Kontrahiranje kmetijskih pridelkov 1 Kantrahiranje je važen finl-lelj v naši politilci do vas:, ker z njim usmerj-amo, planiramo tn pospešujemo kmetijsko pro-levodnjo, pred«lavo ln promet • kmetijskiml pridelki. S kan-trahiranjem se individualnl kmetje po zadrugah povezujejo z družbenim sektorjem. To pa »pliva na individualne kmete, Ida sprem.njajo svoj način pro-izvodnje in začenjajo uporab-|j.ati sodobna tehnična sredstva tn tako večajo svojo proizvod-DJo in dohodek. Korvtrahjranje industrijskih rastlin opravljamo pri nas s precejišnjim uspehom že celh deset let, med tem ko smo kon-trahiranje žita in drugih prti-delkov vpeljall Sele v zadnjih treh Letih. Letos bomo prvii za-čelj skJe-pati pogodbe z indiv'-dualnimii kmeti po fcmetijskih eadrugah. Zato je treba podčr-ta-ti nekatere izkušnje kontrahi-ranja, ki lahko koristjo nadalj-rjemu delu pri tej važnj na-logi. Značilno je, da le-tos kljub povečani ceni najvažnejšib in-dustrijskih proizvodov, sladkor-ns pese in sonča c konbrahira-nje ni tako uspelo kakor lani. Od kolitin, na katere smo ra-iunali, smo do konca meseca maja kontrahiiraJi: siadkorne pese 95%, sončnic 60%, ricinu-ea tSVt, oljne repice 60%, soje 30%, bombaža 75%, tobaka 87»/« In konoplje 50%. Ker kontnu-hiranje S« ni konfano, ]e ver-Jetno, da se bo to stanje n«ko-llko izboljžalo. Dejstvo pa je, Aa j« pri mntkgih kulturah kon-•rahiranj© nižje kakor je bilo lani. Po drugl strani pa bomo letos Pri setvi industrijsklh ^ultur kJjub temu, da go kon-¦pahirane mcnjiše površine, po-toabill za 30% ve-č umetnih gno-Bl in sredstev za laJčiio rast-tn, kar pomeni precegšen Itepeh. Tudi kontrahircmje žita zaostaja Kontrahiranje žita je še bolj neugodno. V primerjavi eprejš-njim letom srao letos kontrahi-rali komaj okrog 50% površin ab koli&in žita. Pogoji za kon-trahranje pa so zelo ugodni. Cena je za 4 dinarje višja, ka-kor pa so domenjene odkupne cene, umetna gnojila ln sred-stva za zaščito rastlin*so za polovioo cenejša, kmetje pa do-bivajo še 30% predujma za kontrahirane količine. Pa ven-dar se kontrahiranje zmanjšuje. Tudi pri ž.tu je znatilno, da se letos s kontrahiranjem prece-j veča irporaiba umetnih gnojil v primerjavi z lanskim letom. Tako cenijo, da bodo na vsak z žitom posejan hektar porabUd od 350 do 400 kg umetnih gno-ji-1, kar pomen. precejšen uspeh. To bo n«dvomno z večjim do-nosom dalo vzpodbudo tudi drugim kmetom za uporabo teh sredstev. Eden glavnih vzrokov za ne-zadastno kontrahiranje je v prvi vrsti stanie na trgu. Ko imamo dvojno triišče žita in znatne razlike v cenah, ni !ah-ko doseiii večji obseg kontrahi-ranja tako industrijskih kultur kakor tudi žita. Pridelovalec se ofootavlja ali naj kontrahira, če. prav tako doseže praktično ve-6ji rezultat kakor pa na tržižču v medsebojai izmenjavi. Ce ra-čunamo, da znaša na pr^mer regres za umetna gnojila, re-gres z.a cen-e, obresti za predujem v gotovlni ln podobno 20 dinarjev za V9alc kilogram, tedaj kmet dejangko doseže ceno na<3 40 dinarjev. Na tržjžču v žitnih lcrajiih pa kmet lahko proda žito naijveč po 35 dinarjev. — Tud: za industrijske kultur« daje raiun podoibtio slifco. Zadmge niso dobile potrebne pomoči Prenos kontrahiranja na kme-tijsfke zadruge aismo zadastl pripravili. Vs© kimetijske za-druge niso bile dovolj pr prav-ljene za to v pogledu knjigo-vodstva in s tehničnega stali-šča dokaj zapleteno delo. Razea te-ga pa industrijska in žitna podjetja niso pokazala zadastd podjetnosti, da bi zadrugam po-magala pr. tem poslu. Tako ne-katere terene ta akcija sploh ni obsegla. Zdi se, da je zadru-gam po eni strani potrebna po-moč industrijskih in trgovskih podjetij pri kontrahiranju, po drugi strani pa je treba bodoča poslovne zveze popolnoma uspo-sobiti za to dedo. Le-te morajo kontrahiranje kmetijskih pri-delkov držati krepko v svojih rokah in pomagati kmetijskim zadrugam v strokovnem in v f nančno-komercialnem pogledu. Končno, zvezni lzvršni svet je izdal splošne predpise o kontrahiranju kmetijskih pri-delfeov. Toda ti predpisi nima-jo ustreznih navod:l, ki bi po-polnoma in konkretno določila obv&znoeti pa enl straai med kmeti in zadrugamtl ter indu-strijskimi in trgov-nskiml pod-j-etrji po drugi strani. Ker nl takih navodil se na terenu do-gaja, da nekatere organizacije samovoljno postopajo, da imajo nepravllne in v po&lovnem po-gledu nekorektne odnose, da obljubljajo nekaj, kar pozneje ne izpolnijo itd. Zdj se nujno, da poseže vmes Zveza kmetij- skih zboruic, Glavna zveza kme-tijslkih zadrug FLRJ in Zveza trg-ovskih zbornic. Le-te mo.rajo izdelati tudii talka navodila v skladu s predpisj zveznega iz-vršnega sveta in tako poraagatl zadrugam in gcspodarskim or-ganizacijam. M. Ivanovič Do 31. maja 1.1. so bile kontrahirane naslednje kulture: 1955 1956 Ime kullure kontrahirano ba planirano ha kontrahirano ba a) industrijske kulture siadkorna pesa sončnice ricinus oljna repica leča borabaž tobak konoplja b) žito pšcnica jcimen oves koruza 65.000 124.239 4.472 12.762 2.739 14.000 44.600 35.000 74.100 120.797 4.000 18.196 9.620 16.613 42.842 36.S4S 70.454 78.547 1.789 10.816 2.875 12.2-.4 37.4J2 18.289 Skupaj kontrahirano 1.1955 252.000 ha 11.000 ha 13.000 ha 127.000 ha do 30. apriia 1956 127.000 ha 9.000 ha 7.000 ha 62.000 ha S k u p a 1: 403.000 ha 205.000 ha