačilo tehničnega osebja 554.086 din, prevpzi 152.622 din, tisk vstopnic in Škofjeloškega prosvetnega lista 280.580 dinarjev, reklama 193.449 din. režijski stroški 698.725 din, stroški Visoške kro nike 558.512 din, stroški Cvetja v jeseni 48.849 din, stroški ostalih prireditev 75.605 din. razne obveznosti 583.530 din, skupno izdatkov 5,089.129 din; vendar vse te številke še niso dokončne. Dohodki pa so bili v groben naslednji: Dotacija občin ske skupščine Skofja Loka 1,000.000 din. 226 dotacija okrajnega sveta Svobod Ljubljana 200.000 din, dotacija gorenjske turistične zveze 100.000 din. oglasi v Škofjeloškem prosvetnem listu 76?."10 din. inkaso Vi soške kronike 2,372.690 din, inkaso Cvetja v jeseni 604.820 din, inkaso drugih pri reditev 67.72? din, RTV Ljubljana za po vračilo stroškov pri snemanju Visoške kronike 197.800 din, povračilo zavaroval nice 28.600 din, skupno dohodkov 5,339.547 dinarjev. Vse gornje številke še niso dokončne, ker so posnete po stanju 1. novembra 1%5. Vendar pričajo, da je bila osnovna investicija občinske skup ščine v Škofji Loki dobro naložena. Poleg pomembnih kulturnih in duhovnih vrednot, ki jih je uživala množica ob čanov in drugih obiskovalcev, je Loka doživela novo popularizacijo in afirma cijo; v materialnem pogledu pa je prido bitev gradbeni material in oprema za avditorij, oder in sceno, ki predstavlja vrednost okoli 2,200.000 din. Škofjeloške poletne prireditve pa so živele še naprej izven uradnega pro grama. Visoško kroniko je ljubljanska televizija 24. septembra posnela na mag- netoskopski trak in jo 31. oktobra 1963 predvajala za jugoslovansko televizij sko omrežje. Bila je to prva amater ska predstava na programu ljubljanske televizije. Podobno je s Cvetjem v je seni. Delo je bilo naštudirano na manj šem odru, zato lahko sedaj igralci iz Poljan gostujejo tako rekoč po vsej Sloveniji in posredujejo, kot gre roja kom, Tavčarjevo besedo v pristni domači govorici, ki je poseben čar predstave. Igrali so tudi v ljubljanskem Mestnem gledališču, čaka pa jih menda še snema nje za televizijo. Ledina je zorana, uspeh je očiten. Trdna organizacija, požrtvovalnost vseh sodelujočih, pomoč in zavzetost Občin ske skupščine Škofja Loka za nadalje vanje te plemenite in koristne kulturne tradicije pa bodo gotovo utrli pot k naslednjim Škofjeloškim poletnim pri- '•^'^•'^«'°- Janko Krek LOŠKE SMOJKE V srednjeveški Loki je razsajal glad. Lačni meščani niso imeli kruha niti to liko, da bi si z njim zapolnili škrbine v piškavih zobeh. Suša, ki je požgala vse posevke, je namreč povzročila, da so Lo- čani gladovali ko še nikoli. Takrat je glavar poklical predse v Loški grad gospoščinskega kaščarja in mu ukazal, naj grajsko kaščo odpre na stežaj in gladnim Ločanom porazdeli za logo desetinskega žita. Toda kmalu je zmanjkalo tudi grajskega zrnja, in glad je še kar naprej davil Ločane. V sili vrag je tudi muhe! Poslej je sleherni meščan dobil vsak dan eno osmojeno repo, da bi si z njo oteščal glad. Osmojenim repam pa so taJtrat Ločani vzdeli ime: smojke. Kdor hoče dandanašnji užaliti Ločana, mu lahko reče v'S€, le »loška smojka« ne! Za to žaljivko je vsak Ločan pri pravljen prebatinati zmerjavca. 2e pre- nekateremu so jih s hrgo naložili na grbo. Pa je prišel v Loko po opravkih šaljiv Zirovec, ki se je v taberni opil, potlej pa se je razkoračil na Mestnem trgu ter zarjovel: sKje ste, loške smojke, da vam poka žem, kakšnih trdih pesti smo Zirovci!« Takrat pa: Na kup so privreli vsi Ločani in ga odgnali na Kamniti most, kjer mu je birič s hrgo poravnal grbo, da mu je pretipal vsako kost. Nato pa so ga loške smojke zgrabile za vrat in za pete ter ga poujčkale in štele: en, dva, tri! A ko jim je zavrela kri, ga za pokoro vrgle — v Soro! Lojze Zupane PESMICA O LOKI Manica Komanova (1880—1960), ljudska pisateljica, doma iz Vižmarij, ki je redno obiskovala svoje sorodnike v Loki, je ob neki priložnosti zložila naslednjo kitico: Škof j a Loka, srečno mesto, fantov kar čez celo cesto. En'ga sem si izvolila, brž mu roko obljubila. Cez tri tedne bo iporoka, srečno, mesto Škofja Loka! 15* 227