70. številka. Ljubljana, četrtek 27. marca. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a v st r o - og t r a k e dežele za celo leto 16 gld., za pol 1 ta 8 gL, za četrt leta 4 gld. — Za Lj uhlja no hrez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja z n il a u a cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od ČetiriBtopne petit-vrste 6 kr., če se oznauilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če ao tri- ali večkrat tiska. Dopiai naj ae izvole lrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 3 »gledališka atolba". O pra vni.itvo, na katero naj bo blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodnej tiskarni" v Kohnanovej hiši.
Zmaga v Trstu.
Prijetno je poročilo iz Trsta, da so zmagali pri volitvah za mestni (resp. deželni) zbor T tretjem volilnem razredu naši t. j. državi prijazni kandidatje. V tem razredu je bila odločba, kajti ker je v prvem razredu zmaga avstrijske stranke tudi gotova, imela bode ta dva razreda zase, a Luhi dva (četrti in drugi), tako da potlej slovenska okolica večino odločuje. Ta poslednji moment dela izid tržaških volitev posebej za nas Slovence važen poleg zanimanja, ki ga kot Avstrijci sploh na tržaških volitvah imeti moramo in imamo.
Nič novega nij v našem listu rečeno, če naglašamo tudi denes, da je borba sloven-Bkega naroda za ohranjenje svoje individualnosti in svojega Slovanstva buš zarad Trsta tako važna pa tudi tako teška. Trst in nase Primorje sploh vlečeta poželjivost dveh Bose-dov na-se, soseda Laha in Boseda Nemca. Zato bi nam rad prvi Pnmorje kar vzel, a drugi bi rad nas Slovence, ki smo zabrbtje in za-slomba Adrije, ponemčil in zidal preko nas glasoviti nem'k i „most do Adrije". Da pa mej tema dvema poželjivcema Trst in Primorje nobenemu v žrelo ne pade, to bode briga avstrijska in slovanska. Zatorej je zmaga avstrijske stranke v Trstu tudi začasna zmaga slovanska.
O specijalnem pomenu te zmage za tržaške in okoličanske Slovence hočemo govoriti kasneje — kadar bodo zmagali tudi poslednji pri volitvah v okolici, in pa kadar bodo tudi volitve v I. razredu uže gotove. Kajti, da si tudi v obeh teh dveh razredih zmage za gotovo pričakujemo, vendar nečemo dneva pred večerom hvaliti. Vsakako pa menimo, da mora
vspeh v tretjem razredu močno ohrabriti vo-lilce in agitatorje naše v prvem razredu in v okolici, da sigurno ob tla vržejo uže neznosno luš o gospodstvo.
Oficijalen telegram, ki to zmago iz Trsta poroča v prestohčne časnike je dolg in zgovoren tako, da nareja vtis, kakor da bi vladni organi v Trstu bili sami — prijetno iznena-dejani z njo, kakor da si je še sami nijso upali gotovo nadejati. In res vidimo, da je avstriaka stranka zmagala le z 8G4 glasi proti 844, torej prav komaj, borba je bila trda, laški „progresovci" ali prijatelji „Italie irredente" so se trdovratno držali. Pač bi se o tem so slovansko-avstrijskega stališča dalo marsikaj povedati, kaj je krivo, da je stvar tako daleč prišla, ali — uže parkrat smo bili konfiscirani, ko smo dali o tem svojim ti/.a k in dopisnikom besedo, in izkustvo nas previdnosti uči, ker pišemo radi za bralce ne pa za državnega pravdnika.
Čehi in politična situvacija.
Ono sredo je v praškem „narodnem klubu-takozvane svobodomiselne češke stranke govoril dr. Edvard Gregr o položenji češkega naroda v Avstriji. Mnogokatero resnično besedo je povedal, zato naj iz njegovega govora po „Narodnih listih" sledeče posnamemo. Rekel je, da po njegovem najboljšem prepričanji so Čehi grešili, da so izvolili pasivno politiko, ki jim dozdaj nij nobenega vspeba prinesla, pač pa škodovala. Mi Čehi, pravi, smo hoteli posnemati s pasivno politiko Mag-jare, ki so z njo dosezali in dosegli to, kar jim je leta 1848 pretrgano bilo; ali mi smo pozabili, da je bilo niše pravo uže davno prej, v bitvi na Belej gori pretrgano. In pozabili smo bili, da je magjtirski narod agilnejši nego
naš, da je narod magjarski pokazal 1848. iu 1866. kaj storiti zna. Historija nas uči, da so vsi vspehi na političnem poji bili dobljeni s krvjo. Srbska, Črna gora, Bolgari, narod nemški, narod italijanski so nam dokaz tega, da političen vspeh le iz krvi izvira. Legija Klapkova je imo'a več vage, nego vse naše f e-ke pisane spomenice, protesti in deklaracije. Da bi mi na to polje stopili, to ne bod-; nobeden razumni človek želel. Prej najbojevitejši n-i rod češki je postal zdaj golob je čudi. Zatorej je za nas pot zakona, pot diplomatični. Ali mi smo izvolili pot pasivnosti.
Dalje Edvard Gregr dolži, da je vsa češke Škodljive pasivnosti kriv samo grof Clam-Martinic, ki je iz osobnosti češko stranko zapeljal. Ker so bili namreč, njega grofa, nemški ustavoverci ob svojem času za zapisnikarja volili, čutil se je razžaljenega in zarad njega so si vsi Čehi iz državnega zbora. Ker drugače nij bilo večine dobiti za ta izstop, niJBO Brneli moravski Čehi glasovati! Clctm-Martinicu pa da je več za stanovske in druge interese, nego za Češ ko-narodne. Češko vprašanje se ne da ločiti od slovanskega vprašanja, ali s tem nečejo Clam-Mar-tiničevi prijatelji nič slišati. Njim je pasivni upor tudi zarad tega ljub, ker diskredituje parlamentarizem in konstitucijalizem, ki sta jim sol v očeh. Če se reče, da nij bilo prilike, odpovedati se pasivnega upora, moram kazati na leto 186G, ko smo Čehi delali jako lojalno politiko, dalje na leto kasneje, ko se ravna, o bratih Slovanih v Bosni in drugod, ostanemo mi Čeh i za pečj6. To je zločin ua naših bratih. Srce nas mora boleti, ko (ujemo iz delegacij zasmeh slovanske vzajemnosti. Zato je treba pustiti pasivni upor. Uže smo ga pustili glede deželnega zbora, treba ga
It&gtek.
Jezikoslovne reči.
Iz Slovenije. — M.
V bodemo pisali mimestu (Dalje*)
Pri vsem tem ima pa g. n še toliko poguma, da pravi: „g. M. je najbrže čital kot vu ruski prefiks rij . . Kako more on kaj tacega ziniti! Jaz prvotno nesem zapisal vit, akcent gravis (') na «, nego postavil sem bil na u spiritus lenis ('), ker tako (ti) zaznam-ljajo praktičneji in najnovejši jezikoslovci oni polglas, ki ga Btarosloveoščina piše z jerom. Tedaj vse odpade, kar g. t\ navezuje na to okolnost; in če je g. r, tudi tukaj s svojimi dokazi v vodo padel, kar mi je prav žal, ne-Bem jaz kriv.
Oni u, ki stoji v eni vrsti s predlogoma
«) Glej štev. 67.
rii in vo, ne stoji v tem smislu, kakor bi ž njima imel isti pomen, vsaj vsagdo zna, k lor je kdaj v rusko slovnico pogledal, da predlog it znači tik, pri itd.; postavljen je t jeka j le kot znamenje, kot dokaz, da tudi Rusi imajo tako znamenje, se ve da v drugem pomenu. Pri nas so taki ljudje, ti o starega kop-ta se držeči, in zustarele napake ljubeči, da se ta hip prestraši,o, ako le vidijo drugo znanu nje, črko it „za ta nesrečni vu.
G. r, z neumorno doslednostjo ne neba trditi, „da predlog v je konsonant". I, seveda Črka r sama na sebi je res konsonant in s to črko res tuli zaznamljamo predlog, ki gu narod vse drugače govori, namreč kot vokal; toda taka zaznamba je popolnoma napačna in v tem pomenu je „predlog t>" res konsonant, kakor je „siu" ženskega spola, če učenec zapiše »moja sin" in kakor je „pro-fuuduB pelagua" moškega spola, če ga prvo-šolec moški konstruira. Mi pišemo konsonant,
narod pa vokal govori    Ravno zato.   ker je črka v konsonant, ne more stati na mestu vo kala u.   To je napaka, kojo treba odpraviti, m to pri nas toliko bolj, kolikor pomanjkljivejši je naš pravopis.
Mesto da pomanjkljivosti odpravl)amo, kakor delajo drugi narodi, mu pa še novih dodajamo. Pravopis je zrcalo narodovega jez ka; „pravopis je samo zato, da nam pokaže jezik, kakoršen je, ker pravopis služi jeziku — pri nas kriv opis — a ne narobe", pravi razumni g. T. (gl. „Zonu l. 1877 str. 368). Ravno naš pravopis — lucus a n.m luc.ndo — je kriv, da dolga vrsta slovnic mnogim besedam prave sklanja ali sprege odkazati ne more, in nasledek tega je, da se ljudje za oblike pipljejo, in zarad ljubega miru tudi napčne oblike obveljajo, kajti pri razgovoru o odpravi napak je ves staro-kopitoi Israel po konci. Kako moremo kdaj priti do pravopisa, če smo jeli celo diakri-
jo pustiti tuđi glede" državnoga. V državnem zboru bomo faktor, s katerim bode vladna stranka morala raCuniti. Vsa naša moč se mora združiti v prospeh ohranjen j a naše narodnosti do te dobe, da Slovan-stvo začne reševati probleme svetovne.
E. Gregru odgovarja pa .Politik" v svo-
Iluski car s soprogo pojde t sredi aprila
v L;vadijo.
General Chanzv, zastopnik francoske republike je 24. t. m. došel v Peterburg in je bil pri Gorčakovem sprejet.
Ne m ka kolonija v Peterburgu je imela 22. marca slovo- on obed na god svojega ce sar;a. Pri tej priliki je nemški poslanik Schvva nit^, napil ruskemu carju in rekel,  da si oni zaston) prizadevajo, ki hote razrušiti prijatelj
dente* govorim, naj vam Se poročam, kaj jo teh dni prinesel v svojih predalih neki rimski Časopis z imenom „No ova Antologia". V ta časopis je spisal italijanski poslanec Pavel Fambri zgodovinsko-zeraljopisni članek o Istri. Mej dru i m svetuje ta dobri možan c Italiji, naj ona pri tej ali onej prilici osvoji si Istro, nkajti,B   —  tako piše Fambri „mi Italijani
jem uvodnem članku v listu od nedelje pod styo mej ruakjm carjem in nemSkiin cesarjem j potrebujemo neobhodno svojih naravnih m*|A
___1____XT_______, ,1 . U   Ona nvogi     ir il   i____ t. ■     ■»       i    l  r      1   i .       : _  i. ~ „1   'P.,;,,!..,,.    .1,»   I> .u„ ;„ T.»».,.. «.„ a
naslovom „Neopravičene jeremijade". Ona pravi, da je na Češkem v nech krogih navada postala, jadikovati in jamrati o političnej situ-▼aciji, kakor da bi bili Čehi drugo bitvo na Belej gori izgubili. „Pol." pa svari pred pretiranim črnogledstvom. Če je prav res, da Čelu nij so dosegli, kar so upali s pasivno politiko, vendar so tudi druge stranke, tako na pr. u s tavo ver na, še veliko menj dosegle. Češka narodna stranka stoji Se zdaj nepremagana in neupognena, a
Vilhelmom. — Bog ve! In kako dolgo še Vdhelm živi?
Rimske radikalne novine nR forma" terjajo, naj se za (* r-.ik*> potegneta z vso energijo Italija in Francoska, ako Turčija ne bode hotela izpolniti grških terjatev.
V Mttilifi raste republikanizem. V Milanu bo se 23. t. m. republikanci stepli s policaji, dva ranili. Naposled je gospodska 21 ljudij zaprla. Konjica je morala ljudi razgoati.
V *ittfjl<>i'svf zgornjej zbornici je r^kel Salisbury 25. marca, da ne bi bilo primerno ko bi angleška flota še ostala v M rmora-morji,
nemško ustavoverna stranka je razdejana in ker vlada ne dvomi, da bode Ru-dja izpraznila razkopana. V o Uočilnih krogih da so zdaj Rumunijo od svojih vojakov. Ko bi tega ne bolj nego kedaj do prepričanja prišli, pomoč T±Ž^U^^1^ ^
češkega naroda k skupnim monarhije pridobiti.
delom
Politični razgled.
\otritn)o €l«»i«»l«».
V Ljubljani 2G. marca. r#t* &bor je sklenil postaviti odsek, ki bode izdelal adreso na cesarja v poklon ob priliki njegove srebrne poroke. — Potem je sprejel v tretjem branji postavo o pobiranji davkov do konec aprila in dovolil oddanje sto milijonne zlate rente. Trgovinski minister je naznanil, da je vlada začela dogovore s Srbijo zarad trgovinske zveze in da upa ugodnega VBpeha.
Or/*»»•*»'. i deficit za letos znaša 34 milijonov in 227 772 gld. Buiget bode do konca tega meseca v zboru potrjen.
V ogerskej zbornici je 24. t. m. ropotal Karel Eotvos v imenu skrajne levice zoper berlinski dogovor kot protiustaven in proti-naroden, ki naj se ne bi sprejel. Isto tako Szilagi, ki je zoper okupacijo Bosne govoril. Mimster Tisza je odgovarjal, da mejnarodni dogovori, katere krona sklene, prav za prav Be ne spadajo pred parlament, ker so brez tega veljavni. Za okupacijo Bosne govore historični momenti. Debata se nadaljuje.
Vittliije driiivc.
Iz IVi**»htirga bo poroča v „Times", da je Rusija v sled razložbe Dufl prinove in Gor-čakovljeve udala se v voljo druzih velevlasti glede Bolgarije in Rumelije.
jih zaveznikov, pravi Salisburv
V amcnletin*kih zjedinjenih državah Be je s .-šel narodni kongres izrednemu zase-denju. Luni je bil še senat republikansk, a zbornica demokratična. Letos imajo pa uže v senatu demokratje t. j. jugovci, nasledniki „suženskih baronov" večino v kongresnoj pa-luči \VashingtonBkej. Pričakuje se, da bode ta večina večkrat prišla v sokob z republikanskim predsednikom republike.
Dopisi.
Is TrMtfn 24. marca [Izviren dopis.] Kakor čujem, delava politično slovensko društvo „Edinost" na to, da se bodo na vseh hribih in holmcih okolo Trsta na predvečer cesarjeve srebrne poroke užgali kresovi. Točno ob 8. uri zvečer se bodo začele zpuščati v zrak rakete in užgal bengalički ogenj  na holmci poleg sv. Ivana; isto tako se bode zgodilo pri obelisku v Opčini. Dne 24. aprila pak Be bodo iz vseh slovenskih hiš tržaške okolice razobesili državni prapori. Poleg njih vihrale bodo ponosno tudi slovenske trobojnice, da bodo italijanisimi  zopet izvedeli, da je Primorje slovanska provincija avstrijska.  Sicer jih bode to močno peklo, naše zastave jim močno v oči bodle, ali tako mora Be zgoditi, — vsaj rabi tudi zdravnik hudih sredstva, da ozdravi bolnika.
Ker ravno o 6nih ljudeh iz „ltalie irre
in te so od Triglava do R *ke in Tersata ■ — Zakaj avstrijski oficijozni časopisi ne bilježijo teh i'jav italijanskih novin? — Sicer so taka rahtevania u^ozih „nerešenih* Italiianov v Rimu in drugod mnogo smešna, ali ipak do« Ua/u o, da se proti avstrijske agitacije v Italiji še neprestano vrše in dobivajo od tod naši italijaniaimi hrano. Ž.
V m HoU«* 24. m*rca [Izviren dopis.] Skoraj vea večja mesta Evrope pritekla so na pomoč nesreči, katera ie zadela bogato m a g-jarsko mesto Szegedin I'.kusni zem^emerci trdijo, da se je ta nezgoda Mag<arom pripetila le  Ramo zaradi ni'hove zanikernosti in nepdozetnosti, tako da je človek prisiljen reči, da so bolj potrebni zdaj  podpore,  ker so vse izgubili, m-go  pa vredni.  Reško m^Rtno Htarešinstvo je odločilo 4000  eld. Posestnik obče znane torpedne tovarne Waififhet. dal je sam 5000 gld.. tedflj vsega skupaj 9000 gld. Slavni reški očetje maeiaroni so se spominjali na tisto zrfatno podporo, katero so  dobili is Peata pred nekimi leH, ko je Rezina, ko še nij bila regulirana, mredi'a veliko škodo mestu. Poslali so jim  cebh 30—40 krajcirjev utira vrednosti! Te dni je prišel v RJko angleški parobrod ogromn« velikosti,  kateri ima štiri jadrnike (jarbole) in 258 msrinarjev. Prišel je
t M^lte po torpede v Waighetovo torpedno tovarno.
X \o< riiiijNkotfrtft 22. marca. [Izv. dopis.]   Učiteljski stan je zelo težaven, temu bo gotovo vsakdo pritrdil, ki le količkai po zna dolžnosti, katere zahteva njegov velevafcen posel. Učitelj nema le podučevati, on je tudi odgojitelj. Njemu se izroči nadepolna mladina, od njegovega delovanja je prav dosti odvisno, s kakšnimi nazori zapusti otroci šolo. kako pozneje postopajo v dejajnosti življenja. Po tem takem mora vsak učitelj smatrati za rvojo najsvetejšo dolžnost, da se vedno vsestransko izobrazi, da zadostuje zahtevam časa, da do-polujuje svoje vednosti, ter da si pridobi no vih, kajti pouk in odgoja sti umetnosti, in do
tična znamenja mešati, kakor bi dan-denes pisali.
Po vsem tem bo se nam pokazale za ta predlog tri oblike: bivša v' ali ve, soča v, bodoča u. Kaj nam je misliti o teh oblikah. Za bivšo obliko v' ali bolje       se poteguje več ko tristoletna raba.   Predlog v tej obliki še sedaj služi Čehom in Rusom; pravico ima, da jo rabimo i mi, zato ker je prava. Oblika v je še jako mladega postanka, ker bila je rojena okoli 1. 1846, ki se je imela pa boriti s te-kmovko w, zlasti v »Drobtinicah" do 1. 18G4 ; od one dobe je pa ta oblika v izključno zavladala, največ po oblast nos t i kranjske slovenščine.
Predlog v tej obliki služi Čehom, toda le v oziru blagoglasja. Pri nas se ta oblika ne more sklicavati na „jus praescriptionis", ker je še premlada in ker nij prava; vendar bi jo smeli trpeti, toda le v onakem slu čaju kakor Čehi; najbolje storimo, če jo pas nikom prepustimo.
Obliki h se starost ne more dovoljno zaslediti. Ne bodemo grešili, ako po premisleku rečemo, da vokal u kot predlog se je govoril v narodu, odkar se je bila novoslovenščina izlovila iz staroslovenščine. V pisavi Be p ri k a z u j e še le, če ne gledamo na pisatelje počenši od 16. stoletja, 1851. leta in sicer v »Drobtinicah". Leta 1852. je v „Drob." še po redkem kak m posejan; v „Drob." leta 1853. se šopiri že oblika v, knjiga je izdana po J. Rozmanu; leta 1854 je pa na predni rodoljub do dobra razpoznal, da oblika spaka kranjske pisarijo, nikakor ne ugaja
vseh delih v tej dobi izišlih. Isto tako je ta narodna oblika u izključna gospodarica v „Dr.u leta 1855. Marljivi in uzorni ta pisatelj po pa tudi britko  pritožuje,  kako 80  ga napadali jezikoBlovaki nnzadnjaki — s Kranjskega, na kar Be  bodemo  že o  priliki ozirali. Tem „Drob." je pridjana tudi Rozmanova „K«te-ketika", ki  ie še zdaj naučna knjiga v ma riborskem bogoslovju in menim, tudi v ljubljanskem ;  tukaj je rabljena napredna, jugoslovanska oblika u   da-si ne dosledno povsod pri glagolih    V „Drob", leta 1856. se uzdržava še oblika m, kojo pa že močno spodriva lepoti in pravoti  slovenščine na Štajerskem, | oblika  v\   letnik jo  dal  na svetlo Stojan.
nemškemu uplivu vsestransko izpostavljene; postavil je bil ta ugledni pisatelj slovenski preziram) obliko u zopet na nje častno mesto in jo tudi izključno rabil. Tega leta nekako je na Bvetlo prišlo tudi Slomškovo „Djaoje svetnikov božjih. U Gradcu", izvrstno, a premalo poznato delo, v katerem je dosledno rabljena oblika «, kakor bo  nahaja tudi v
„Drobt'nice" leta 1857. nam kažejo zopet sam v. klanjajoče se kranjski slovenščini. „Drob-tinice" za leti 1859. in 1800., čuteče, da ndso prav storile, popustivši lepo prednost oblike u, prinesle bo to le jadikovanje: „Jugo- in iztočni Slaveni pisarijo bolj pravilno, ko mi Slovenci. Bili bo, ter so tudi dan deuašnji bolj ločeni pa oddaljeni  od Nemcev in nem-
umetnosti bo ne da takoj do9peti, ampak treba je učenja, vstrajne vaje in obilo truda!
V nadalnje izobražen]e učiteljevo bo jake važnosti učiteljska društva, v pravem duhu uravnana. Po teh bo skličejo zborovanja, v katerih lahko vsak ud svoje mnenje izrazi, svoje izvedenosti objavi itd., kar je jako ko ris t no Bosebno za mlade, če malo izkušeue moči. Več glav več ve. Z združenimi močmi se da marsikaj doseči, kar posameznemu nij mogoče. Smoter vsakemu učiteljskemu društvu pa je in mora biti le vsestransko delovanje za prospeb šolstva 1 Ta smoter pa je odvisen od pogojev, ki imajo vsi svojo kor«;-niko v osobnosti učiteljevi. Prvi pogoj je pravo mišljenje učiteljev, ter njih sveto vnetje za sveto stvar! V čem se pa ta pokaže V — V ljubezni do svojega poklica, v resnem apolnje vanji njega dolžnosti, v prijateljstvu do svojih sodrugov, v ljubezni do svoje domovine, do svojega naroda, in sploh v sočutji z vsem, kar ugaja sreči in blagostaou človečan-stva. Tako nekako je slavni pedagog Diester-weg govoril o bistvu mišljenja, ki bi ga moral vsak učitelj gojiti v svojem osrčji. A kakšno je to sploh na Kranjskem? — Nekaj .časa uže se očitno kaže, in sicer v najgrjej meri.
Učitelju na Kranjskem uze tako osoda nij kaj posebno mila, a gorje* mu, če ostane vstrajen, kakor je bil, če ne opusti prvotnega mnenja — Bvoje prepričanje, — če se ne uklanja želji možev, ki delajo Bftir" in repre-sentirajo „die gute sacheu. Trikrat gorje mu, če nij ud „landeslehrervereina" ali pa kakega „zwergvereina" ! — Prost je Človek v svojem dejanji in pamet ima tudi, da zna, kaj sme po svojem prepričanji storiti; a če svojo duševne prostosti več uporabiti ne more in kg slepo iz gole bojazni uda volji druzih, potem postane mašina, ki se da pregibati, kadar in kakor je drug m drago !
Nekaj učiteljev postonjskega kraja je ostalo svojemu mišljenju vendar zvestih, ter nij pristopilo k „'/.weigvereinutt. A uže je začel bič peti nad temi uporniki, ki nijso hoteli posvetiti svojih močij „dem fortschritt und der guten Bache!" l^ios ego! — si je menda izbral za geslo eksekutor s „tatrutto". Pa saj se sami najbolj bičajo — njih „pedagogi Cen" duh postaje vedno bolj očiten, njih namen od dne do dne bolj jasen! Če jim je bilo res le za „ fortschritt", zakaj pa zdaj na vse kriplje pref,rauj«jo nekatere narodne učite lje tega okraja? Če pridigujejo složnost, ko-
legijalnost, zakaj seiejo potem sami neslogo in to še na tak način? Če jim je za šolski napredek, zakaj ne obračaio svoje pozornosti le na tega, ampak se brigajo celo za privatne besede, ki jih je ta ali oni učitelj — ki pa nij „zvverg* — govoril, le da hi era potem na podlagi teh „bohernorts" priporočili?
Mislimo, da se pač nobeden ne bo kpsi', če nij član tega „vereina". Po r»rej navedenih besedah bo pač vsak takoj sprevidel, kakšne naravnosti je mišljenje te za „napredek" vnete „pedagogiČne" družbe. Praj urno rekli, da se kaže dobro mišljenje učiteljevo tudi v prijatelj • stvu do svojih kolegov. Pa kako goje" „?.weig-vereinovci" prijateljstvo? Na originalen način. Na videz Re ti dobrikajo, sladko delajo — a preže  ti na vsako besedico; če jim kakšna nij po volji, Re takoj vzame „ad notam". Čudno so skrbni, pazili bodo na te, ko na punčico lastnem očesa ter vedno gledali: kam greš, r kom občuješ, kedaj prideš zvečer domov i. t. d. Če je gradiva za en bip zadosti, pa hajd' Rko-vat „anzeigo." Tako se svojim „špicelistvoma prav živo kažejo  svojo  naobraženost  in reR ginljivo — prijateljstvo do   svojih kolegov nne7\vergljerjevu. — Učitelj mora biti navdan z gorečo ljubpznijo do domovine,  do svojega naroda.   A tu se, Če učitelj pripozna, da je Slovenec, da  česti in ljubi svoj jezik, najdražji dar, ki ga je podedval po svojej materi, to zaračuna takoj za greh, ki zahteva obilo pokore.  Naj bodo še tako zvest v svojem poklicu, naj  ppolnuie svoje dolžnosti še tako vestno — on vendar nič ne velja, on ie „persona ingrata", „verfassungsfeind" in morda celo  —  republikanec,   komunist, kajti naši poštenjaki  pedagogi  pri svojej logičnosti koj pridejo do takih sklepov. Tak sklon se potem realizira, t. j. on se objavi  „bohernorts", 8 kratka učini se denuncijacija.
Družba pa, katere udje nesramno špic 1 j a jo in denuncirajo pripadnike lastnega stanu, ter si po tej poti hočejo pridobiti zaslug in slavno ime — kar si jim je sicer uže na vsem Slovenskem posrečilo — je vredna vsega zaničevanja, ter ne zasluži, da životari.
D xi Bolska. Ie l.tthovij* pri Cerkljah na Gorenj skem, 25 marca flzv. dop.] Na tem svetu se vne preobrača, zdaj je sreča, zdaj nesreča zdaj veselje, potem žalost. S tem nas osoda opominja, da smo na tem svetu le popotniki, ki se preselimo v malo letih v večno daljavo. S tem »mamo, le to misliti, delati in za naše
čase bolj se anati, kakor pa za to posvetno
minljivo nič vredno veselje.  Kakor preteče/o letni časi tako nam tudi pretečejo dnevi na« šega življenja. Nastopila nam 'jo ugodna spomlad. Kako veselo ne vidijo kmetovalci na polji s svoj'mi  lepimi konjiči  ali voliči,  ki polja umno pripravljajo za setev, in za ta čas kar lllftl k temu našemu delu se vidi lehko. Veseli ptički pojejo nad ni mi vesele pesmice, škrjanci se zjutraj vzdigujeio nad  orači polja ker tO nam veselo spomlad daje.   Ker je setev tu, zatorej bi ne bilo dobro, ko bi jaz od nje danes molčal, zatorej poprimem za pero, in bom prvič govoril od nukegi lanu, pa po re3ničnej uterjatvi in bivanju našega kraja. Bog dodeli mir in edinost in pravo vero, ker to je prvič na podlagi, da Re  boliši časi napravijo. Moj pred sosed mi ie sledeče pravil o ruskem lanu da tudi si. družba kmetijska izve. Lata 1877. ga je iz Vi mernika zraslo 1 mernik semena tedaj polovico, in 12  pušljev prediva, 1878. vsaieneea 1 mernik ga je dva mernika zraslo, potem 24 pu^lov prediva, pa ne knj na dobrej njivi brez strežbe; lan ie dolg. predivo lepo in dražje, uže 1 pušelj vaga 4 — 5 flf kakor so, jaz ga priporočam vaem gospodarjem, če ne veliko, vsaj nekaj je dobro, če se le dobro Reme dob«, a mora kupec dobro stati zanj. Njiva se pred zimo pognoji, potem Rpomlad Re gorje pusti ležati, potem  povleči, zdaj  okolo sv.   Florjana se zakoplje in ogbšta po previdnodd ; lan zrase 27 do 29 col do"*g, potem ruie Re, reflja in zerrinia, pa prvič to je dobro, ker čaka na njivi, postavim če kmetovalce z delom base, da ne morejo vseea enkrat, čaka še 14 dni del j na rolju; nnš domači  pa ne Čaka črez dan; seveda čaka už-\ ali glej na gospodarjevo škodo.   Ter'ce tarejo lan težje, ker je bolj trden, seveda slabe tertce ne opravijo dobro delo.   Fino je predivo,  posebno; pražnje je dobro, ker je močno, za drete (o cvirn; pražnje predivo je ?£ po 38—42 kr. hladnik pa po 20—24 kr.   Totem  lahko vsak lanorejec vidi koliko koristi.   Pa to povem vsem lano-rejcem,  da laneno seme n»j vselej spravijo na suho, ka vlažnost ali faihtna shramba je uzrok, da se spridi, je škoda velika za se-janie pa tudi za olje; zatorej naj bi kmetovalci vselej večkrat posebno o deževnem vremenu gledali ga premetavati ali pretresavati, da se obvaruje škode.
Slovenska gledališka predstava.
Gledališka predstava, katero je napravilo .Dramatično društvo" v čitalničnei dvoran« dne*
fičine,  tedaj  se je obranil bolj čist njihov govor. Mi Slovenci smo pa zakovani v okovih nemščine, ter se  je znebiti ne moremo slovenski pi saj oči: ker vedno le prebiramo nemške bukve in časopise, ter prestavljamo le iz nemškega.   Podajmo  se v duhu v domovino sorodnih bratov sla.venski h ;  učimo se nekoliko nam najbližnjega horvaškega jezika .... Zvediti utegnemo,  da smo v svojem jeziko Blovju zaostali, smo močno za bratomi sla venskimi, da se truditi  moramo jako, da dosežemo, kar uni že imajo,  pravi govor slavenski."   Vidi se, s kako veliko težavo bo vrli štajerski Slovenci popustili jugoslovansko obliko     da-Bi naravnost ne reko. Za Slovence na Štajerskem je bila oblika u prav živo ču tena potreba, da se zabrani napačni izgovor; in tako oni v pisavi vedno bolj/mirajo, odkar bo popustili lepo  in  teško priborjeno pred Btavo oblike u.   V „Drobtinicah" leta 1861. vlada izključno t>, pri glagolih stavljan brez
vRakoršnega pravila. Letnik je tiskan v Mar burgu.—Letnik 1862 „Drobtinic" ima zopet bolj pogostoma obliko m; ravno tako se nahaja predlog v tej obliki tudi v letniku 1863. V letnikih 1864, potem 18G5 in 18G6 in v „Drob." 1. 1869 ne najde u nobenega mesta več ; na njegovo mesto je stopil krokodilasti t», in dovolj — s to obliko u so zginole tudi lepe in koristne ,Drobtinice" ho slovstvenega pozorišfa. Videli so rodoljubni štajerski pisatelji, da njihova napredna pisava nahaja toliko protivnikov, zlasti oblika u ; to lim je pogum jemalo krepko napredovati; napak bo storili, da so se tega ustrašili, jako napak, naj popravijo to napako.
Močno je želeti — to bodi mimagrede omenjeno, da bi se štajerski Slovenci ohrabrili in zopet izdajati začeli ,, Drobtinice", da bi zopet jeli gojiti to sprelepo cvetko Slomškovo, nepozabljivemu vladiki v vedni in hva ležni spomin. Naj zopet oživd, a ne n Drobti-
nice", ampak „Drobtine". Slovenski pisatelji na Štajerskem Slomšku, ki je za slovensko stvar toliko storil, da se po vrednosti še oceniti ne more, ki je ovaroval Slovence svoje, da neso v tako tužnom stanju, kakor oni na Koroškem, ki je storil, da so bolj napredni, svoje narodnosti bolj zavedni, ko ostali Slovenci po Sloveniji, temu Slomšku ne morejo lepšega Bpomina postav ti, kakor da narodu podado prerojene „Drobtine" z odlično obliko k, kakor so jo svoje dni že obično bili pisali.
Predlog v tej obliki (u) ima tedaj že, kakor smo videli, zgodovinsko pravico. Ta oblika ima pri nas največ pravice, da Be se jej prizna od mrtvih, papirnatih slovničar-jev zamkavaoo pravo javnosti, in sicer to gk-do našega lastnega slovenskega naroda in pa glede Jugoslovanov.
(Dalje prih.)
23. t. m., se je jako dobro vršila. V prvej igri „Pokojni moj", katero je iz francoskega prevela gospa Luiza Pesjakova, odlikovala se je gospa II. v nalogi Heloize, katero je z ele-gantnosijo in lepim ljubo doutčim govorom tako izvrstno predstavljala, da nihče ne bi bi verjel, da je gtspa prvikrat kot igialku nastopila; k peifektnej igri družila se je tud krasna okusna toaleta, tako, da je zares očarala poslušalstvo. Nalogo Hermine prevzela je gospica N., katera nam je še od prejšnjih društvenih predstav v dobrem tpomiau. Igrala je staro koketo jako dobro, in dopadalo nam je posebno še, da gospica nij pretirala, kar se pri tacih nalogah kaj rado zgodi; pokazala se je tudi v tej igri kot izurjena domača igralka. Hišino Zalko predstavljala je gospa V., katero smo predolgo uže neradi pogrešali na slovenskem odru, ker to je znano, da v naivnih rolah je gospa V. neprekosljiva. Moški nalogi ste bili igrani od gospodov G. in B. — Prvi je jeden naših dramatičnih pred-Btavljalcev stare garde, katerega smo vedno z veseljem na odru zagledali, ter njegovo nioj-sti rsko igro občudovali, toda — tudi uže dolgo pogrešali. Prevzel je za ta večer nalogo odvetnika Fernambuca, in z gladko tekočo besedo, izvrstno mimiko in masko pokazal se vnovič kot vrlo spretni igralec, ki zna vsako besedo pravilno naglašati, vsak korak primerno stavljati in kateremu se na vsacem migljaju pozna mojstra, žalibog nam nij dano veselje, tega gospoda večkrat na odru slišati. Nalogo Ghampagnola igral je gospod B. prav živo in sigurno, akoravno se nam dopade bolj v komičnih nalogah, katere se mu bolj podajo, nego resne. Pa gospod B. je tudi uže izkušen igralec, in posrečilo se mu je mladega so proga dostojno predstavljati. Ker je bil tusemble skozi jn skozi izvrsten, učinila je ta fina salonska igra obče zadovoljstvo mej občinstvom, katero je na konci vse igralce burno dvakrat na oder poklicalo.
Druga igra je bila J. Alešovčeva izvirna burka „ Nemški ne znajo". S to igro je g. AleŠovec dobro naslikal zmešnjave, katere nastanejo vsled nemškega uradovanja pri naših oblastnijah. Posamezne naloge so karakteristične, igra ima res komične prizore za smeh. Čitalnicam na deželi bode s to burko, če jo avtor v nekaterih stvareh popravi, ustreženo, ker iz domačega življenja izvira in se lehko predstavlja v manjših prostorih. Igrala se je pa tudi tako naravno in živo, da je bilo ve Belje. V prvej vrsti se je odlikoval priljubljeni naš komik g. K., kateri je mogočnega, na bvoj „tajč" zelo ponosnega biriča kaj dobro predstavljal, pa tudi gg. Š P., B. in Št. bo humoristične svoje naloge izborno izvršili. Gospod J. P. pa je očeta župana jedrnato in moško igral in s svojo krepko postavo vrlega Korena prav po domače pred stavljah Pokazala se je pa ta večer tudi nova diletantinja gospica L, katera je nalogo županove llezike mično igrala. Če je tudi v začetku nekoliko bojazljivo nastopala, rastel jej je pri vsakej Bceni bolj in bolj pogum, da jej smemo vsakako za prvi debut čestitati m upamo, da se nam kmalu zopet v kakej igri prikaže. Druge naloge so majhene, toda vsi igralci so se jih dobro naučili in razmotalo se je vse tako gladko, da ne kmalu tako. — S to predstavo se je pokazalo, da imamo še zmirom izvrstne moči za slovensko gledališče, samo da nam redkokrat  napravljajo jednacih
veselih večerov._
IzdateJj m ureduik Josip Jurčič.
Domače stvari.
— (Ljubljanska deputacijado cesarja.) Ljubljanski župan je bil ponedeljek večer Bklical mestne odbornike k zaupnej seji, v katerej so sa oglasili mestni odborniki gg. Burger, Dober le t in K lun, da pojdejo z županom na čelu 24. aprila na Dunaj cesarju čestitat v imenu ljubljanskega mjsta.
— (Sokolski večer) v ljubljanskoj čitalničnej dvorani je bil vtarek večer prav dobro obiskan, dvorana je bila polna in predstave „ meglene podobe" po aparatih ranjcega „Sokola" < i nutka kakor tudi humoristični dobro o-oljeui kupleti gospoda K a j z e 1 a so bili z občno pohvalo sprejeti, zabava živahna. Zanimivo berilo „Skmovska modrost in Pikin Ježek" hočemo priobčiti v našem „listku."
— (Iz tukajšnjega gimnazija) sta ona dva osmošolca, ki sta so s policaji stepla in zato črez noč v zapor dejana bila, morala izstopiti, ker bi bila sicer izključena.
— (Novo poslopje za hranilnico) bode zidala „kranjska stavbena družba". Do oktobra mora biti pod streho. Došlo je bilo več ofertov, nekateri =o bili dražji, nekateri pa tudi cenejši nego stavbena družba.
— (Iz seje kranjskega deželnega odbora) iil. maicija: Več družinam rezervistov so se dovolile denarne podpore; — v službo vincarja na deželnej vinogradnej in sadje rej s kej šoli na Slapu bil je sprejet Josip Urbančič (bivši učenec te šole), v službo se-kundarija v deželnej bolnišnici v Ljubljani pa dr. Aleks. Metze iz Prage; razpisano steklarsko delo za norišnico na Studencu izročilo se je trgovca Fr. Kolmanu, mazavsko (firmažar-skt) delo pa Aduifu in Hugonu Eberlu.
— (Iz Metlike) se nam piše: Srebrna poroka cesarjeva praznovala se bode v Metliki po skupnem programu vat h tukajšnjih društev. Predvečer bodo goreli kresovi. Ljudska veselica bode, ako nas rad nagajivi april ne poškropi, 24. popoludne javna pod milim nebom z loterijo na prid tukajšnjim šolskim revčekom in nesrečnim poplavljencem.
— (Plagijat.) Piše nam naročnik našega lista: Članek: „Der Niedergang der slo-venischen Bewegung" nij originalen, marveč posnet in mutatis mutandis skoro od besuue do besede prepisan iz „N. f. Presse", katera je pred dobrimi 5. leti kot drugi uvodni članek prinesla „Der Niedergang der t selit-chisehen Bevvegung*. Ljubljanski dopisnik )e dotični list branil, in tako „N. fr, Pressi" ukradeno gradivo malo predelano zopet prodal. — Jaz se članka v „N. fr. Prease" tato živo spominjam, da bi ljubljanskega perfidnega korespondenta prav resno stresel, da ga imam pri rokah. — To so mi je zdelo potrebno naznaniti v „karakteristiko."
— (Iz Liv na) je izvedel tukajšnji nemški list po nenavadnem potu preko — Novega mesta, da je t»m doli v Bosni Ustanovil lej-tenant Mdavec bralno urusitvo, v katerem so časniki „N. Fr, Pr.u, „Gartenlaube", „Slovenski Narod", „Fiieg. Bl.u, „Ueber Land uud Meer", „111. Bi." in celo „Laib. Tagblatt". Liste dobivajo v Livuo peti da.i po izhajanji.
Kazne vesti.
* (Zopet napad na uradno rusko osobo.) Iz Peterburga telegraf 25. t. m. javlja, da je 24. marca zvečer btrelil nekdo na konji na generala Drentelua na Nevsaein trgu, a ga nij zadel. Oni človek strelec je ubegun
* (Plaz.) V viuogradokej gorici blizu Radgone se je zemlja odtrgala v jarku in po-
Bula nizdolu, ter zagrebla pet vinskih hramov
in jedno hišo.
* (Spet kuga.) Iz Rusije poročajo, da se je v Vetljanki pokazal zopet en nov slučaj kuge, ali bolnik nij nevarno bolan.
* (Nesreča na morji.) Barka „Fede-
riko 1! -, ki je imela voziti oglje iz Mustille
v Aieksandrijo,  utonila je  10.  februarja pri
Gioja Tauro. Valovi Bilnega viharja so jo po-
greznili. Ljudje so z obale gledali,  ali mjso
mogli nič pomoči.
_____ __
26. marca:
Evropa i Sadolšek li Trsta.
m »ionu t Orflahttt iz Dunaja. — Lengvel iž Kaniže. — Polak iz Trata. — Soitinger iz Dunaja. — Kan/, iz Gradca.
Pj ti »licu: VVohlheim iz Dunaja. — Globoč-nik iz Žuleznikov. — Blum iz Dunaja.
Pri b»T»rikem dvorni Leban iz Kranja.
Dunaj«xia borza 2G marca.
(Iiivirno coiegratidno pvn>6ilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   64 gld. 25 kr,
-notni dri. dolg v srebra   ...   64   „   60 m
ilata renU.........76   „   35 _
1860 dr±. posojilo......117    „25 „
Akcije narodne banke   .... 803   a   — ,
kreditne akcije.......242   „70 „
London..........117   „10 m
Hrabro..........— —
*aP°L   •   •........*   u   327, „
CL kr. oekini........5   „   541/, *
Jriavne marke.......57   „   45 m
Razglas.
Visoko c. kr. namestništvo v Trstu je s št. 2815 od 12. t. m. mesečne semnje za živino, poliske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, štacunsko blago itd. v Divači dovolilo, in bode z 26. aprilom t. 1. pričenši, vsak mesec na ta dan tukaj semenj.
Ako bi bil na ta dan praznik ali nedelja, se preloži semenj na prihodnji delavnik.
Gospodarski svet v Divači,
dne 26. marcija 18 7 9. (102—1)
Razglas.
Z dovoljenjem sodnijskim se bode vse premakljivo blago iz zapuščine dne 28. febru-arija t. 1. umrlega urarja, gospoda Ivana Giroda, in Bicer:
I. hišna in kuhinjska oprava, obleka in perilo, stvari od zlata in srebra, vse  te reči
v petek dne »S. marcija t. I.,
ter naslednjega dne v stanovanji umrlega zapustnika na starem trgu št. 2 v III. nadstropju (v gospe Karline Kdhlerjeve hiši);
II. vse stenske in žepne ure, urni deli in furniture, prodajalniška oprava, ura na plin, isto takosna svetiljka itd.; — te sub II. navedene stvari se pak bodo
v ponedeljek «lu«> 31. marcija t. l.v ter v naslednjih dneh v prodajalnici za ure pod Trančo, obakrat od 9. do 12. ure dopo-iudne in od 3. do 6. ure popoludne prodajale v javnej prostovoljnej dražbi onim, ki bodo največ obl/ubili in v gotovini takoj plačali. V Ljubljani, dne 22. marcija 1879. C. kr. notar kot sodnijski komisar:
(98-2)       Dr. Jarnej Zupanec.
Solile Firmen als Vertretsr mmbl
Lautuina iu tiak „2Jarodne tiskarne".