V pozni jeseni
petja več, ni evetja vee,           Življenja nitna veS ravan, Na vrte Iega slana;                            Zelenja ni vec v g6ri —-
čez strni brije mrzcl piš,                   Za listom pada k zemlji list Počiva plug in brana.                        UČeč: Memento inori!J)
Jeseni pozne pusti čas,                       Zasneži, sneg, ravan in breg — Kak6 mi tožiš dušo,                            Kar invtvo jc, zagrtbi!
Kako temniš jo in težiš                      Pozdrarljal nckdaj vigred sem, Kot megla cvetno rušo!                      Pozdrav veljaj zdaj  — tebi!
Pod tabo naj počije dol,
Počije gora, vrti, — A jaz počil pri Bogu bom,
Oj tam, kjer ni ve6   - srurti . . .
Jos. Volc