54268

SLOVENSKA

STENOGRAFijA

* *

(Sostav Gabelsbergerjev)

Priredil

F. MAG Dl G

ZAGREB, 1898.

TISK IN LITOGRAFIJA JUL. HUHNA V ZAGREBU.


Stenografija, t j. tesnopis je pismo, s katerim je moči
tako hitro pisati, kakor hitro so govori To ime nanaša se
na ozki prostor, ki ga to pismo zajemlje, a glede na brzino
zove se tahigrafija, t j. hitro - ali brzopis. Zraven brzine
mora stenografsko pismo biti tako določeno, da ga svak po¬
znavalec kakor navadno pismo lahko in nedvomno čita.

Brzino in določenost doseže stenografija Gahelsherger-
jevega sostava, po katerem je ta knjiga urejena, s tremi gla¬
vnimi sredstvi: 1. s jednostavnimi, brzotečnimi in lahko spo¬
jnimi pismeni, 2 z krajšanjem posameznih besed, in 3. s kraj¬
šanjem besed v stavkih. Po tem se deli nauka na tri dele :
prvi del uči pismena iti jih spajanje v zloge in besede ;
drugi krajšanje posameznih besed po stalnih pravilih; in
tretji krajšanje besed s obzirom na njihovo zvezo v stavkih.

PRVI DEL

Pismena in jih spajanje.

Pismena.

Tab. 1. §. 1. Stenografska pismena ali znaki pišejo se med četirimi

1

črtami: jj; črta 3. je kakor v navadnem pismu, osnovna

4

črta ali redica.

Po velikosti delimo pismena na mala , srednja  in velika.  Mala
so, katera prostor med 2 in 3. črto ne izpolnujejo; srednja, katera
ta prostor ravno izpolnujejo; velika katera sežejo do gornje (l.)
ali dolnje (4.) krajne črte. Znaki samoglasnikov so vsi mali. (Gledaj
stenografsko tablico 1.)

Opomba. Znak t  je, navzgor ali navzdol pisan, vselej teukačrta: tenka
sta tudi j,  in /, nazgor pisana; od samoglasnikov so tenki e, i  navzgor
pisan, in o  Ostali znaki imajo navadno senčnico.

Soglasniki s,  z, z imajo po dva znaka, ker se rabijo tudi njihovo
obrnjene oblike.

Pismpnoma l  in s  odpada na početku besed prva, na koncu pa druga
vezna črta. Tako tudi a  na koncu besed nema za seboj veznice, sam za se
pa je samo pika. (Vidi sten tab. 1. op )

Razlike t. zv. velikih in malih pismen, kakor v navadnem pismu, v ste¬
nografiji ni. Namesto pike rabi se kratka črtica: —

Razmerje črt je najbolje, ako je razmak 1. in 2. pa 3. in 4. črte
11  j  jo i'/ 2  razmaka 2. in 3. črte, Početnik naj piše vsekako na liniranem
papirju s štirimi črtami; s časom bodete zadosti dve srednji črti (2. in 3.),
na zadnje pa samo ena (3.). To je potrebno zaradi tega, da se učenik navadi
pravilnega razmerja pismen in potem točnega pisma. Še le ko vidi, da mu se
je pismo povsema učvrstilo, naj opusti črte, kakor to biva v praksi. Piše pa
naj s perom in črnilom (olovko rabe praktični brzopisci), pazeč vedno na
lepo (kaligrafično) in pravilno pisavo. Ne velja navlašč pokušavati uikakve

— 3 —

hitrice, ker si početnik s tem lahko pismo pokvari; hitra pisava pride sama
seboj po marljivih vežbah Vsako napisano vajo treba še enkrat prečitati, da
se učenik objednem tudi v čitauju vežba.

Spajanje pismen.

§. 2. Pismena spajajo ali vežejo se v zloge in besede na
dvojen način: posredno  in neposredno.

Posredno spajanje znakovje podobno vezanju pismen v običnem
pismu; pismena se namreč s pomočjo tenke črtice ("veznice) zapo-
^jredoma jedno k drugemu pristavljajo. Tako vežejo se pismena
cy ' soglasnikov, med katerimi se nahajajo samoglasi, ki se sploh v ste-
nografiji ne pišejo se svojimi znaki.

Neposredno spajajo se pismena tako, da se brez veznice zje-
dinijo v jedno obliko. Tako se vežejo pismena soglasnikov, ka¬
teri se shajajo brez samoglasov. Take spoje ali zveze soglasnikov
zovemo sestavljene ali zložene soglasnike.

Označevanje samoglasnikov (vokalizacija)

§. 3. Samoglasniki se sploh ne pišejo s svojimi znaki, ampak
se označujejo s soglasniki vred. V ta namen se soglasniki, med
katerimi se samoglas nahaja, spajajo posredno, zraven tega pa še se
posebni glasovni značaj samoglasa izrazi v soglasniku, in sicer
v spredniku zloga

Tako označevanje samoglasnikov zovemo simbolično. Kot gla¬
sovni značaj samoglasov služi nam tukaj: za najvišji glas i  višina,
t. j. visok položaj; za u,  ki je najnižji, nižina ali nizek položaj, za
a  pa, ker je najmočnejši glas, krepkost ali krepka poteza.

Kadar se samoglas ne more simbolično označiti, tedaj se njegov
znak se znakom soglasnika v jedno obliko zjedini ali stopi. Tako se
izrazuje zlasti o, deloma tudi i  in u.

S tem moremo izraziti 4 samoglase, in potem se peti, namreč
e  razumi sam po sebi, ter zadostuje zanj samo posredno spajanje.

S celim znakom piše se samoglasnik samo tedaj, ako se dru¬
gače ne more označiti.

Simbolično označenje ima sploh prednost pred drugim.

To so obča pravila vokalizacije, katera treba za posamezne
samoglasnike razložiti. *  .

E-

§. 4. Samoglas e označuje se:

1. s samim posrednim vezom soglasnikov; med posredno spo-
rej čitati e;  n. pr.:

jenimi soglasniki gre to

2. ltn®)lek, le s, rt?, sok, led, red, let, reč, seč, set, jed, rop, rez, lev, lep, del,
pes, cev, med, vez, pet, jež, dež, meč, meh, žep, ček, leden, remen, senjen,
nesem, pesem, jelen, zelen, vesel, nemec, venec, bezeg, cepec, sevtr, redek,
jezer, reber, peres, teles, pepel, čeden, pečen, Peter, t  veter, petek, rečem,
temen, berem, bereš, perem, pereš, metem, meteš, tešem, tešeš, tečem, tečeš,
lemež, sedež,

2. Piše se s svojim znakom na početku in koncu besed; na
koncu izza t  (navzgor pisanega) pristavlja se malo nižej; n. pr.

eD, eden, eben, eter, bere, pero, nese, reke, jele, seme, reže, mete, dete, pe¬
te, berete, perete, pečete, tešete, nesete, metete.

A.

§. 5. Močni samoglas a  označuje se:

1. simbolično s tem, da se sprednik zloga krepkeje potegne,
(senčnica se debije črta); n. pr.:

lan, las, rak, kal, rad, nam, kam, kap, mal, lat, nat, sat, val, dan, par
vam, pad, panj, pav, gaz, raj, daj, gaj, mah, čar, žar, laž, naš, vaš, rana,
rama, sapa, baba, jama, vaga, žaba, čakam, čakate, čakaj, Žalec, berač, para,
pera, jela, dela, dala, lesa, lasa, mera, mara, peča, deca, pamet, denar, de¬
narja, beseda, parada.

2. Piše se sc znakom, kadar prihaja izza tenkih pismen, in
sicer izza t, navzgor pisanega j  in /, izza samoglasnikov, in kadar be¬
seda ž njim pričenja; n. pr.

leta, peta, deteta, ratar, tatar, kapetan, teater, fata, Abel, amen, Adam,
Ana, Ararat.

0 .

§.6. 1. Samoglasnik o  staplja se s sprednikom, izjemši /in t,
v zloge: bo, co, So, do  itd. (vidi v tab. 2.); n. pr :

bor, bog, dom, god, hod, kol, kot, lom, mož, moč, noč, nos, nož, pot,
3_rok, rod, sol, som, tok, top, vol, zob, kolos, kokoš, kopel, sokol, bosonog, vo¬
dovod, doba, doma, bogat, tnkar, robota, beremo, metemo, jagoda.

Opomba.  Poseben znak, in sicer na širje raztegnjen o  služi
nam za zlog oj  n. pr.:

boj, roj, loj, noj, vojna, dojka, vojka, vojvoda.

2. Piše se s svojim znakom: na početku besed; izza/, j,  in
navzgor pisanega t;  izza samoglasnikov; v zlogu iona koncu besed
se znak obrne; n. pr.:

od, os, osa, obad, oko, opeka, orač, oseba, osoda, otok, kotor, šator,
joč, Leo, Eol, geolog, leto, peto, veto, moto, lepoto, lakoto, lopato.

®) Prečitavši pravilo ne čitaj teh primerov tukaj, ampak čitaj precej in
ob jeduem prepisuj stenografski pisane primere v stenogr. tablicah, a pri tem
si pomagaj, s tein prevodom. Po tem pa te primere tukaj prenašaj v stenografsko
pismo, a pomagaj si s stenogr. tablicami. To velja'povsod za vse primere
in vežbe.

I.

§. 7. Samoglas i  označuje se:

1. simbolično, a) z visokim položajem, t. j. sprednik zloga
postavi se tako, da stoji nekoliko više nad redico, nego sledeči
soglasnik. Ta slučaj zbiva se samo na začetku besed in sicer pri
malih in srednjih pismenih pred srednjimi in velikimi; n. pr.:

Itim, rib, lip, kip, kij, siv, uič, nit, sit, riža, ližo, niže, lice, sije, lipa,
riba, dim, vid, zid, njiva, dinja, miza, zima, zibel, Cicero, mi&, bič, dičeri,
pišem, rišem.

b) s strmim (pokončnim) položajem navzgor pisanega t,  kar
znači it ; n. pr.:

bit, kit, sit, lit, eremit, Velebit, kamenit.

2. Piše se: a) se znakom navzdol pisanim, kateri se staplja
s spredniki: c, d, f, h, t , v,  z, z, in s končnikoma: / in t;  v zlogoma
iti  staplja se na oba kraja znaka t ; n. pr.:

čin, tih, tik, tihi, tip, tiči, tir, 'filter, leti, mati, vidi, više, vino, sivi,
mizi, vozi, veži, fin, kalif, eremit, eremiti, nit, sit, satelit, petina, batina, te¬
letina, zidina, Savica.

b) se znakom navzgor pisanim ("tenkim); n. pr.:

mir, mil, pis, vis, ris, sin, sir, .Nil, cis, bik, čin, žir, sila, vila, žila,
šiba, biser, Milan, ubič, vidim, jezil;, milina, višina, tišina, malina, kiselina,
pelin, silim, vilica, polica, žilica, kobilica, \ribica, seuica, lisica, piramida, ibis,
iris, ime, inje, Ivan, Ida, visi, tpci, beli, pili, zimi, rosi, lipi, nogi, raki, lani

Opomba.  Navzgor pisanemu t  mot4 se i  malo niže dodati,
v končnici infinitiva ti  pa opustiti; n. pr.:

Atila, nikotin, satira, netilo, dati, imeti, kopati, želeli, moliti.

u.

§. 8. Samoglas u  označuje se:

1. simbolično, a) z nizkim položajem, t j. sprednik zloga po¬
stavi se pod redico, in sicer scela, ako je mal, a deloma (po pri¬
liki za polovico srednjega, pismena), ako je srednji ali velik; n. pr.:

luk, lug, kuj), ltus, Inč, suh, jug, hud, čuk, čut, kuna, ruda, rumen,
luža, duri, Dunaj, junak, duša, burja, muha, tul, tuj, Turek, račun, čuvar,
čudež, kupu, jugu, duhu, ledu, redu, nebu, sadu, medu, padu, možu, mehu,
malemu, rumenemu, Vezuv.

b) na začetku besed z malo črtico (t. zv. predpotezom) izpod •
redice. izjemši pred t  in tenkim j;  n. pr.:

i um > UP; ud, ul, uk, ura, Uua, ubog, ugib, uho, učen, učiu, učitelj, ukaz, Tab-4.
uli^a, ujec, udica, ugoden, useda, usekati, umeti, uvet.

c) z veznico izpod redice (prispodobi s predpotezom gori)
izza š  in dolnjega z,  katera pismena ne gre staviti pod redico; n. pr,:

— 6

šum (t j. š-f um\ šuma, šumu, šumcn, šuga, košuta, žubor,žuriti, župa
žulj, žugati, žuža

2. Piše se: a) s svojim znakom, ki se staplja s spredniki: b,
c, d, h,.!, m, r, rj, s, t, v, j, k, n,  in s končniki: m, p, s, š, t\  n. pr.:

Kirnu, dimu, vidu, biču šilu, mazilu, miru, situ, valuta, Titus, Darius,
utek, utoka, soku, luku, junaku, učeniku, sinu, jelenu, lenuh.

Opomba.  Zlog ur  piše se z raztegnjenim a; n. pr :

Saturn, Turki, literatura, dihur, kotur, mehur, silur, Amur, kačur, si-
nekura, retour

b) s celim znakom, kjer se drugače ne more označiti; n,pr.:

letu, licu, potu, potuj, ujeda, ujel, uima, Fužina.

Zloženi soglasniki.

Soglasnike, kateri se v zlogih in besedah shajajo brez samo-
glasa, zovemo sestavljene ali zložene soglasnike ali soglasne sku¬
pine. Take v slovenščini mnogoštevilne skupine treba tudi v pismu
izraziti in razločevati zloge ber  in bre, dar  in dra, pel  in ple,  itd.
To razločevanje pa dosežemo s tem, da v skupine shajajoče se
soglasnike spajamo neposredno,  t. j. da jih brez veznice složimo
v jedno obliko.

Zaradi raznoličnosti znakov je tudi njih sposobnost za nepo¬
sredno spajanje različna. Sploh imamo tri vrste neposrednega spa¬
janja: stapljanje (stop), vpletanje (vplet) in stikanje (stik).

1.  Stapljanje.  Vezanje, v katerem znaki prelazijo neposredno
jeden v drugega in se zjedinijo ali stopijo v jedno 'novo obliko,
zovemo stapljanje. V ti novi obliki ne pridrže pismena soglasnikov
svoje cele oblike, ampak vsak samo glavne karakteristične poleže.

Opomba.  V skupinah br, pr, mr,  nahaja se r  v izpreinenj^nem polo¬
žaju. V šš  in zd  je red znakov izpreu.enjen in obrnjen, a v St  je s  obrnjen.
V sv (s v  velikosti srednjega pismena) je s  se svojo obliko, » pa se svojo
veličino zastopan. fVidi tab, 4.)

Glede naznačevanja samoglasov veljajo oblike stopljencev za
jedno pisme, kakor prosti alfabetični znaki; n. pr.:

vreden, vreme, vran, vrana, vrat, vrag, vroč, dren, dremati, drama, drob,
Urina, vidra, čreda, črepina, čret, črevelj, tresem, trava, trosim, trobiti, trud,
trojka, kremen, kret, kreda, krida, kraj, kras, krap, kriv, krava, krog, krop,
kronika, kruh, breme, brada, brana, brod, brid, brus, prek, prelja, prag,prah,
praprot, promet, Prus, mrena, mraz, mreža, kmet, tekmec, peščen, tiščati,
piščal, ščit, ščuka, šteti, pošta, štor, žmiriti, vožuja, težnja, zmaj, zmota, brnel,
•5.Ahmet, tehten, nohti, svet, svat, svit, svež, sveča, svaja, sveder, svetek, sviba,
svinja, svinec, svila, zdela>

2. Vpletanje.  Vezanje, v katerem se znaki v jedno obliko
zjedinijo tako, da vsak pridrži svojo popolno obliko, zovemo sploh

vpletanje. Vrši se na razne načine, kako to posamezne oblike so¬
glasnikov dopuščajo. (Vidi tab. 5.)

Glede naznačevanja samoglasov veljajo vpletenci za jedno pisme,
ako se samoglas z višino ali nižino označiti ima; v ostalih slučajih
pa se samoglas izrazi samo v tistem soglasniku, ki stoji neposredno
pred njim; n. pr.:

gleda, glad, glava, gliva, glina, Triglav, glodati, gluh, hlad, rahlo, mleko
mlad, zemlja, mleti, mlatiti, mlin, ples, plen, plan, plin, plava, plot, pleme,
plamen, plima, diploma, pleča, plača, ploča, plača, tla, tlo, tlak, šlem, ka¬
šljati, zloba, zlato, žleb, grižljaj, žlica, žlahta, tvor, plitvina, setva, žetva, ino-
litva, dva, dveri, dvor, Dvina, čvič, švelja, zver, zveza, zvezda j  zvati, zvon,
zvijača, žvekati, cvet, hvala, scena, smer, smeh, smet,smola, sneg, snaga, snoči,
snubiti, glasnik,, pesnik, spati, speči, spis, spuh, spor, skakati, skok, skup, Iab.fi.
svod, stan, stena, stalen, stiska, cesta, stol, stopa, studenec, sled, sleme,
slama, slan, slina, sliva, sloga, sluh, sreda, sreča, sram, sroden, Aleksander,
končati, psi, plebs, tekst, Mars, London, lord, garda, znati, voznik, tožnik,
tehnik, zrak, žrec, grem, greh, grad, griva, grom, groza, gruda, igra, hrast,
hrup, borba, barva, kvar, kvadrat, bajta.

3. Stikanje.  Znake, ki niso sposobni za stapljanje in vpletanje
pristavljamo jednega k drugemu stikoma, t. j. tesneje nego navadno,
da po tem razločimo skupine od zlogov. Samoglas se v takih sku¬
pinah označuje, kakor pri vpletenih znakih; n. pr.:

bled, blago, član, dlan, dlaka, klati, klen, klin, kljun, klima, klica, klop,
klinje, klanje, skleda, dekla, volna, molba, naselbina, želva, Berlin, strelba,
tolšča, žolč, volk, knez, okno, ovna, Bogdan, zbor, jazbec, vdova, sjaj, lepši,
rekši, umevši.

Navedena pravila o neposrednem spajanju veljajo, kakor za
dva, tako tudi za tri in več soglasnikov, shajajočih se v skupine.

Samoglasiii „r“.

§ 10. Veliko je slovenskih besed, kakor krt, prst,  v ka¬

terih se nahaja r  kot samoglasnik. Ta samoglasni ali zlogotvorni ?■
moramo v stenografiji razlikovati od soglasnega, ker hi drugače
ne mogli takih besed brezdvomno napisati in v pisavi razlikovati
n pr. grm  in grem , strl  in strel, obrt  in obrat  itd. Zatorej ravnamo
ž njim kakor s drugimi samoglasniki, in sicer:

Samoglasni r  označuje se:

1. simbolično s presekom ali prekrižanjem soglasnikov, med
katerima Se nahaja; n. pr.:

brk, brlog, Brno, brst, črn, črka, črta, črv, drmati, drti, grb, grd, Grk,
grča, grlica, grm, hrbet, hrček, hrt, hrsk, krt, krtica, Krf, krč, krka, krma,
krpa, krst, krščen, krv, krzno, mrk, mrkva, skrb, smrk, mrtvec, smrt, umrl,
požrl, -prhneti, pršiti, koprneti, prša, prst, prsti, pržolica, zaprt, srbeti, srce,

— 8  —

srp, srna, smrdeti, strm, strmeti, strn, strnad, strnišče, stri, strti, svrha, štrlc,
Sčrba, trbuh, trčati, trd, trg, trgovec, trh, trka, tri, trn, trnje, trpeti, trs, Trst,
trstika, trti, trta, vrč, vrh, svrk, svrž, vrniti, vrst, vrstiti, vrša, vrt, vrtati, vr¬
teti, zrcalo, zrno, zrnje, žrd, žrven, žrtva.

2. Piše se se svojim znakom, in sicer tedaj, kedar se znak
objednem se sprednikom in končnikom zloga neposredno (s sta¬
pljanjem ali vpletanjem) spojiti more; n, pr.:

brv, mrva, brž, tis, Trst, drskati, brst, vrst, čvrst, čvrček, krst, srd,
lab.7. srčen, srce, Srb, grb, hrbet, Hrvat, grd, žrd, žrven, trbuh, sršen, drv, vrv,
črv, držati, vrba, srbeti, vrzel, vrže, vrstiti, zvrstiti, svršiti, svrž, žvrgoleti,
rja, rjav, rt, rž.

Neposredno spajanje namesto posrednega.

§. 11. Neposredno spajanje znakov, kot krajše od posred¬
nega, služi nam velikokrat tudi v zlogih namesto posrednega, in
sicer, kedar se pri tem samoglas jasno izraziti more, pisava postane
ukretnejša in krajša a pri čitanju ne nastane nikakva dvoumnost.

To velja največ za vpletene znake; n. pr.:

Cini, galica, gol, gola, glagol, Mongol, nihalo, alkohol, Ilolandez, gobav,
liaviti, brav, dobrava, mravlja, stričev, Ečava, sočivo, počivati, davati, prnjav,
planjava, zmešnjava, ognjev, krvav, bogatašev, goščava, puščava, nižava, vi¬
šava,'•Ščavnica, število, postav, postava, držav, državi, ustav, vitez, težina, te¬
žava, živ, život, duhov, mehov, vrhovi, bas, čas, čast, gost, kost, kosec, ko¬
siti, kosmat, mast, nas, vas, tržan, raven, ravnina, razen, raženj, lev, levov,
gora, gorat, harač, Sahara, muijkav, rokav, kava, kavana, kovina, kovač, Mo-
nakov, lakomen, komet, komar, komora, skomini, tekom, tiskom, vekomaj
duhom, Mahomed, homot, homeopat, homogen.

Opuščanje pismen.

§ 12. Čestokrat morejo se v besedah posamezna nebitna in j

manje važna pismena izpustiti, ako pisava s tem kaj pridobi glede
kratkoče in spretnosti, a pri čitanju ne nastane nikakva dvoumnost.

Opuščajo se:

1. S‘»moglasi,  a) v postranskih zlogih, kakor končnicah, obra¬
zilih itd., kateri so manje važni; sosebno pa se izpušča a  izza t
in tenkega f,  * včasi tudi o in m  izza navzgor pisančga i, i  v zlo¬
ga it  (pokončni t ); n. pr.:

jantar, kapetan, tabor, mešetar, samotarec, životariti, kostanj, čitam,
čitaš, čitalnica, fatalen, obutalo, cestah, sirotah, zmotah, mes’ih, listih, bogatih,
slamnatih, gora ih, šestilo, mlatilo, Martin, Dragotin, ventil, protimba, pastir,
živoiinja, pustinja, matematika, gramatika, politika,motika, protiven,milostiven,
snctiv, šetal,-a,-o, platil,-a, o, pustil, potil, klestil, zlatil, lotil, netil, gotov,
hrastov, listov, mostov, hrastovimi, lastovka, kmetovalec, datum, votum,t'aktum,

— 9 —

imeniten, kameniten, delitelj, činitelj, rešitelj, volitev, molitev, daritev, držite,
držita, visite, visita, strmite, bliščite, tiščite, živite, vabiti, piliti, tvoriti, paziti,
vezati, voziti, težiti.

b) vezniki o  (e), i, u  v sestavljenih besedah, ako je bez njih
pisava spretnejša in krajša; n. pr.:

letopis, životopis, listopad, šestoper, vrtoglav, Črtomir, črnook, vrato¬
lomen, zlatorog, zlatovranka, grafofon, glasouoša, listonoša, raznoroden, rti-
dokop, rokopis, trdokoren, kratkotrajen, strmoglav, pustolov, temnosiv, tre-
soglav, vinograd, vojskovod, volkodlak, Beligrad, kažipot, sebirad, protitlak, Tab.8.
protiteza, protidokaz, protiletje, protiuožec, polukrog, polumesec, polubog,
poluotok, zlotvor, mnogoštevilen, miroljuben, gostoljuben, samouk.

2. Soglasniki.

Soglasnik j  opušča se:

a) sploh; kadar stoji med dvema samoglasnikoma; piše se
tedaj: ae, oe, ue, ia, io  ... . namesto aje, oje , uje, ija, ijo  ....
itd.; n. pr.:

daje, baje, delajp, Piraje, taje, taji, vezaje, slučaje, slučaji, ugaja, nahaja
prodaja, postaja, postaje, delajo, igrajo, hirajo, motajo, nadeja, nadeje, seja,
reja, seje, veje, šteje, mahljeja, zdihljeja, zdihljaji, zdihljejem, vejo, grejo,
berejo, nesejo, pletejo, kolarija, pisarija, podrtija, kmetija, sodnija, sodnije,
sodniji, sodnijo, Sibirija, Azija, Rusija, vabijo, sadijo, rojijo, tajijo, delijo, ce¬
nijo, nosijo, čutijo, postijo, svetijo, pravijo, vozijo, poje, boje, boji, dvoje,
dvoji, roje, roji, kroji, čuje, duj^, kuje, ruje, pljuje, jenjuje, imenuje, osuje,
zdihuje, omahuje, zmanjkuje, svetkuje, miruje, mirujeva (mirujva), mirujete
(mirujte), mirujeta (mirujta), kupujejo, kupujete (kupujte), vojujojo, štejejo,
plačujejo.

Opomba.  Kedar se s tem na krajšoj pisavi nič ne pridobi, ali
kedar postane beseda nejasna, kar pogosto biva, ako ta j  spada
na njeno deblo (koren), piše se j  pravilno; n. pr.:

lije, sije, pije, klije, smeje, pijejo (pijo), vijpjo (vijo), pijeta, pijete,
veja, vaja, reja, meja, meje, meji, mejah, seja, saja, oje, bojev, gajev, majati,
majava, majajva, vojuje, boju, roju, vojak, mejaš, vejica, rojen, lojen, rejenec,
vajen, nujen.

b) v končnicah velevnika - ij , - ijmo , -ijte, -ijva, -ijve, -ijta,
ki se torej pišejo: -i, -imo, -ite, -iva, -ive, -ita :  n, pr.:

pij, pijmo pijte, pijva, pijta, lij, lijva, lijmo, lijte, krij, umij, bij, klij.

Tuje besede in lastna imena.

§. 13. Tuje besede pišemo sploh po sluhu, torej rabimo e
za ae,  / za ph, k  za c, h  za c h, t  za tli, i  za y, lev  za qu, les  za x.
Namesto z po sluhu pa pišemo večinoma izvorni s.

Slovenska in sploh slovanska lastna imena pišejo se po občnilt
pravilih, kolikor mogoče natančno, tuja pa kakor sploh tuje besede
po sluhu. Navadno' se lastna imena podčrtajo, da se kot takova

— 10

žaznamvajo. Ako je potrebno, morejo se tuja lastna imena tudi
se svojim lastnim pravopisom pisati, in pri tem rabiti diakritični
znaki navadnega pisma, (vidi tab. 8.); n. pr.:

Aetius, Aurora, Laura, Lanclon, aula, F’aure, Gotha, Chalous, Voltaire,
Bordeaux, Shakespeare.

§. 14. Po dosedanjih pravilih ustanovljeno je pismo, katero
sploh odgovarja zahtevom kratkega in hitrega pisma; ž njim je
moči vsako besedo mnoga kračje in hitreje napisati, nego z na¬
vadnim pismom. Večo kratkočo in brzino pa doseže stenografija
s krajšanjem besed

Vsi deli besede niso jednake važnosti in bitnosti. Bitni del
besede je koren ali deblo, a ostali zlogi, namreč razne končnice,
obrazila itd , so manje bitni, ter se morejo pogostoma kratko ozna¬
čiti, ker si jih jezika zmožni čitatelj, posebno ako se beseda na¬
haja v stavku, lahko sam nadopolni Po tem se ravnamo pri kraj¬
šanju besed po sledečem glavnem pravilu: Vse, kar je za ncdvnj-
beno Sitarje i rasumljenje besed bitno in potrebno, izpiše se, a lcar je
manje bitno, krajša se ali vcasi tudi povsema opusti.

Tab.9. §• 15- Samoznaki ali sigle so stalne kratice takih besed, ki

in 10. se v govoru često rabijo in zategavoljo kratko označenje zahte¬
vajo. Kakor kratice sploh stoje sigle, ako sestoje iz početnega
glasa (sprednika) besede, na navaduoj črti (3.), neke samo
pod njo (radi označenja glasa m),  a stavljajo se nad njo, po pri¬
liki na črto 2 , ako sestoje iz končnika ali katerega srednjega glasa
besede. Največ sigel je med pomožnimi glagoli, zaimki in členi-
cami. Besede, za ktere obstoje sigle, neizpisujejo se, ampak se
mora vselej rabiti sigla. Najvažnejše samoznake vidi na tab 9. i 10.

Krajšanje besed.

Samoznaki.

11

Samostalniki in pridevniki.

§ 16. 1. Pri sklanjanju samostalnikov in pridevnikov moremo
pogosto opustiti sklonilne končnice, in se pri tem v raznih slučajih
ravnamo po nastopnih pravilih:

a) Ako se več samostalnikov, ali samostalnikov in pridevnikov
nahaja v istem sklonu in številu, pritikajo se končnice samo je-
dnemu od njih, pri ostalih pa opuste; n. pr.:

Senca košatili hrast(ov', ~ košat(ih) hrastov. Znanje tujih jezik(ovj
nam je koristno. Boljših čas(ov) človek težko čaka Srce je sedež lepih če¬
dnost ij) in grd(ih) pregreh

b) Ako je število in sklon s predlogom, števnikom ali na
kak drugi način popolnoma določen, opuščajo se končnice po-
vsema; n. pr.:

Od ran(ega) jutr(a) do trd(ega) mrak(a). Po storjenem) del(u) je
sladko počivati. Od tod je lep razgled po vs(em) mest(u) in okolic(i).

Mi poznamo zdaj pet del(ov) svel(a). Veliko mrtv(ih) m ranjen(ih) je
ostalo na bojišču.

c) Ako bi pri določenem sklonu mogla nastati dvojba samo
o številu, tedaj se končnice v jednini opuste, v dvojini in množini
pa pišejo ; n. pr.:

Vse polno je bilo ljudij na ulic(i), ali: na ulicah. Pride iz južn(ega)
kraj(a), ali: iz južnih kraj(ev). Iz važn(ega) razlog(a), ali: iz važnih razlog(ov).
Ravnati se po načel(u), ali: po načelih,

Opomba.  Okončnice se seveda le tedaj opuščajo, kedar se
s tem na brzini kaj pridobi; torej ni treba opuščati končnic vokalnih,
ki se lahko izrazijo.

Končnice samostalnikov ženskega in srednjega spola v rodil¬
niku jednine se morajo pisati, kedar treba razlikovati jednino od
množine; n. pr.:

Kače se boji, ali: kač se boji. Imeli smo dosti zabave, ali: zabav.

Ni stanu brez težave, ali: brez težav. Bog nas vari nadloge, ali: nadlog. Ko¬
rist od polja in šume, ali: od polj in šum

2. V končnicah stopnjevanja -ejSi,-a,-e  opušča se sploh j;
isto tako tudi v končnicah -ji,-j a rj e ,  in -eji,-a,-e,  izven ako je jas¬
nosti ali lepše pisave radi potrebno popolno izpisanje.

Tretja stopnja je dovolj označena po predložnem zlogu naj,
torej se končnice opuščajo; n. pr.: ^ ^

Novejši,-a,-e, bogatejši, pridnejši, bridkejši, modrejši, lepši: jači,-a,-e, | j
širji,-a,-o, gorji,-a,-e, slaji,-a,-e,-ega,-emu,-em,-im,-imi, ih, globji, plašji, grji
huji, redkeji,-a,-e, stareji,-a,-e. Najpametnejši, najtoplejši, najstareji, najtežji’
najpridnejši.

*

— 12  —

3. Samoznaki:

človek,-a,-u,-om; človečji,-a,-e; drugi,-a,-o; jeden,-a,-o; nijeden,-a,-o:
jednak,-a,-o; jednostaveu,-a,-o; ljudje (skloni ako je potrebno se izpišejo);
narod,-en,-nost; obči,-a,-e; občen,-na,-o; potreben,-na,-o. Avstrija-ijski, Avstro-
ogerska; Slovan, Slovenec.

On je človek visoke učenosti in bistrega duha Velika nesreča je pre¬
teklih dni našo mirno dolino zadela. Griči, doline in vse kamor pogledaš, je
s snegom pokrito. Kdor domače napade in šege zasmehuje je tujega duha
uavzet. Na razvalinah novina oživi Dokler ima medved še gnjilih hrušek se
lakote ne boji, Od da'eč se ogni hudobnim ljudem. Pri suhem panju je lahko
ogenj netiti. Zlata roka železne duri prebije, čista vest in zadovoljno srce
stori človeka srečnega. Popotnik je med razbojnike pal. Domače životmje so
nam zelo koristne. Vsaka dežela ima svoje šege in navade. Dober sosed je
boljši od deset stricev. Človek upa boljšega in lepšega življenja Muha, ka¬
tera prileti hujše piči. Poslednja zmota je hujša od prve. V goratih krajih je
zrak čistejši in zdravejši nego v nižinah. Ta trgovec je najbogatejši. Keka je
v sredini svojega korita najglobja. Slajše reči na svetu ni kakor je pesen lepa.

Zaimki.

§. 17. Zaimki se v govoru često rabijo, zato je za nje kratka
pisava potrebna Za večino obstoje sigle in stalno skrajšane oblike:
nekteri po sebi že kratki se izpisujejo. Zaimki su:

1. Osebni:

jaz, mene, me, meni, mi, menoj; midva, midve, naju (naj), nama; mi
nas, nam, nami; ti, tebe, te, tebi, ti, teboj; vidva, vidve, vaju (vaj), vama;
vi, vas, vam, vami; on, ona, ono, njega, ga, njemu, mu, njem, njim, nje, je,
nji, ji, njo, jo; onadva, onedve, nja, ja, njima, oni, one, njih jih, njim, njimi
sebe, se, sebi, si, seboj.

Opomba.  Povratno se  in si  priveša se navadno predhodečim
glagolom in drugim besedam; sebe se, sebi si  spaja se s skrajšanim
sam,-a,-o]  n. pr.:

Jab. Navadil sem se, meni se zdi, mene se to ne tiče, kupil sem si, po-

12. gledaj si, veseliti se, veselite se, — sam se, sam sebe, sami si, sami se, se
sam, sam si je kriv, razumi se samo seboj.

2. Svojilni:

moj, -a, -e, -ega,-emu,-em, i,-ih,-imi, tvoj,-a,-e,-ega,-emu,-em, -im, -imi, ima,
-i,-ih, njegov,-a,-o, njen,-a,-o, njun,-a,-o, njihov,-a,-o, najin,-a,-o, vajin,-a,-o,
naš,-a,-e, vaš,-a,-e, svoj,-a,-e, čigav,-a,-o, čiji,-a,-e.

3. Kazalni:

ta ta, to, tega, temu, tem, te, ti, tih, tema, temi,oni,-a,-o,-ega,-emu,-em,
-im,-e,-ih,-ima,-imi, isti,-a,-o, tisti, a,-o, tak,-a, : o, takov,-a,-o, takšen,-na,-o,
tolik,-a,-o, tolikošen,-na,-o, toliker,-a,-o.

4. Vprašalni:

kdo, koga, komu, kom; kaj, česa, čemu. čem, čim, kateri,-a,-o,-ega,
-emu,-em,-im,-e,-ih,-ima,-imi, čigav,-a,-o, čigaven, -na,-o, čiji,-a,-e, kak,-a,-o,
kakov,-a,-o, kakošen,-na,-o, kolik,-a,-o kolikošen,-na,-o, koliker,-a,-o.

13 —

5. Oziralni zaimki pišejo se sploli kakor vprašalni, ker taka
zamena ne dela dvoumnosti; kjer razumljivost zahteva, more se
jim dodati r.

6. Nedoločni:

nekdo, uikdo, malokdo, marsikdo, vsakdo, nihče, nekaj, nič, ničesa,
ničemu, ničem, ničim, neki,-a,-o, nekteri,-a,-<>, marsikteri,-a, -o, marsikaki
marsikakošen, vsakteri, raznoteri, ves, vsa, vse,-ega,-emu,-ej,-o,-i,-eh,-emi.

Danas meni, jutri tebi Ljubite se nted seboj Kakoršuo življenja, taka
smrt. Kar mladi nevejo, jim stari povejo. Smrt si v ničemur neprebira. Iz
katerega drevesa sadje samo pada, ga ni treba tresti. Marsiktera bukev k svo¬
jemu koncu toporišče da, Blagor njemu, ki ima srce, katero ga razumi. Sad
je takošen, kakoršno je drevo. Srečnejši je ta, kateri daje, ko oni, kateri
jemlje. Kdor se dela veseli, njemu nič pretežko ni. Lenuh sam sebi čas krade.

Glagol.

§. 18. Pomožni glagol biti  in nesamostalni glagoli hoteti, moči,  Tab.
morati  so v vseh oblikah s siglami označeni.

Sigle pomožnega glagola biti  sestoje sploh iz končnih glasov,
in tedaj stoje nad črto. Izjema je samo pri siglah za bi, je  in bo.
Zapomniti je treba nastopne (gledaj na tab. 13): sem, si, je, sva,
sve, sta, smo, ste, so;  nadalje znamenuje d  nad črto „bod(e)“, l
nad črto „bil“, v  nad črto „biv“, it  nad črto „bit(i)“, b  nad črto
„bi“. Skrčeni oblik bom,-o$,-o  itd. izpisuje se.

Za posamezne osebe in števila pritikajo se sigli bode  kon¬
čnice, katere se pa kraj zaimka opustiti morejo. Isto tako more
se kraj zaimka bom,-oš,-o  s samim b  označiti. Pri deležniku bil
razloči se spol in število s dodanimi končnicami.

Zaimka se, si  pripajata se oblikam neposredno, kjer se ni
bati dvoumnosti; a isto tako se nekalnica ne  neposredno predstavlja
oblikam. Za obliko ni  je sigla: n  nad črto

V zloženih časih in naklonili vežejo se sigle med seboj,
(gledaj tab. 13).

Pri glagolu hoteti  treba pomniti sigli hoče,  katera je h z o
vokaliziran (ho)  na črti, in ce,  katera je izražena s končnim glasom
e nad črto Ž njima se za posamezne osebe in števila vežejo do-
tičnu končnice. V deležniku hotel  more za možki spol jednine l
odpasti (vidi tab. 14.).

Za glagol moči  znamenuje r nad črto more, g  nad črto m.og(el),
in c nad črto moči.  S končnicami razločimo posamezne osebe in
števila. V deležniku možkega spola jednine l  more odpasti, (vidi
tab. 14. in 15.).

— 14 —

Za glagol morati,  imamo siglo : r  nad črto in krepko potegnjen,
ki znači mora,  (tab. 15.).

Za razjasnenje naj služe nastopni primeri:

Kako se bote zdaj v mladih letih delati in živeti navadili, tako hote
tudi v prihodnje ostali. Domu je Bogomila šla k očeti, nič več se nista vi¬
dela na sveti. Popred si pevec bil, zdaj si homeopat, popred si časa bil, zdaj
si življenja tat. Nebodi denarjev lakomen, človek kaže v mladosti, kar bo
v starosti. Kedar mačko ni doma, so miši dobre volje. Ni nesreče brez sreče.
Uči se od mravlje pridnemu biti Kar je krasno, ni veselej dobro. Le malo
je ljudij, ki bi sto let preživeli. Kmet in gospod sta si pred postavo jednaka.
Ko bi ne bilo nebo deža poslalo, vse na zemlji bi bilo kruha stradalo. Pre¬
nesla pričujoče ure teže bi ne bila let poznih glava siva. Prišli bi že bili
Slovencem zlati časi, ako klasik bil bi vsak pisar, kdor nnm kaj kvasi. Šel
naj vsak sam -bo skoz življenja zmede. Naj bi bilo grmelo in bliskalo, da bi
le toča ne bila prihrula. Ako hočeš veliko let šteti, moraš od mladega zmerno
živeti. Kdor si hoče v starosti počiti, mora se v mladosti truditi. Mlad more,
star mora umreti. Kdor se hoče svoje teže iznebiti, mora jo prej dobro po-
'p.o, znati. Dež za solncem mora bili, za veseljem žalost priti. Po dokončanem
delu hočemo priti, če si sam neznaš pomagati, jaz ti ne morem. Kdor dolgo
obeta, ali storiti neče ali ne more. Tega jaz nebi hotel storiti. Brat bo prišel,
če bo hotel. On bi mogel priti, ko bi hotel. Zvestega prijatelja nikoli ne mo¬
remo pozabiti. Svet je lep, da lepši biti ne more. Besnica more sicer na en
čas potlačena, ali premagana ne more biti. Iz vsakega panja ne more se svetec
iztesati. Kdor govori kar hoče, mora slušati kar noče. Marsikteri hvali se
s takimi rečmi, katerih bi ga moralo sram biti. Nekteri človek nebi bil srečen,
ako nebi mogel vsakega veselja, vsake žalosti na ogled iznesti. Kdor se z vol¬
kovi pajdaši je ž njimi tuliti primoran. Nikoli ne odlagaj na jutri, kar za-
moreš danes storiti. Kdor pomaga drugim iz nadlog, rad pomore'mu tudi Bog.
Pod solncem je sve mogoče. Bogu ni nič nemogoče, Bog govori: pomori si
sam, pomorem ti tudi jaz.

Števnik.

§. 19. Kakor v navadnem pismu, tako rabimo tudi v steno-
fiji t. zv. arabske številke. Samo t. zv. okrogla števila (z ničlami)
krajšamo, in sicer (vidi tab. 16,): mal krožeč (mala ničliea) poleg
številke na črti „o“ znači „deset“, nad črto „o“ „sto“; mala čr¬
tica nad črto (kakor zmanjšan t ) znači „ tisoč 11 . Spojivši znak
za „deset lf  se znakom »tisoč 11 . dobimo znak „p“ za „deset tisoč 11 ,
a spojivši znak „sto“ se znakom »tisoč 11 , dobimo znak za „sto
tisoč 11 . Miljon označuje se z dvema znakoma za tisoč miljarda
s trimi. (Nekteri stenografi biležijo miljon z vejico nad črto „’“).
(Gledaj primere in neke okrajšave s končnicami na tab. 16.).

Kratice navadnega pisma.

§. 20 Sploh znane kratice navadnega pisma rabimo ravno
tako tudi v stenografiji, (gledaj na tab. 16.). Tab

Sem spadajo tudi skrajšana imena mesecev; v datumu se 17
morejo izraziti tudi s številkami, in leta tekočega stoletja biležiti
samo s zadnjima dvema številkama z apostrofom pred njima, na pr.:

25 /7. ’98 = 25. julija 1898.

Mere in utegi označujejo se s stenografskimi znaki tako, kakor
v navadnem pismu.

' Členice.

d) Predlogi.

§. 21. Ker se predlogi v govoru sploh cesto nahajajo, ker je
o njih odvisen sklon, in ker se ž njimi sestavljajo besede, radi vsega
tega je potrebno, da je vsak predlog kratko in jasno označen. Za¬
torej izrazujemo jih s siglami i skračenimi oblikami, katere dobimo,
ako se sploh omejimo na glavne, njih pomen določujoče dele, manje
bitne česti pa izpustimo. Nektere, ki so že sami po sebi kratki,
tudi izpisujemo.

Oblike predlogov so sledeče (tab. 17):

Brez, blizu, črez, do, iz, glede, Ir, kraj, takraj, kljulm, med, izmed,
mimo, na, namesto (mesto), nad, iznad, o, ob, od, okoli, krog, okrog, ostran,
po, pod, izpod, pred, izpred, pri, polog, prek, proti, radi, zaradi, raz, razuu,
razven, s (z), skoz, sred, tik, v, vpričo, vslcd, vrb, vštric, za, izza, zastran,
zavoljo, zbog, znotraj, zvunaj, zoper, zraven.

Izza predlogov opuščajo se sklonilne končnice po § 16.

Predlogom morejo se zaimki neposredno pritikati in pri tem
tudi sklonilne končnice opuščati, ako s tem ne nastane nejasnost
in dvoumnost; na pr. (tab. 17.):

do tega, do tel), k temu, na to, o tem, o teh, pri tem, pri teli, radi tega,
po tem, s tem, s temi, v tem, za to, za tem, k tebi, za tebe, s teboj, k meni,
pri nas, iz njega, za njega, pri kom, za koga, zakaj.

b) Prislovi in vezniki.

Te mnogoštevilne členice krajšamo najuspešneje tako, da jih
po končnicah razdelimo na skupine, in vsako skupino po svojem
pravilu krajšamo. Pri tem se načelno držimo pravila, da pišemo
samo značajne glase (koren), končnice (obrazila) pa opuščamo,

— 16

izven ako je njih pisanje radi jasnosti in razločevanja potrebno.
V sestavah dobimo še nekaj daljili okrajšav.

Po tem imamo nastopna pravila:

Končnice oj, ej, ar , er  se sploh izpuščajo:

spodaj, spredaj, zadaj, zdolaj, zgoraj, znotraj, včeraj, zjutraj, zgodaj,
zmiraj, skoraj, skupaj, sedaj, zdaj, tedaj, ondaj, indaj, kedaj. prej, naprej,
poprej, najpoprej, torej, vselej, dotlej, potlej, doslej, odslej, osorej, dosorej,
posebej, precej; kaj, kar; ker, sicer, zoper, vender, dokler.

Tab.

18 .

Kjer zahteva jasnost, ali kjer bi nastala dvoumnost, piše se
končnica:

komaj, vekomaj, nazaj, vsaj, saj, skrivaj, itd
V sestavah se -Maj  (- kdar)  označi z a  nad črto:
nekdaj, nikdaj, marsikdaj, malokdaj, redkokdaj, vsekdaj.

Končnice -a -i -e -o  izpuščajo se:

menda, seveda, jedva, morda, scela, docela; izpisuje se: toda (tod);
dosti, niti, radi, zaradi, kajti, spredi, zdajci, zadi, vzadi, liki, toli, ali, okoli,
sredi, jutri, vzlasti, iiidi, hkrati, tudi, če, ne, še, že, kje (kjer), ako, kako,
nekako, nikako, vsckako, mimo, nego, okolo, preko, zavoho, gotovo

V sestavah -kje(r), -Me(r)  piše se z e nad črto:

nekje, nikjer, drugde, vsekde(r), -koli:  nikoli, kamor koli, kjer koli,
kedar koli, koder koli, kolikor koli, kakor koli.

Besedica si  se izpušča:

kjer si bodi, kakor si bodi, kamor si bodi, koder si bodi.

Končnica -oma (-ema ) piše se z a nad črto:

sčasoma, hipoma, neutegoina, spotoma, idoma, mahoma, pogostoma, ti¬
koma, deloma, kotoma, zcvsema, križema ;

večkrat more se tudi soglasnik pred -oma  opustiti:

nenadoma, neprenehoma, popolnoma, scoloma, skrivoma, nevedoma, za¬
poredoma, curkoma, večinoma

Končnik soglasnik opušča se; piše se samo tedaj, kadar bi
nastala dvoumnost:

prav, skoz, spet, sploh, vsled, posled, naposled, poleg, sred, skup, vkup,
vrh, več, vred, prek, zavolj, ki at, takrat, nakrat, (takraj, iiakraj), ko.l, tod,
odtod, dotod;

V sestavah se -kod  (- od)  izrazi z o  nad črto:

odkod, dokod, ondod, odondod, doondod, drugod, inod, nekod, nikod,
oduekod, odnikod, vsekod, povsod.

Členice se med seboj, pa tudi z drugimi besedami spajajo in
sestavljajo t zv. partikularne izreke; na pr :

ampak, namreč, bržčas, bržkone, najbrž, ako pa, akoprem, akoravuo,
ali pa, ampak tudi, dasi. dasi tudi, in sicer, temveč, temveč tudi, čim manje,
tem manj", tolikoveč, tolikokrat, marsikraf, uekikrat, velikokrat, čestokrat,
večkrat, naviašč, narazen, zastran, zastonj, preveč, znova, uavrh, potih, v obče,
vkraj, semtertje, prav za prav, skoz iu skoz, prek in prek, zato, zategavoljo,

— 17  —

zaradi tega, zategadelj, kaj pa, kajpada, na ta način, na noben način, kakor
se kaže, po vsoj priliki, pri ti priči, po tem takem itd.

Prava snaga ne sega samo do praga. Novo življenje klije iz groba. Od
zore do mraka, od mraka do dne. Od šale glava ne boli. Za čas začne žgati,
kar hoče kopriva postati. Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane. Visoko Tal),
vrh planin stojim. Burja preko logov leti in drevje šibi. Liban je slovel za- 19.
stran krasnih ceder. Znotraj, zvunaj mestnega okoliša. Kedar se proti jugu
prevedri, potegni voz pod streho. Kdor za tuje prime, ob svoje pride. Življenje
je cesta črez plan, črez gore Krava ppi gobcu molze. Proti vodi je težko
plavati. Med dobrimi sosedi je dobro živeti. Krivica se za mizo smeje, pravica
pa za vratami joče. Zraven hiše je mlin. Napuh gre pred padcem Huje je
umreti za žejo, ko pod mečem. Napuh v nesrečo pripravi. Ne bodi presladek,
da se kdo s tebo ne posladka. Kdor se z volkovi pajdaši, ta je ž njimi tuliti
primoran. Med vsemi zvezdami najlepša je dcnica. V mladosti trdniše so mreže,
ki v njih drži nas upa moč goljfiva. Po vsem svetu solnce sije. Slabo orodje
je cesta k zamudi. Priden kmet vsak dan zgodaj vstane. Vari se tistih maček,
ki spredaj ližejo, zadej pa praskajo Ako kaj daš, oglej se prej, komu, kam
in kaj. Poprej bode nas konec ko naših del. Kar je krasno, ni vselej dobro.
Vselej ga pozdravim, kedar ga srečam. Kjer ni postave, tam ni prestopka.
Kedar mačke ni doma, tedaj so miši dobre volje. Vsak sam ve, kjer ga črevelj
žuli. Ni gršega na tem svetu, če se kaj da, potlej pa očita. Dokler prosi, zlata
usta nosi, kedar vrača, hrbet obrača. Tam kjer glad. mori lenuha, najde
priden dosti kruha. Darila se lahko pozabijo, dobrote nikdar. Nikoli ne od¬
lašaj na jutri, kar zamoreš danes storiti. Kadarkoli je smrt vstrelila, še nikdar
ni izgrešila. Kamor se koli ozreš je vse polno božje časti in krasote. Brez
jezika in naroda bi bila še toliko rajska zemlja žalostna puščava Po toči je
zastonj zvoniti Nadloge so povsod, kjer koli je razširjen človeški rod Priložnost
enkrat zamujena se nikdar več ne vrne. Koder solnce teče se povsod kruh
peče. Ako ne teče, pa kaplje, Ce golob med orle zajde, gotovo smrt najde.

Nele stare, ampak tudi mlade smrt kosi. Niti slava niti bogatstvo ne dela člo¬
veka srečnega, ako ni kreposten, Cim več ima lakomnik, tem več si želi. Ako-
prem je siromak, vender jc pošten. Za kar se vclikrat prepirajo, to ni dosti
več vredno, ko oslova senca. Kdor čas ceni, ga čas tudi.

S predlogi sestavljene besede.

§. 22. Navadno se predlog z deblom besede spaja, kjer je
mogoče, tudi neposredno. To spajanje ravna se po kakvoči predloga
in debla; ako se prilična zveza ne da doseči, loči se predlog in
stavi tik debla, da se sestavljenka vidi kot jedna beseda. Zvlasti
pa se mora predlog od debla razstaviti, kedar bi vsled zveze na¬
stala dvoumnost; zato se predlog raz  vselej razstavljen piše, a
z malo izjemo tudi iz.

Radi ukretnejše pisave, in radi tega, da oblika debla, kakor
se piše po občih pravilih, ostane nepremenjena, pritikajo se pred-

3

logi deblu tam, kjer se njegov sprednik začenja, tedaj (radi t)
pri gornji ali dolnji skrajni črti, kateri položaj nema nikalsega sim¬
bolnega pomena. Tako premični so vsi predlogi, izjemši brez, iz,
pod, pr e, pred, pri , pr o, raz.

Izjemno promenimo pisanje debla samo v slučaju, kedar bi
se v spredniku debla po pravilu §.7.  1. a) imel izraziti i  z visokim
položajem; večkrat je prilieno radi bolje zveze, in lepšo se sestavljenka
po osnovnoj črti razdeli, ako se piše po pravilu §. 7. 2 a) ali b)

Predlogom prištevamo tukaj sploh vse prefikse, tedaj tudi
naj  in ne.

Tab. Postopanje pri sestavljanju naj razjasnijo nastopni primeri:

20. brez:  brezbožen, brezčuten, brezdušen, brezimen, brezkončen, brezljuden j

brezočen, brezruden, brezstrasten, brezumen, brezvesten, brezzob.

do:  dobaviti, dobiček, dohajati, doigrati, doiti, dojesti, doklicati,doorati,
dokupiti, dopluti, doseči, dosipati, dotakniti, doteči, dotok, dostava, dostiči,
dostojen, doumen, dovesti, doznati, dozidati, doživeti.

iz:  izbirati, izbrati, izbuditi, izdihati, izduha, izgled, izgon, izguba, izid,
izima, iziti, izjedati, izkapati, izklicati, izključiti, izlivati, izlužiti, iznimka, iz-
suti, izstopiti, izumiti, izvor.

na:  nabor, način, naduha, nagib, naglas, nagluh, nagrizniti, naigrati,
najedati, najem, najetje, najesti, nakipiti, naklieati, nakupiti, naličen, naliti,
nalivati, nasip, nalupiti, namig, nanizati, napihniti, napuh, nasuti, natoči, na¬
tega, natočiti, natrgati, nastop, nastradati, naučiti, naumiti, naziv, naznaniti,
nazor.

nad:  nadmoči, nadčuten, nadramnica, nadreden, nadteči, nadstrešje,
nadvisiti, nadzor.

ne:  nebiten, nedvojben, negiben, noimeniton, neljuden, netečen, neučen,
neumen, neviden, nevolja, ne znati, ne pišem, ne trpi, ne vodi, no želi.

o: obok, ogibati, oglušiti, oluščiti, osipati, osuti, oteči, otok, ostrugali,
ostrešje, otežčati, označiti, oživeti.

ob:  obdati ( : odat.it, obed, obhoditi, običaj, objeti, obkopati (: okopati),
oblak, obličje, obraz, obrisati (:ob-risati), obrniti, obsipati (: osipati), obseg,
obstati (: ostati), obteči (: oteči), obzor.

od:  oddati, odduha, odkupiti, odličen, odlivati, odljuden, odreči, odraz,
2| odrezati, odrivati odrod, odsekati, odstaviti, odstop, odstraniti, odsuniti, od-
takati, odteči, odtrgati, odučiti, odvada, odvesti, odvisen, odziv

po:  pogled, pogodba, pogum, pogibelj, podigniti, poiskati, pojesti, poli¬
vati, polomiti, poraba, poseben, posest, posoda, posip, poteči, potok, posto¬
pati, povrniti.

pod:  podboj, podgorje podjed, podloga, podložiti, podsekati, podstopen,
podučiti, podzemlje.

pre:  prebirati, precep, predel, pregibati, prehod, preinačiti, prckupiti,
prelaz, prelivati, prelomiti, preteči, prestop, pretep, prestava, pretveza, prevrat,
prezir.

pred-,  predgorje, predgovor, predigra, predlog, predmet, predteča,
predsednik.

pri:  pribežati, pridelek, pridružiti, prijatelj, prijeten, prikupiti, prilika,
priličen, priloga, prisega, prisipali, pristava, pristopiti, pristran, prisoten, pri¬
tajiti, priteči, pritlikovec, prividen, prizemlje.

pro :  prodati, prostreti, prostor, prostran, prošlost.
raz:  razboj, razbistriti, razlika, različen, razred, razsip, raztopiti, raz¬
stava, razum.

s (z), so:  zbor, zlog (zalog), zmes, sestavek, spis, stik, stop, zveza,
Somrak, sosed, soteska, součenec, sovet.

u:  ubogati, učesniti, uima, ujeda, ukratiti, ukrotiti ukuhati, ustaviti,
uteči, utouiti, utruditi.

v:  vbadati, vdihniti, vliti, vložili, vneti, vplesti, vrediti, vrezati, vsaditi,
vtakniti, vtisniti, vstopiti vstreliti,

vz :  vzhod, vzdigniti, vzdržati, vzglavje, vznožje.

za:  zabeliti, začeti, zaigrati, zajemati, zaliv, zalog, zarod,zastava,zastor,
zanimati, zaluditi, zasuti, zatajiti, zaležem, zatika, zavor.

Na isti način vežejo se predlogi med seboj in z besedami,
kakor kažejo nastopni primeri:

Brezobziren, brezzavesteu, dopovedati, dopriuesti, izneveriti, izpoved, lab
izpodnesti, nadomestiti, nedosežen, nedoumen, neizmereu, neobhoden,neotesau, 22
neodvažen, neprestan, neprenapinjati, neprenatovariti, uepristopeu, uepristran,
aerazstavljen, nesporazumljenje, neuljuden, neugoden, nezadovoljen, zaprisežen,
nezaprisežen, obrezčastiti, obrazložiti, odpovedati, porazdeliti, pozakoniti,
preobrniti, spreobrniti, preobseči, pripovedati, pripoznati, predpostavljen, pro-
tipredlog, proizvod, razpolagati, razprodati, zanemariti, zaostati, zapoved.

Končnice.

§. 23. Končnice ali obrazila (snfiksi) pišejo se sploh po občih
pravilih in privešajo neposredno deblu. Okrajšave sestoje večinoma
samo v opuščanju vokalizacije in glasov ali tudi zlogov pred njimi.

V končnicah -ov, -ev; -av; -iv  opuščajo se navadno samoglasi
-ov, -ovi , -ovih  imajo posebno pisavo:

bratov, brezov, bukov, jelov, borov, fantov, knezov, sosedov, sosedovi,
sosedovih, sinov, sinovi, sinovih, vojakov, hrastov, gotov, cesarjev, kraljev,
pevčev, stričev; krvav, žilav, prcmenljiv. milostiv, snetiv;

-ovina, -evina, -ovec, -evec  pišejo se brez samoglasov o  in e, in
se more v  vplesti v končnik debla:

trgovina, dorpovina, mostovina, ruševina, kraljevina, hrastovina, kneževina,
slivovec, brinjevec, jesenovec, Karlovec;
isto velja za - ovali , - ovarije:

verovati, potovati, strahovati, žrtvovati, gostovati, zapisovati, kupovanje,
potovanje, ogledovanje, kraljevanje;

-ovit, -evit  piše se brez samoglasa ali brez v:
brodovit, brdovit, strahovit, valovit, gromovit, peskovit, lekovit, ognjevit,
molnjevit, plodovit;

— 20  —

-išče,  piše se samo šč:

bojišče, dvorišče, igrališče, prebivališče, toporišče, ratišče, smetišče,
utočišče, slrnišče, sclišče, središče, stojišče, stojališče. stališče.

-telj  pravilno, grafično premenjeno -titelj, -fateJj:
učitelj, čitatelj, izvestitelj, krstiteJj, krotitelj.

* -ski, -Ski  navadno se izpišeta, vsekako pa pri tnjili besedah
in lastnih imenih; ako ni dvombe, moreta se skrajšati na sama
sprednika s in š.  Zlogi pred njima cm, ijan  opuščajo se; teljski
■j ^ skrajša na -Ijsld;  v -ovski, -evslci  opušča se v:

23 morski, dvorski, rimski, šumski, ruski, tehniški, orijaški, pariški, nor¬

veški, vittžki, moški, prorečauski, modnjanski, učiteljski, graditeljski, kra¬
ljevski, sinovski, židovski;

-ost, -nost :

radost, radostjo, mladost, naglost, jakost, jakostjo, dolžuost, učenost,
vernost, modrost, starost, svetost, sitost, umetnost, sitnost, lenost, vzajemnost,
protivnost, bitnost;

v okončanjih - knost , -čnost, -dnost , -Inost, -most  more se no
izpustiti:

podobnost, večnost, previdnost, zahvalnost, nemarnost, mogočnost, na¬
rodnost, malomarnost, pravilnost;

-ivost  krajša se na -vst, -Ijivost  na Ijost:
sumnjivost, minljivost, marljivost, škodljivost, vidljivost;
v okončanju -ovitost, -evitost  more se ost  izraziti s samim t:
brdovitost, darovitost, straliovitost, ognjevitost, glasovitost, molnjevitost,
stvo :

cesarstvo, lakomstvo, svojstvo, trojstvo, prijateljstvo, životiujstvo, tiranstvo,
poznanstvo;

predhodeči soglasi t, d, v  in zlogi an, en, in  izpuščajo se:
bogatstvo, sosedstvo, sredstvo, ljudstvo, gospodstvo, čuvstvo, človečaustvo,
svedočanstvo, sužaujstvo, svečenstvo, rodbiustvo, krščanstvo,-
-teljstvo  krajša se na -Ijstvo:

učiteljstvo, ravnateljstvo, graditeljstvo, čitateljstvo, pokroviteljstvo;
za -Stvo  rabimo isti znak, kakor za -stvo  (razumi -Sstvo  z iz¬
puščenim S):

junaštvo, vojaštvo, pesništvo, uredništvo, siromaštvo, ubožtvo, družtvo.

Tuje besede.

§. 24. Kakor tuje besede sploh, tako tudi njih predloge in
končnice pišemo po sluhu. Predloge skrajšamo večinoma samo to¬
liko, da jim končne glase opustimo. Glede sestavljanja tujih pre¬
dlogov in končnic z besedami velja isto, kar je gori o domačih
navedeno.

— 21  —

Predlogi:

ah:  abdikacija, absoluten, abstrakten- ad:  adjunkt advokat, amfi-  amfi
teater; ana:  anatema, analiza, anagram,- ante,-i:  antecedens, antipod; apo'-
apostat, apostrof; avto, (auto)  .- avtonomija, avtodidakt, avtomat, avtokrat;
c irka,-um:  tirkumfleks; dis:  diskusija, dimenzija diferencija: eks ■■  ekstrakt,
eksistencija, ekskoinunikacija, efekt evolucija; epi-,  epilog, episoda ; hetero:
heterogen, heterotnorf; hipo:  hipoteka, hipoteza; in:  indeks, institucija, in¬
ventar, influenca, informacija, inserat, instrument, integritet, iluzija, ilegalen, Tab.
ilustracija, infekcija, injekcija, imatrikulacija; inter, intro : interes, interpe- 24.
lacija, inteligencija, interdikt, intervencija, introdukcija; lcata-.  katakomba,
katastrofa, katedra, lcatea#rija; kon:  koncept, koncepcija, koncesija, konflikt,
kongres, konkluzija, kolfkcija, konkreten, komasacija, konsekvonten, kontrakt,
konvent; kontra ; kontrabas, kontradikcija; meta:  metafizika, metafora, me-
joda, metacentrum; ob:  objekt, obligaten, okcident, opozicija; per,-i : per-
fektum, persekucija, periferija; sub:  subjekt, subtilen, sukurs, subvencija;
trans:  transport, tranzitiveu, tradicija; ultra:  ultramarin, ultramontan ; uni:
uniforma, uuiversum.

Končnice:

-‘graf, -grafja, -grafski : stenograf, stenografija, stenografski, litograf
litografija,, litografski, geograf, geografija (geologija), fotograf, fotografija, foto¬
grafski, telegfaf, (telegram) telegrafija, avtograf, avtografija, avtografovati,
stenografovati; -izem:  magnetizem, liberalizem, federalizem, organizem, patrio¬
tizem; -or, -orium : doktor, sektor, kvestor, redaktor, auditorium, teritorium ;
-ticen:  maguetičen estetičen, praktičen, elastičen, statističen, karakterističen;
-tika:  politika, matematika, statistika, estetika beletristika; -c ionalen:  racio¬
nalen, opozicionalen; -tiv, -tiven, -ti - nost:  dativ, pozitiven, objektiven, aktiven,
negativen, aktivnost, senzitivnost; -tativen, -tativnost:  reprezentativen, fakul¬
tativen, ostentativen, kvantitativen, ostentativnost; -um:  datum, faktum, votum,
skriptum; -ura:  literatura, kultura, brošura, bravura

Z dosedanjim naukom ustanovljeno je pismo, ki je dovoljno
za navadne potrebe pisanja v praktičnem življenju, in se zato zove
pismo poslovno ali dopisno (korespondenčno);  primer ta¬
kega pisma kaže nastopni članek:

Posuto mesto Pompeji.

Tab.

25 .

Ves nekoliko bolj učeni svet ptzna ognjeno goro Vezuv, ki se kako
poltretjo uro od mesta Neapolja proti jugovzhodu vzdiguje k nebu. Stoji
sredi krasne in silno rodovitne kampanske ravnine in je kakih 1200 metrov
visoka. Dobro do polovice svoje visočine je gora porastena, a proti vrhu gola,
in gost dim se neprenehoma vali iz njenega žrela. Ali gora ni vedno tako
mirna in nedolžna. Pridejo časi, ko začne bobneti in tuliti v njenem osrčju,
ko puha iz žrela goste megle dima in pepela, da izpremene dan v temno noč.

— 22  —

Pridejo časi, ko meče Vezuv med silnimi potresi iz sebe ogenj in težko, raz¬
beljeno kamenje do 1000 metrov visoko in više ter lije gorečo lavo v mogočnih
potokih iz žrela, v dolino jo valeč, ki v svojem teku vse požiga in pokončava,
kar doseže. Tako hujše ali milejše bljuvanje se je pripetilo od leta 1500 do
danes že petdeset krat!

Rimljani za Kiisfovrga lojstva niso poznavali strašne moči Vezuvove;
prištevali so ga nutvim vulkanom in mirno pasli po njegovih porasteuih bre-
gih svoje črede. A Uta 63 po Kr. nastane nenadejano okrog te gore strašen
potres, ki je napravil po vsej okolici brezkončno nesrečo in razdejanje. Sta¬
novniki lepe okrajine se zavzemo, ali ker se potres ne ponovi, kmalu jc strah
pozabljen in škoda popravljena. Kar pride leto 79. po Kr., mesec veliki srpan,
in do sedaj tako tihi, pohlevni in mirni Vezuv začne razsajati, da je človeka
groza, ko čita stare popise. Potres na potres maje zemljo; tu jo vzdigne
visoko, tam se delajo brrzdna, ki požirajo cele vasi. Gora na površju poči,
napravi se strahovito žrelo, iz kterega se zdigajo črni oblaki, ki jih trgajo
plameni kakor veliki bliski. Razbeljena lava se vali dalje in dalje kakor voda,
med strašnim bobnenjem se cele težke skale visoko vzdigajo k nebu, gost
dim iu pepel zakriva folme in premiDja dan v noč. Gneča begočega ljudstva
napolnjuje vse ceste in potr. Vse vpije, kriči, vzdihuje. Nihče ne pričakuje
več rešitve: vse misli, da je napočila zadnja noč, večna noč! In kaj je bil
konec strahoviti dogodbi? Ko se zopet zdani, ni bilo več videti drugega nego
porušitev, vsa lepa rodovitna okolice je izpremenjena, cele vasi so izginile,
tudi mest Herkulaneja, Stabij in Pompej ni več! Vse je razdejano, vse posuto
z vulkanskimi izmečki, posuto tako, da še poznati ni bilo, kjer so stala
ta mesta!

b.

(j Pompeji so bili staro mesto blizu morja, sloveče zlasti po svoji trgo¬

vini in svojem bogastvu. Imelo je kali ih 20.000 Stanovnikov, bilo z dvojnim
močnim obzidjem obzidano in imelo pet mestnih vrat. Ob strašnem bljuvanju
ga je vulkan 6 do 7 metrov na debelo zasul s pepelom, z lavo in s kamenjem.

• Več nego 16 stoletij je ostalo zasuto, pozabljeno, neznano, Stoprov leta 1748.
so prišli v nekem vinogradu nesrečnemu mestu na sled, iu od tedaj se je
začelo izkopavanje, tako da je do danes nekako polovica mesta razkrita.
Ogledal sem si leta 1875. izkopine in razvaline nesrečnih Pompej, in marsi¬
komu bode morebiti ljubo, aho na kratko popišem, kar sem tam našel in
videl

Bilo je prekrasno jutro dne 30. Kimovca, ko zapustim Neapolj. Brzo
piha železni koDj proti jugu vedno ol) morju. Na desni mirno, lopo višnjevo
morje, po kterem se ziblje mnogo ribiških čolničev z razpetimi malimi jadri,
a na levi se vrste najlepši in najrodovitnejši kraji vse južne Italije: sloveči
Portici, Resina, Torre del Greco. Človeku res pohajajo besedo, ako hoče’ opi¬
sovati krasno lego ali rodovitno južno rast tega obrežja. Pesnik Sannazaro
imenuje to okolico neapoljsko „kos nebes, ki je padel na zemljo". Tu stoji
košato figovo drevo tako polno, da se mu veje šibe od teže sadu; poleg
njega log pomarančnih dreves in limon, ki se ti razodevajo že po prijetni
vonjavi svojega cveta. Tam zopet olejandri, visoki in košati kakor naša dre.
vesa ; ob vrtih in vinogradih seči velikih bodečih kaktov. Nekoliko više štrle
mogočne pinije ponosno v nebo, a doli stoje vrste murbnih dreves, ki imajo
od debla do debla speljan vinski trs, od kterega vise mogočni črni grozdi.

— 23

\ V mali uri smo na četrti postaji, in „Pompeji, Pompeji!“ zakliče izpre-
vodnik. Jaz sc oziram na desno, na levo, ali omenjenega mesta ni nikjer.
Blizu postaje je neka gostilna Od nje, pravijo, naj greva, dragi čitatelj, na
desno roko kvišku, in skoro bodeva tam, kamor sva namenjena. Prideva do
nekega poslopja, kjer morava plačati vsak po dva franka, a zato dobiva
uradno opravljenega spremljevalca, ki prijazno obljubi, da nama hoče razkazati
vse imenitnosti. „Toda kje so Pompeji", vprašam ga, „sledu ne vidim o ne¬
srečnem mestu". „ Kar precej smo v njem", bil je odgovor. In res, še nekaj
stopinj navzgor, in prideva do mogočnih kamenitih vrat. vstopiva — in zdaj
sva na ulicah posutih Pompej.

§ 25. S pismom po dosedanjih pravilih moči je 4-5 krat
toliko v istem času napisati, kakor z navadnim pismom, tedaj že
tudi polagoma tekočemu govoru slediti. Ali brzopiscem, katerim
je zadača pisati tudi hitre govore, treba daljnjih okrajšav, a te se
osnivajo na zvezi besed v stavkih. Zato se zove ta vrsta krajšanja
stavkovno krajšanje, in pismo skrajšano po njegovih pravilih kraj-
šano pismo sploh, ali komorno ali tudi debatno pismo.

Ako se morejo, kakor smo v prejšnjem delu videli, posamezne
besede krajšati, ako morejo glasi in zlogi ostati neoznačeni, pa se
vender besede brez dvoma čitajo, tedaj bode mogoče še več in
zanesljivejše krajšati, ako okrajšave osnivamo na zvezi, v kateri
stoje besede v stavkih. Besede kot členi stavka spojene so med
seboj ne samo po obliki, ampak tudi po njih pomenu; v stavku
jedna beseda drugo dopolnjuje, pojasnjuje, določuje itd. Po tem je
glavno načelo stavkovnega krajšanje: Besede, katere pomen
iz stvarne in jezične zveze v stavku nedvojbeno
sam po sebi sledi, n e t r e b a izpisati, ampak d o s t a n e ;
ako se z j e dno ali drugo njeno sest o ji n o kratko
o z na  či.

Sestojine besed so deblo (koren) in oblika. Pod obliko razu-

(„Slovenska čitanka")

4 *

Stavkovno krajšanje.

24  —

mevamo tukaj vse pritikline, tedaj vse pre- in sufikse. Krajšamo
pa besede s pomočjo debla, ali s pomočjo oblika, ali pa mešano,
sestavljajo okrajšavo iz obeli sestojin.

Krajšati se dajo vzlasti pregibne in stopnjevalne besede,
tedaj samostalniki, pridevniki, glagoli in prislovi. Tri krajšanju je
treba ravnati se sploh po nastopnem navodilu: Krajšati smejo se
le tiste besede, katere brez dvoma slede iz zveze stavkovnih členov
ali iz smisla celega stavka, ne pa vsaka beseda, ki se sploh kraj¬
šati da. Okrajšava mora biti takova, da nedopušča krivega čitanja.
Pri vsaki okrajšavi mora se nekaj časa in truda prihraniti; okraj¬
šava, ki toliko časa potrebuje kakor izpisanje. nema smisla, tedaj
je bolje besedo izpisati. Ako se da beseda krajšati na več načinom,
tedaj nam je rabiti ono okrajšavo, ki je pri jednaki jasnosti kraiša.
Krajšati moremo tem bolj in tem zanesljiveje, čim bolj so stavki
razviti in obširni, čim bolj je tvarina konkretna in stenografu znana.
Prefiksi ne smejo se nikdar izpustiti.

Sigie imajo tudi v stavkovnem krajšanju popolnoma svojo
nepremenjeno veljavo. Tukaj se še le vidi i razjasni, da sigie niso
drugo, nego okrajšave, narejene (z malo izjemo) po pravilih stav.
kovnega krajšanja, ali da se samo v tem ločijo od njih, da so
zmiraj določenega in stalnega pomena in obligatne, a okrajšave
stavkovnega krajšanja pomen premenjajo po smislu stavka in so
fakultativne.

Da postavimo pravila stavkovnega krajšanja ločimo besede na
jednostavne  (prvotne), sestoječe iz debla (korena) brez pritiklin
razun pregibnih končnic, na izpeljane,  nastale po privešanju
obrazil, in na sestavljene.  Na ta način, ako se pokaže, kako
se vsaka vrsta krajša, upotuje precej vsaka beseda sama na
svoje pravilo.

Da se okrajšave precej kot takove spoznajo in tedaj lahko
čitajo, treba pomniti, da začetne okrajšave, t. j. sestoječe iz za¬
četnih glasov besede (sprednik deblovega zloga) ostanejo vsekdar
na črti, a srednje in končne okrajšave, t. j. sestoječe iz srednjih
ali končnih glasov, stavljajo se nad črto; velika pismena se pri
teh morejo malo priklatiti.

Jednostavne besede.

§. 2G. Za krajšanje jednostavnih besed služi nam:

l. Samoglasnik debla ali korena sam, (postavljen nad črto).
Z deblovim samoglasnikom morejo se krajšati vse jednozložne

— 25 —

(prvotne) besede, in sicer tudi tedaj, kedar postanejo vsled pre¬
gibnih končnic dvozložne, ako se te končnice kot iz zveze razum¬
ljive morejo izpustiti. Dvozložne take besede, ki imajo v obema
zlogoma a , krajšajo se z dvema a  nad črto. Za zlogotvorni r rabi
se prečrtan r.  Predloga s (z) in v,  ki ne tvorita zloga, prištevamo
k deblu. Na pr.:

Sovražnik obrača mesta in vasi v prah in pepel, čestokrat morajo
vojske trpeti žejo in glad. Marsikteri hvali se s takimi rečmi, katerih bi ga
moralo sram biti. Kadar pomislim na to nesrečo, obhaja me groza in strah,
(groza in strah). Človek se mora učiti od zibke do gr ba. Žeja se najbolj
ugasi z vodo. Donav izliva se v črno morje. Temna je noč in stresa grom
oblake Morska voda je slana. Mirna vest je več vredna od srebra in zlata.
Orel ima bister vid. Po dolgi vojni bil je sklenjen mir. Vrhove visokih gor
pokriva večni sneg in led, (sneg in led), Pčela pobira po cvetju med. Ta
papir je bel ko sneg. Trudi se od belega dne do trde noči, (dne do trde noči)-
Volk živi najrajši v gosti nizki šumi Znamenje gostoljubnosti pri Slovanih
je kruh in sol, (kruh in sol). Dolga bolezen, gotova smrt.

2. Sprednik deblovega zloga (jednostaven ali zložen soglasnik)
se samoglasnikom skupa. Samoglasnik se v spredniku simbolično
ali se stapljanjem izrazi; ako je u. gre okrajšava pod črto. Večkrat
dostane sprednik sam brez samoglasnika, posebno tedaj, kedar je
sestavljen soglasnik.

S takimi okrajšavami so besede točnije označene nego s samim
samoglasnikom, in je tedaj ž njimi moči razločevati razne besede,
z istim samoglasnikom v deblu; na pr.:

Bili smo na nogah cel dan od jutra do uečera, Kamor se drevo nagne,
tje patine.  Pastir žene čredo na pašo. Kdor mnogo govori, mnogo laže.  To
stanje ne more dolgo časa (rajati. Bliska se in grmi,  da se zemlja (rese.
Kadar se proti jutru zvedri, potegni voz pod streho.  Marsikteri svojega do¬
brotnika graja, ker meni, da mu je premalo dobrot skaziti.  Kdo bode za te
sirote skrbel.  Vsak zna razločiti, kar je pravo ali kriv  o. Vsak na svoj mlin
vodo »Zeče. Nedajte se s praznimi besedami sZepiti. Nektere živali imajo po¬
sebno oster sluh  Ta misel mi ne gre iz glave.  Slaba posadke ne bode se
mogla dolgo Z;raniti. Komur ni sreča prirojena, ta si zastonj za njo pete (»ruši.
Kakor se zlato v ognju spozna, tako se pravi prijatelji v nesreči skušnjo.
Kar je dobro, to se samo hvali.  Za kar se velikrat prepirajo, ni dosti več
»redno ko oslova senca. Svaka reč ima svojo dobro in sZabo stran.  Mala
iskra velik plamen  zaneti" Kdor v starem Rimu ni mogel svojega dolga pla-
čati, postal je rob. Težko je proti vodi plavati.  Najvažnejše orodje ratarsko
je plug  in (»rana, (plug in brana). Nebo je vedro in čisto ko ribje oko.
Konjem je najbolja hrana seno in oves, Tega človeka poznam le samo po
imenu.

Tab

28 .

3. Končnik debla s samoglasnikom skupa (nad črto). Samo¬
glasnik se s končnikom staplja ali piše, a večkra se more tudi
opustiti, ako ne nastane dvoumnost; na pr.:

4

— 26

Polja ne rode brez človečjega truda in '/.noja.  Vrt je s plotom ograjen.
Ni se mu ljubilo ni jesti ni piti Orožje starih Bimljanov bil je meč, sulica
in ščit. Bil je tako truden, da je na stotu sede zadremal, Na visoki vrb lete
iz neba stre/e. Iz male klice izraste veličastno drevo.

Opomba.  Jednozložnie, s prostim sprednikom in prostim kon¬
čnikom sploh ne krajšamo se sprednikom ali s končnikom (po
točki 2. in 3.), ker s tako okrajšavo nebi nič predobili, ampak še
Včasi izgubili. Ako torej takih jednozložnie nemoremo krajšati
s samoglasom samim (po točki 1.), t. j. ako taka okrajšava nebi
dostatna bila, tedaj jih izpisujemo.

4. Pregibne končnice, zlasti pri glagolih, in sicer:

a) končnice same, največ samo vokalne; na pr.:

Solnce sije. Pisar piše. Trn bode Kdor seje, ta zanje. To pero dobro
piše. To pismo se lahko čilo. Orel visoko leti. Z visokih gor se daleč vidi
Vleče se kakor megla brez vetra. Dete sladko sp?'. Razdražen pes grize Za¬
stava vije se v zraku.

b) končnice s pomožnim glasom t. j. doda jim se končni
glas debla, ako same niso dostatne; na. pr.:

Riba planu . Lev še samo v afričkih puščavah žici. Pes zajca tira, gon?'.
Proti vodi je težko plana ti, ves lati.  Gost dim vati se iz dimnjaka. Ozka
steza p pije  skoz gozd do bližnje vasi. Najmiajša vrsta premoga zone se šota.
Deroča reka šu mi.  Nepitaj, kje mačka spi, samo da miši Ioni.

Izpeljane besede.

I5. 27. Za izpeljane beseda značajna so njihova obrazila, tedaj
nam za okrajšave dobro služijo, in sicer:

1. Obrazila sama; na pr :

Najlepša doba našega življenja je mladost Ako vsak član stori svojo
dolžnost, bode se društvo lepo razvilo Po svoji trgovini nakopičil je veliko
bogats<?;o. Po storjenem delu bodemo plačilo prijeli. Vrata so na stezo/ od¬
prta. Sahara je velika pustinja  v Afriki Vesna je boginja  pomladi. Na bo¬
jišču pri Tipskem ostalo jo več kakor 80.000 mrtvih  in ranjeniA. Dokler ima
medved še gojil ih hrušek, se lakote ne boji. Vsak život na zemlji bil bi ne¬
mogoč brez soinčne svetloZie in toplote.

2. Obrazila s pomožnimi glasi, t j. doda jim se končni glas
debla, ako sama niso dostatna; na pr.:

Vsak stvor, tudi črv v prahu veseli se svojega života,  Poleg arabskih
številk  rabimo včasi rimske, Železo je najpotrebnejša kovina.  Kdor hoče vo¬
zili črez most, mora plačati mostovino.  Veliko bolj nas Doli nam od naših
domačih ko od drugih storjena krivica.  Kakor vsaka s var ima svoj početek,
tako mora imeti tudi svoj konec. Leonida branil je klanec termopilski Pla¬
ninski deli slovenskih zemelj imajo mnogo prirodnih krasot, (lepot/. Pismo
je namestnik ustmenega  govora. Roža je kra Ijica  cvetic.

27 —

3. Sprednik debla, brez obrazila, (prispodobi §. 26. 2.) čestokrat
služi za okrajšave izpeljanih besed, in sicer tedaj, kedar je treba
deblo označiti, a obrazilo se iz zveze razumi; na pr.:

Steklo je /rrhko. Človeško življenje je kratko.  Vera brez dobrib del Tab.
je mrtva. Rusija ima obilo lepih, gfoioluh iu strokih rek. Gospodar odpustil 29.
j e  hlapca iz sluz be Ta človek je krepke in trdne  postave. Orel ima dolge
in osire kremplje. V našem vrtu ima mnogo cepljenih lirušek  in jabolk.

4. Sprednik debla (na črti) z obrazilom (nad črto), in sicer
pri večzložnih besedah, katerih samo obrazilo nebi dovoljno ozna¬
čilo ; na pr.:

Benečani bili so nekadaj gospodami' sredozemnega iu jadranskega morja.

Stari Rimljani so se radi bavili z gospodarstvom,  Orel je grabežljiva  ptica.

V politiki se je treba čuvati straue&rstva.  Pridna gospodinja  je s prvim
svitom že na nogah Po očetu prevzame sin gospoda stvo.  Noben narod ne
podnaša rad tujega gospodstva.

Sestavljene besede.

§. 28 Besede se sastavljajo s predlogi in med seboj. Ker
predlogi pomen besed, s katerimi se sestavljajo, preminjajo, zato
se pri krajšanju ne smejo nikdar izpustiti. Ako tedaj hočemo
z predlogom sestavljeno besedo skrajšati, napišemo najprej predlog,
a njemu dodamo okrajšavo besede, katera se nareja povsema po
pravilih §. 26. in 27. Pod predlogi tukaj razumevamo vse prefikse,
tedaj tudi nekalnico ne  in stopnjevalnico naj.  Predloga s  (z) in v ,
ki ne tvorita zloga, prištevamo k deblu, torej tu ne prideta v obzir.

A. S predlogi sestavljene jednostavne besede.

Za okrajšavo rabimo:

1. Predlog s samoglasnikom debla, (gledaj §. 26. l.);napr.:

Iz male iskre more nastati velik požar.  Letnih dob najugodnejša nam

je pomlad. Sava ima mnogo včjih in manjših pritokov,  Stenografija uči se
v naših srednjih šolah kot neobligateu predmet,  Kedar se sneg v gorah topi,
narasejj roke iu potoki. Napoleon rodil se je na o‘oku Korziki. Predsednik
pozdravi v presečnih besedah zbrane družtveuike. Sol se v Evropi skoro
v vseh deželah nahaja. Zemlja obrača se okoli svoje osi od zapada proti
izhodu. Kjer se pri delu jedcu na drugega zanaša, tam ni pravega uspeha.

2. Predlog se sprednikom debla, (gledaj §. 26. 2.); na pr.;

Po dežu se je nebo spet razvedrilo. Vsak narod ima svoje šege in na¬
vade.  Mnoge rastline se od jutra do večera zmiraj proti solncu obrat ajo. O
tem vprašanju se že dolgo razpravlja. Učitelj nam je vse nalanlco raz/ožil,
razjasnil. Desetkrat obrni besedo na jeziku, preden jo izrečeš, izgov oriš.
1 ozvolite mi, da svoje mnenje brez ovinkov izrečem, izrazim. Do sedaj ti
nisem mogel na tvoj list odgovoriti, ker sem imel nujne opravke,  katerih

*

28  —

nisem mogel odložiti  Razsipnik jc mnogo denarja za nič potrošil, pobratil.
Kranjskih gor najviš ji je Triglav, do njega je najkračji  pot na Bohinj. Jaz
sem si v knjigarni nekoliko novih knjig naročil. Tata so že uje li in zaprli.
Kar si človek naprti,  lo nosi do smrti. Vlada namerava deželni zbor razpu¬
stiti.  Požar so po velikem naporu ngrasili.

3. Predlog s končnikom delila (gl. §. 26. 3.); na pr.:

Najvišji vrhovi gor so s snegom pokriti.  Med najgroznejše prirodne pri¬
kazni štejemo potrese  zemlje. Kdor mnogo zahteva,  malo mu se dava. Iz
zlata in dragocenih kamenov delajo se razni nakiti.  Tu se je dogodila ne¬
kaka pomota.

4. Predlog s pregibnimi končnicami (gl. §. 26. 4. a) in b)5

Tab.

30 .

na pr.:

Vsaka ptica pozna se po perju. Sneg se topi, kedar ga solnce posine.
Kdor pota bobro ne pozna, lahko zaide. Zlato se v ognju nepremeni.

5. Predlog sam, sosebno sestavljen, dostane čestokrat za
okrajšave sestavljenih besed. Zlasti je ta okrajšava prilična pri
glagolih, stoječih na koncu ali blizu konca stavka; na pr.:

To je tako jasno izrečno, da se ne more krivo razumeti. Kdo bi si
s takimi malimi stvarmi glavo razbijal. On je izgubljeno stvar spet našel. Nož
je tako top, da ga moram dati nabrusiti. Morilca so na smrt obsodili. Vstolpe
in visoko drevje rada strela udari. Ne žabi, da na svetu sreča nesreči roko
podaje. Bila je tolika suša, da je trava vsa pogorela. Silnega ognja niso mogli
tako hitro pogasiti. Hiša je bila na dražbi za 10.000 gl. prodana. Vlada na¬
merava državni zbor razpustiti in nove volitve razpisati. O francozkih vojnah
še zdaj stari ljudje znajo prepovedati. Na vzhodni strani mesta se razpro¬
stira velika ravnina. Govornik moral je razžaljive besede opozvati.

B. S predlogi sestavljene izpeljane besede.

Za okrajšavo rabimo:

1. Predlog z obrazilom: (gledaj §. 27. L); na pr.:

čudapolna so pota božje proviAnosti,  Zakoni prirode so nepremtmljivi.

Premog je za veliko obrtnost neprecenljive  vrednosti. Rimljani so prisego za
sveto in nepre'omljivo  držali Dalmacija ima radi svojega položaja  ob morju
zelo blago podnebje. Prvotni prebivalci Avstralije stoje na najnižji stopinji
izobraževanja. Izseljevanje ljudstva v Ameriko je že velike razmere doseglo*

2. Predlog z obrazilom s pomožnimi glasi (gl. §. 27. 2.);
na pr.:

Pomladi je vreme večkrat nestalno. Stari gradovi kažejo zdaj večinoma
samo razvaline i poArtine.

3. Predlog se sprednikom debla (27. 3.); na pr.:

Pokraj velikih rek postale so najvažnejše naselbine in največja mesta,
Nebo je bilo cel dan oblai no. Po zimi nosimo volneno obleko.  Dela, ki ga
danes moreš storiti, neodlagnj  na jutri.

4. Predlog sam, sosebno sestavljen (prispodobi gori A. 5.);
na pr.:

Samo veliki narodi morejo zares biti samostalui in neodvisni, čestokrat
izvirajo pravde in prepiri iz nesporazumljenja.

— 29 —

C. Sestavljenke.

V sestavljenkah ločilna (druga) beseda glavno (prvo) določuje
ali pojasnjuje, torej ločilna beseda tako deluje na glavno, kakor
predlog na tisto besedo, s katero je sestavljen. Po tem pa se tudi
sestavljenke tako krajšajo, kakor besede s predlogi sestavljene,
namreč, ločilna beseda se izpiše, glavna pa krajša, in sicer po do-
tičnem od dosedaj navedenih pravil (§. 2G. in 27.). Od tega pravila
dela se le redkokrat izjema, da se namreč ločilna beseda krajša,
glavna pa izpiše, in sicer tedaj, ako se s tem dobi k račja in za
pisanje ukretnejša okrajšava. Obe besedi se sploh ne moreta kraj¬
šati, razun če za jedno obstoji sigla. V pojasnenje naj služe na¬
stopni primeri:

Nektere naših narodnih pesem zasezajo v daleko starodavnost. Narodom
jugoslovanskim  priljubil se je med vsemi junaki najbolj Kraljevič Marko.
Največi slap na svetu je ttodopad reke Niagare Ta vinograd  je z amerikanskim
trsjem nasajen Mesec oktober zove se tudi listopad.  Od Siska do Zemuna
plavajo po Savi parobrodi. James Watt izumil je paroatroj.  Tiger je najbolj
krvoločna zver. Pamuk dovaža se v Evropo iz prekomorskih  dežel. Sloven¬
ščina ima samo 5 prostih samoglasnikov,  iu nikakih dvo- in polglasnikov.
Družtvo sklenilo je izdavati svoj časopis (časopis).  Med prostim narodom je
še mnogo vraž iu praznoverja.  V nižavah se narod bavi večinoma s poljo-
del stvom, v  goratih krajih pa se drži bolj živinoreje  (živinoreje).  Bosna slovi
kot najepša zemlja na evropskem jugoiztoka.

Tuje besede.

§. 29. Tuje besede, proste in sestavljene, krajšamo po istih
pravilih, kakor domače; na pr.:

Trdnjava dominira nad vso okolico. Gabelsberger je svoj stenografski
sistem izdal leta 1834. Vsaka znanost ima svoje aksiome iu probleme. Prvi
internacionalni  stonogiafski kongres  sešel se je lefa 1887. v Londonu. V pod¬
jetje vložen je velik kapitai. Preveč kompliciran mehauizem navadno nič ne
velja. Znano je, da uajstrašueji viharji na morju besne ob času e/cvinokcij Tab.
Minister je v zbornici poslancev razložil program  nove vlade. Odkar se je 3|_
v uašera stoletju začela rabiti parna sila, vršil se je velikansk kult umi  na¬
predek. Nagle premene- v temperaturi niso zdravju prijetne. Bolniku je tako
slabo, da se vsak čas pričakuje katastrofa. Za podjetje zložil se je velik
konzorcij.  Vrednost papirnatega denarja odvisna je od državnega lcrectita.

Po dovršeni gimnaziji podal-Se je na Dunaj iu se inskribiral  na filozofski
fakulteti- Kupec ni mogel konkurirati z veliko firmo in je napovedal konkurs.
Preiskava dokončala se je brez povoljnega resultata.

— 30 —

Dodatek.

1. ločila in ini znaki.

§. 30. Ločila so, izimši vejico in piko, praktičnemu brzopiscu
nepotrebni, zato se ostala morejo labko porabiti za okrajšave. Tako
zastopa dvopičje (:) besedo odgovoriti  v seli oblikah, in besede na¬
vadno predstoječe, kakor: reče, veli, glasi se  itd.; vprašaj (?) za¬
stopa besedo vprašanje, vplačati, vpraša se  itd.; klicaj (!) zastopa
znane naslove in titulature, kakor: gospod, gospodje, slavni zbor  in
pod.; znak jednakosti (—•) stavlja se namesto besed in izrazov,
ki se ponavljajo; pomišljaj (—) znači izpuščene dele citatov, poslovic
itd.; na pr.:

Napoleon reče: Ilirija vstau’. Socialno vprašanje v sedanjem času za¬
nima vse daliove, ali tako bi se imelo rešiti, na to se različno odgovarja.
Pregovor pravi: na vsako vprašanje ni odgovora. Prosim gospoda govornika,
da se nebi oddalil od predmeta. Kamen do kamena palača, zrno do zrna po¬
gača. Vile se razločijo po svojih prebivališčih v vilo zračne, v vile pogorske
ali zemne in v vile povodne, četrta božja zapoved se glasi; Poštuj očeta in
mater, in ti bodeš dolgo živel na svetu.

Od inih znakov rabijo se kot okrajšave nastopni (gledaj na
tab. 31.): večina, manjšina, več ali manj; veči od, manjši od; znak
protivnosti; Jezus, Jez. Kristus, Krist, kristjan, kristjanstvo, kri-
stjanski. Na pr.:

Moj vrt je veči od tvojega. Ne sodi dela po človeku ampak človeka
po delu. Vezuv je leta 79. po Kristu najhuje razsajal.

2. Krajšanje po smislu.

§. 31. Pri pisanju zelo hitro tekočih govorov služijo se brzo-
pisci s krajšanjem po smislu, katero sestoji v tem, da se izpuščajo
posamezne cele beside, katerim se je pri čitanju lahko domisliti
iz zveze stavkov in celega govova.

Stalnih pravil za to krajšanje ni. V obče se more napomeniti,

da se samo take besede izpuščati smejo, katere na smisel stavka

ne vplivajo, nego samo zvezo stavkov tvorijo; take besede so: po¬
možni glagol, osolmi zaimki, povratno se;  nedalje besede, ki slede
izza vejice, kakor: kteri,-a,-o,  veznik da,  vezniki nego, ko  izza kom-
parativa in pod. Stavki morejo se pomno ločiti z vejico, inače se
tako pismo ne more čitati. V pojasnilo nekoliko primerov:

Železo se v prirodi redkokdnj nahaja v takem stanju, (da bi se) precej
moglo kovati. Kdor se hoče svoje teže iznebiti, (mora jo) prej dobro poznati.
Kako sem mu bil ukazal, (tako je) tudi storil. (Da se) resnica spozna, (je)

treba čuti dva zvona. Boljša (je) kratka sprava, (nego) dolga pravda, Dozvo-

— 31  —

lite mi, gospodje 1 (da) vas opozorim še na eno okoluost, (katera je) v ti za¬
devi važna, a (katera) morebiti ni vsakemu znana. Mnogo (je) prikaznij v pri¬
rodi, (katere) so nam nejasne, in (katerih) ne razumimo.

Primer zmerno krajšanega p : sma :

Družne rastline.

Skoro vse zemaljsko površje je obrasteno z raznovrstnimi rastlinami.

Jo pa tudi ni v prirodi prikazni, ki bi silneje. vplivala na človeštvo nego
množina rastlinskih oblik. Ni čuda, da so že narodi starodavnih dob spozna¬
vali to istino; rastlinstvo zemlje so zvali obleko, češ, ono opasuje jednako pestri
preprogi njeno skalnato telo, ublažujc zunanjega lica togost in oživlja dežele
Pa vender isto ni odeja samo skalnati zemlji, temveč je jako umno razdeljeno
skoro po vsem površju Tej razdelim se pridružuje še raznovrstnost rast¬
linskih podob Obe svojstvi pa delata stoprav isti plašč, ki daje okrajem, da
celo deželam nekaj mikavnega, posebnega. r [\j|,

Naravno je, da bi bila naša zemlja strašno jeduoličua, ako bi rodila 32
rastline zgolj jedue vrste. Popotnik bi videval povsod na pr bukovje, smrečje,
pšenico, mahove itd, in bi ne nahajal nikjer dobrodejne premembe svojim očem
V istini pa nam je oskrbela mati zemlja veliko število različnih rastlin, ki so
večinoma primerno razdeljene po njej Na navedeni način nastajajo večje ali
manjše skupine, pretežno sestoječe iz te ali one rastline. Drnžnost je nadalje
ona las‘nost, na kteri sc osniva vse organsko življenje; brez nje bi zemlja
tudi za človeka bila nepripravna Brez zjedinjenja bi pretila vsaki pojedin;
rastlini nevarnost, a z jedinjenimi močmi pomaga druga drugi ter se varuje
vremenskih, po vzdušninah nastalih nezgod, kakor tudi žgočih soltičuih žarkov.
Tedaj se tudi rastline, kakor razne živali in človek sam družijo z namenom,
da se uspešneje branijo vsem neprilikam.

Največje družbe delajo gozdje, ki so povsod najbolj razprostranjeni, in
ki imajo toliko moč do zemlje gospodarja, da jim gotovo prišteje prvo mesto.

Ne bilo bi nam vse razumno in jasno, ako bi prezirali zasad mladega gozda,
tor vzajemnost med kaljivimi zrni in raznimi zelišči. S temi se tla najprej
preprežejo in tako varujejo razvijajoče se semenje. Soinčui žarki, ki jim po¬
šiljajo svetlobo, ne morejo neposredno do njih, potrebna vlaga se vzdižava
v tl< h in redi majhna drevesca, vršički pa skrbe za dostatno senco, da no
zveno. Tako vzrastejo mogočna drevesa, in v njihovi senci ohranijo tla potrebno
vlago, brez ktere bi manjše rastline ne mogle živeti. V zmernih in mrzlejših
krajih uspo obijo gozdje tla, da se prerasfo z raznimi rastlinami, zlasti z ma-
hovi Ti najbolj vlago vzdržujejo ter jo oddajejo deloma drugim, deloma pa
jo spuščajo polagoma v tla in jo zbirajo v niže ležečih shrambah bregov in
strmin. O dežu si prisvoji vsak listič kolikor teliko kapljic, upogne se če
treba, in zdaj padajo od lista do lista, od veje na vejo in naposled na ma-
bovita tla, ki se do dobra napijo. Nekoliko te mokrote porabijo rastline zase,
ostala pa se spušča polagoma navzdol, in ako je zemeljsko skladovje sposobno,
zbira se v podzemeljske toke in prišumi ob porobju izpod zelenega plašča
v podobi oživljajočega vrelca na dan Studenci se spajajo v potoke, potoki

— 32

v reke, ki kite, srebrnim pasovom jednake, iz dežele v deželo morju v na¬
ročje. Reke so prirodne črte, po kterih se seznanjajo narodi, one jih vežejo
v večjo skupino ter jim donašajo blagostanje in zadovoljnost, močeče jim njive
in senožeti. Tudi gonilna sila, ribštvo itd. daje človeku koristi.

V studence pa sc ne steka vsa izpodnebna voda, ampak samo majhna
tretjina , druga tretjina odteka po površju, in ostala izhlapava v zrak. Vodna
para se ne vzdiga samo iz vsakega drevesa, iz vsakega lista, ampak tudi iz
vlažnih gozdnih tal. K temu pa je treba toplote, nahajajoče se v zraku. Ker
se pa ta zaradi zelene drevesne strehe ne more od solnca nikoli toliko ugreti,
kakor na kaki goljavi, in še po izparjanju znaten del svoje toplote izgubi,
tedaj je v gozdu hladnejše nego izven gozda na planem. Nad gozdi kakor
v njih je torej zrak bolj hladen ter si skuša izjednačiti svojo toploto s to¬
plejšim zunanjim. Zavoljo tega teče v višini toplejši zrak v hladnejši prostor,
spodi pa nasprotno. Tla na planem izven gozda sc po dnevu bolj ugrejejo
in po noči bolj ohlade, kakor je to možno v gozdu, zato veje na večer hladen
veter proti gozdu, zjutraj pa pihlja iz njega. Tako ublažuje gozd poletno
vročino in hladi zrak, in ovirajoč prehitro izmeno zračne toplote, prija mnogim
sadežem, kterim zlasti pomladi in jeseni mraz in slana preti.

(„Slovenska čitanka").

PRVI DEL

Pismena in jih spajanje.

Pismena.

(p

5 .1. '/. SamoglasnUcL

.---r-Ct,  — k,  / = / / ,  Q-,  fe, 46.

Z Soglasniki.

Pregled abecede^.

z

Označevanje samoglasnikov.

E.

A.

S'  tj- 1- vV/  V". r  , /V^y /~VZ, / Zj , V , rs/j c/, čl,

K,ca<ie.rL,7C,  ae^ ^2C ^; "^V' ^^

*/ .^,<>?., zc čo ,//,  žz:ššcš

&,&, ^0.^0, 7 *rrzz~r 2 $rm  z?/ 7 ^; ^1; a^ 7 .

L

^ - 4

', J, ■^,-/L J  r&Z,  rv . '*W / ' -

rWl f Q.r^>, tZZU T  ZZZjZ, €J,  SC Z >',  .m., Ž3z Y // 2E

m  " ,

Op. zzzmrzz, z^zs>” c.o>-

Z.  1_/, U5 , LjOL,  i_*4S ajZU ,  ZžK , lsi/  , ^suP,  "do,

3EZ2^

I.

Op. f, o^o, , .

U.

Z. a.)  4  .

> -^44 . \  4 / 4 / , -dsM' .  ^ 1 /

-J% ,

vSčž^mc ,

k>:l,  s., ^z/; ^ <£:

Zloženi soglasniki.

5.9. e  c fc/.  (/Jt.^  Ju, iJv,

<&., 71 ,  c

L t.mL

~^j / f ££ c/f e/, ^

-h

~-S^r¥~^r.  4 r. (c. (#. &/-.-(?.  /,

--yo , rtf..,- 'P, -^C^ČT^l, /C^Z,_C\sf'

]^,}-,p, /2//,^(^0, ^,lf, if,


- 5 -

Samoglasni „r H .

Neposredno spajanje namesto posrednega.

‘i,

Opuščanje pismen.

o£žT r

-T- T

, 'ZJ^ p,  'U/J,

Z. a) L, #-,  P-, E ;v, O..,  / ^/%,jJ/£,.

'+Jks t  n :; žz. , <^ r

j- Jž,, /aa ^ j,  TS t E , ... ,

t£,

2 Z f, TEŽ E', -pjPTaZZ , ŽTČE, EZE, C E / , TT ^, CE,

E, T£T  > ^ //" /V7 c ^> ' L ' l^-r

&T-/. &S-

S-, ..  i-V-—-3 lZ

E-r -- £/ ■^_ a *  , ^TTŽ[_-. Žž- , ŽE,

o/], EZ^t hjjL,

< EE"

Jt Tp<^, j i  , -

Op. ±,% X.*L; %L, %,( ' E) ,

v/, zf,.2E u^M/ r  a?;<o/ r  ,z; c/c; :pe,

-, O.,

( - / ,  v//  xj=s~,

'-■Z.  =

,EE - ET U., CT, EL -

i }  y f . h, k i, \,  / ✓,  r, E t  l,  ^ ., / / ~et

rW .

Tuje besede in lastna imena.

DROGI DEL

Krajšanje besed.

A


.... JO ,

- 10 -

. 'PtOL-VO-tČ,

/<£ey,j Zto,
j ttoo&tc ,

........ J/te j jčtij J

T^ttaJčfib), /^iteom.

7 -, d, d- /tv-ty] - ci,  - e ,

('teeJtz, ( 'hjZtjJ^z  t

J -fi/ja-v/t) ,
f jlAJ, 7 ^OU j
/ f ^p? eet j

\ IsOOL. ,

\ V y  '

........ ■m&icts,--afc,....'?nj* 4 J

JecJtcu. , - n,-o-,

-liti,

C\ 7  JflOit/

0, č, ČL Jo-cy,-u, - e ,

0-0,0, Cf'V<J,-a. / -e, / (u)xe .

Samostalniki in pridevniki.

i/ \ KO

• y • "t  * •

<y c/

C f fLO

C (L

..., . JOOO, Jj/O ;

C  . .Z/'* (fneiičoif) ,
/ %-ctOjč ,

/t. , y

/''■/' /#VV^' ^ rA '^'

aO, *- 7 , c^Z, <^ z , cr^, A 1 , <ACU-X 2 ^CL, m', ??_, J’,

A-* \—* /t~— /~'~ 7 ' /*  '~y'

/ , 6 . ,L-^/K:, <A,^ 6 , /,^-/l

5. if, , 'šrl. <J^ , 7 . < ^' r  'O''-,  (;,^ A ) X,  A«? A..- ;  X, X,, Xs y .
A~, t*: JJLj&rX X  £
c, C^n.^  ^ -

/a

'/.č^r/ps fc?e/ 7 „ &&

J&-- aLAL32ff. '"o txO %JL  ^ Oz/xCX7 77

S?'] ^ x 6 rv^Zjf - e^ A. z#ey ?i^J^

o- ./vi^ _ yj£s£s-j 2 c 3 kzj% a/.*/

i.'jp-tJ&CL. c 7 C /a£^. Tz/AzčsZ-^/I
4 J 2 '"' SA-  -CA <usl£

eAi

^e.

-AZ^

/i

Uje,

A

^v=


/

LsZZ

-•—

AX-J 2 ^& J 2 / 2 j^  - ~ X *^'  ---žrv: _

Zaimki.

«§. 1 "J. I.Otdjm,  : /, £- 7 , if, #e. f^/), *A; 7 , sk> ,

72 ,  . J, M, //, f'; *, &-, C/{cs), OZ; 7 , 6 , CZ, co  .

O« y  L-<_/ ; 7 , 2  , /'Z, A;^/, VX,  ^

'V /7  'o/ 7  c/", /^, o/ - 5-7  £X^ 7  _

-/z.

Ojj.  &/>/■, Zvo/ f Z* zze^ <sJ/sjfzz,a,

O : CKT, O f  if, rto , <j 6 'y^, s/Z 000 -

Z.$v<yiLi: V, L., V.-IS, tk?, I?, l/l, lt,ls, lJ'W;

/z, A, A, A, A, A, A?.  ^ s€,^c ; xr><v?

O], O/, <?, Č, S.)  /f Afl,/!--

3 .Io^X. : /A/^ y i-/f/,/ /f/V .

L-»/ LA-/, vV?, V-^, / '~ r ~j k/ 1, 'ki/ J

r/.r, v/, L l, l,.  ar, rrr, rj:r.

4 ?9pKxJt,asCni :  'S, r~v7,  '"2,—»,

V \  /? V v£ v- ^ ^ /s- /s /s /i- /l /s

^,< 0 ; z, ?,

r-r ;  nT, OT, /~i~ }  r/, r^,  _

5. 0%,tA^^W- .' 'S, - Z$, <-"* - ^, . ('V-iotA. t-t.)

b.c/X2cle£oZni  : «/£, J&, tsz,  ŽVČ 7 , yf

^ ^ 'Y€, . A/V ;  'v/"'  / ^ oA /  'KAKS ; 'Im/j  A\\ , AsAs ) J

^ } a..  o>,c?,<x cz?,Oi,or 6 ', 6 , zfl,oz~

.0 Ar

r' a

rv, // -v/i-s, /* 6

£v? Zv  ^ Zž^_ '^vJZ

kz,  . ^/ l % ^ 7 U C Z?^ r\v/

b.Jijf € _ k'/ ^2 , <^v /l O-, Z> \jZ  _ ^ ^ /ZL- - ovA^

-o ^ 3 . 0 », si ^?h ^06  _

-/ 3 -

Glagol.

1. „Riti' A .

S. M.

z i y c c f l L ^

......  , jem., -44; je, j*va., **ve, jtZi tif

M m e € ef es, o ;  &

-ASVHsc  V

t ey e v z & &z, &- e, s

, .£.,... .. . ,.. , /t? - ti' - 1 ,

■ g /g £ a  e  ,, e  , e e ■ e, e g a .

/ , / 1  , w, v /&,&,*&  , i' , f , v>t v-ttčer^Zc  - ts" 8 {

j  ^ ~ / /htX> , <Y

/c,  ^4  fc, iK, &£, 'l'l // C-// *n,  A' /v-o 3 f

/>-C‘-d-i /  - us ti. Ss

f f #■ p pl  p  e

.f ..j  .. */•

. ^ y

V.'. >■

O  6 ~ / 4 -s

■•.»•.■■>.•• v ■ / ■ ■

- }  ...■ ,  .... , - /

<£ u. J 7 .

" t  — ' / /

^ / 6 l 6 ~. s /s 6 —

"•■ > . >  — / - j  — /

)  4 a £( /< 2 - %'

£& -jf ^i' .£L  v/^6

/v/^ -^6 -Z*~ **/ /*— Z<L*/ /.k/  'Ks^y

? L£. fctbeZ&rtt ,

Ti/ %

/Ks/ ^/i -~Zk..s ^y// ~ks/)~-

ut. /c f <ne /ti Tt/ Si'

* •  — ' . 7  . >  .


.fv^'

. / •*••-■

r

/;/ #


,. -?££

/vic

2. „Hoteti“,

7 .p.?.?.Q. 2 A.O
7 . 7  Z Z. Z 4 m.
HAMOMA  &*,
ZJA.T/ZtT- JUL

t/> //y? fl o?/V Ti

c/Z (J? i/Z (/Z c/Z

V ■• ■■> ./ - /■

**■/ -o, ~t, - e.
<fern Sf
jv-a. Sf
/i e-m Zve £eZ Sf

Zi 'Zu?Ze/ 3$

/i /Z "/ / /  / ,//,

, rt n n rt /i- sr.

/M,

rj&t ~&p &

SC

^' '%, i, %,'%,  2 / On, // / c  AnJ A/.

SJ&t % /e /k ■ / ZeZ" 'A- /  , ,

£&tZ&rrZ £f

/••' /  *

cAzc' , Zu?fZt/xfL

7

C  "Z. / Z ~L  Z

~2  "^7  -w -~t

,:vX -

• ■ • • / • • ■■*  — / — /.

3. „Mo6i u

■oZčZc -

ce-m, ee- 4 " A ' 1

. Sf

/Z \ Č č. f vL \f
O 9- 2.' 2- 7-

...._, ....,. / ■■■ j ■■■■

■'erup-vH^eev, — ■&/ SC

*t*ioy fi/,- &, - ch, - č, — e

Ti ? f  7^ 92. 9* 9^ ZU- TL/ tl/

••/•• / . /  ./. J  . /. / •• —

Z 7 /O  --<? Z/JL /2  .^<2 ZTL kL ^LL

............. ,. ,...., .,. , . , . je-m. srrvo

r

Si’
fe^ £('

-/s.

"tA ^x/s/~  nJS-S

....  , J. , ... v  . J - J  • ; . , .... f ■ ' n * -ryts04>&rrT^ y  £f

o/ ~ ^

. f  ... (/..

.. f

' tZ^V-dc.,  .... Zn^v-t

4. „Mordti.

d2 vJ \ č č Z vZ, Z

•••> ,0 ..,....,..... .......... ....  . ,. v . -«<>7 <3f

\.. ii vj.../ iV

-> -<7  -4

.......... . , . rn-o-f-tzz,  -

iv 2  i>/ ixf i>-C t> / ' Z^ Z i**-' ,

..... ,...j  ...... y    . .. . *nzmz/. SC

2\J  /v £*>- Z*  / 4 v oV'' ,

...,...., . . ..../•••■..^ 'rn^C^-ct-l 8C

"AotJ^ Zi- SC
•-no-d-c^Z' ZtH-n. 3f

/ttc / le: Zj > %C

\~i

\Z \Z iZ iZ

/ j  .'

■niso

V V* V*', U-^ ,

Z), L , L , C

.^. . .^f Zf t  ^

. ^rt-fP^ZCZtztZ  —

...m f</ r  /2 c''(SMS

Acz y'*a  V 1

^/ 7 . - ZZ ..£L .rZl£. ~€£ r lbeZ.JCa.^
Z^cJjzdl- J>^ &  /% - ^czeZ. jlz^ c
SČJ jjr.- z/sJk. /zf
^(L,- ^ tfJz/  ir-

^hC ^Zl2ZZ zz^Jdz- J>  — V/ 6 -n^rt

1  ^ J J, Z.zc m L,y.

ts*  A Afz/AK, C^L te \  / J, v.

^ ^ ' 7 yv^.v^y.yZ 7  -; >/'y. ?/.

■/?v


-//-

- 6 £iQ_  1 Z / ?  6i/_


/Z y 22

i£jl /c4 ^Z_o. ^ ^ C/^L  z

L

6 '9

- K?- 7  <2_

V

</?  z

“ - - 666 j//L  «

■v^

7 ? %


Z

Z /V Z 7 /

2i' !7  Z o / \/6  2

^ /22

XVx . - vV i

^7j7-~67  -v

-v -v.

76 ,^4- 7% o G/?

ZZZ

vy  / ^ / ^

/Z- V V -V^^v ^ o. /'£» 6/ Z 3? > ^.J ^£J?, ve 7 2

/

r „

-tZ

o?. / vu^ez o~ - C ')

Y'  y : 6;

Stevnik.


5.1$. o -/6, ° ■ /60,  'l /m/ /> = • =-- /66606, '.-

'*..: w  zJfa.rc/i  _ Zc /ZO, 3 °= 360,  Z = 4>. ,

Z C 6/70.066,  /t /006/706) 7'//o^7l7//,-  4^- 0O7O/7 ,
3 f 6°Z,300.6c>Z,  /74 ~y, 360 600- '/6 °, VJ?', 6 *.

76, /6, ?C. /testni.,3  /? J čp6 / » / -e /

7

4'"- cefo&' - a., e?,  / ^je*z/'*nu:^cz. /  )c cc/&)e/6?,rucc , .^-6,^-Z’ r .^6

- CZ, -Of /O , /6, &-/'j  4 y  4 4 ; 4 .  J) Z ■ • • - /

X XV . /*/'"* . ^ V""* /7 6 6~s r>

-o^oocz,  ...._ -onsfuoLj ..., ..... - e4*fectj _ -cofa ,

c^-/uz6t, /\ , Z-\ , 6 X J °\  ; ti/A/fc . y/ .

Kratice navadnega pisma,

S. 2.0. ‘rC - a v. 16 -,  Z = ('•■re*-., 6di?Jz/e>-7-, 7 - ^M/*~ozc/ r

7  « c/a/c/., 6-n t/r. , /6 - 7/c/., 7= //v-., ~7=  (?<?/> <_»_’44

4= z4 v V * 44 -v/= 'Hz* fi'/-., ^ - <}//■., ^ 7Xz6,  4- ./-m. —

-//-

3ifum<X 'vrut^^onv  : , -t^, Z/, p,, p, <S7, 2?J^*/, -O, &— 2-

■\\xxa am-aa)^^  \ 2 - zn fin&te*), &l *-cJm,, 'TZ^zrn, 72-
mn-n,, <71  = Jem,, ^m-; 2  - Zn z , 72  = a2m z , 272  «. 7 ,

Z'7  1  'Znm- z , <72  = ^ . = ct f  2  = 3 , 72 3 « *c/m 3 ,

72 3 = finz 3 , 22  = zn/m 3 , 72  i Tiznn, 3 ,  7^=■ y=-/f^..- <df'^e/',

/~t, 7 ~ ,W?= £2?=-<JJe<p, 0?=d^, ??=r^, 20=?<n7

Članice.

,m a) Predlogi.

^ <£, ^ ^/ <0  -"»/ n , / ^■-v- W u/ ^ fy,  ~w,

<722= (’ Z</~ 2? j, 7?, /72,  i_/ /  i_^, ‘-/"V / , ^ ^ '? /

^ 'J /<'/> f, “2-,  / /^ A2=c7*; y,  >, ^ o^y ,

<*">/ L, c,, Z -6, j,

<72*, 72 (J,), &C/, 7^  / z77, 7 -

/ J> / /

ČS,

, , / , / , Vi/ j /,0,0,

&

/z, z/, z z? , r?, /<?, h, sv?,7~

b) Prislovi in vezniki.

-<y,' -<^', -<ML,-e^  : V2, ?e, J?, J2--o&, <77- <Q, »c/,
Z <fr, *X, fr,  ^ / ,j7°-2,/?,^ ;

4  72 -, '"T^ (ž^' /  L^ž*> OLA /

%',/?;^, <-v ~ <-\, \, <?, <77, 072,  - ,^-* _

^ 7/2^2 y^, &/, <7, <ry C ^^-

/žf-

, p, jv,  je, £, p 7^,
* ' \  /

/ / ^ /

-JetJ&J f-AetJ&f')-  ...*.. .• A, J, fa\ ZZ, gj, v£^\ , O -
-a, -i, -e, -o  : n 3 , Ue, p CA. Le f x  7),

eJ= €f, 7, %£, Ae= a

i ckJ ’= c\,  p* A,  /2° ,

<*W, 'J,  —, —, ^ ^,p,JG.,r/.

- ■/epfcJ/ fo/pt )«=• -~ •' JZ, Z/, ,0■.  y, s-v?^

P,  ^ /  ,-vA _ „ a/ ' : ,-A,

-oma,  :_ ..*.. ; 7,J\  °7 \ fi', t/7,'7^,

A", A’ /^, A?\ Va  ^*, .p/i pA, 72* « 77' ,

A = P ,  <5yA t '''Af - "vA y (fKC ■= JA- , pv^ = J* j ~ č  -

tJt-omž/AAz\ 6~\, 7, ?, o&^cr, C#-£ ,

VA-, J-, * / ^ > c-^ ' ^'  A / Ce, p  / JL7, /~\ , \ , *\ ,

( r V'^ r \');  , °A Te, Te, Ce=7e.  ,A :  ^e,

ČJ, A, u&, eJJ,  P /" P,  oAp tAA o,  Qe(f).

J&<fJcw^r'-e^nJ  : v2, ^ j7, J~\^, , d, Y?, L2i ,

^ f ■ *■ f- '■ A j- A J 1 , -J J , &V\  - 2y^,

j

e/

"l,/


A\

'■^jt-, /XA

/ ^/ jT,  /A


o, o-\ / e7/7, p, 6~>  = , p-> , c/^ J^i a7 J^j  —v7 >

vA, ^ /f -/-

jz-  c p.  ppn. A/ a/. a L,

L c Ji- -  l/ž  j*r y 7 jCy? 7

A fs



Vv i L - cM'  <r aaA

& <jdL^  ^;'/v zZZZ^L ' /y? .?ze, 'Z 2 '
rjf/ffl,  i  'p/ZL . /h- . ^ /
?*?. ''/cs ^A sc / , te e/±j >s 'č/p/-
t~,p# 7  s v'ZZ„  >\ «/^/ wi.

r-> /* ' 2 ?/Saw^- ^, 6 /?

, * ^J/ZZl  m ‘fcj* dyi'"'//, ^

cTOC/^%. *C  li/"'

7 ' "V£ zvvfzZ,  o- ., ^

J2^*£.  /»*✓ —, . . e ~°r^u9  ^6  . ->^ ^ C2

e/, iž -9  2^4  ^ ^ " 7 /T/^Xi- ^?i/L

^ 07 , e/ o . £, .->/ 9  (^_ ^ 2 yj^/o{Z

■ —"i 4  ? // / { 7 v ^ < 4 ^ 2 Li . ^ </ ZZ<jZ_ Z^-O ?€

z* oZ, ^ 0/0  e?^l #£*._ JZ zwr, e//j~  -

-v^, W~ ~uz'  "'V ^ 'a

d//^: /^T/ k£  ^Z/'//

sU/Z ^£J 2  ^  24  ^ , 7 ^^ ^ _ 'V/ 7  Č '^/Č~ -

^<lmG-/Zcs  W yZZ?sV?-~ Zlu  -V

Zzy?Z^A /c\£o, r

y o ^e.  isf a, /^

lit /'?S'/%6/- V) y ^7^ r  OZZ ^z/-  7vy 6/^/Ar

c/ /'SS

^2/Ou^ih^ ^^/,9^-

$.11.  S predlogi sestavljene besede.

d&e*.  - / : fcJt, /J, J , /J, J/J,

/V

i/Z^, /c 6 , /<!fi  -

cto -» ^: ejf/, e/^, ejj*, e#/', <z, e J,

c/, eJ, eJ-~cJ,' ef *?jf Z.,ef, ^fL,

e/z*., ey>, &J&W, e^-

i-x . / -. dJ, J, tf/y, J?,/te, rz, t?c, //, tft,

J-ff,  , 'j'.  IvJi >V,  yf J, ti/ /J'/Ca.

— /-%✓ * 'V'^* / ”J, '*/%>, ^Ji«/2d/, ^/i/,

■y^Z, ' J sts-vJ, '\~/Z, i/i,

yy,&

J', U, zJ, %.

~ 1?  : vjjClSvZ/J, ?&&.,

/?££  — '-v^ l 'yj/ , j

/ 2 w %_ ,

fssCj

S.


«?"=»(_> : \Zr\

v? / Y


J  £=a (u): uei/.ue/), ue, ^Jurr/,
(:^J) , lJ^\ > y, je, ^j/ jj), y

, yJ>o,

,  3i _

(W(.~ ^  • ^J, y),  c 4/, aJ, ^eJ^^ueJJr,

.11-

JJ,  L £ ty', kAJ?,  u&ry/ /  $,  ^ // /

U> uce, vM?~,

/to-= sf?)  .■ Tpe, zoez, j/z, JX /

7'(2, 7*sz/, 7*S, 7C^, 7Le y  7#,  Jf^v 2V, 767 1

/tod-  / : TU, n/, /0, SJ>, U.JV’ //sL, /$/#'_
f**  ■- / : p/, ?9?, /2, /Vf 7/, fi,7V,

/ /^ /  / / / /

7T.

^vux/~/ : /ne*, 7/2,777,71/, //f,<7£r,

.?:lf.h~,tfX KU  A 4 A 7>,

u

J f; 7 if,j/J fc., 7sr-

/w>* 7 ■ 7*7, '?/-'?7,7L, n^.

/UMC  = \ : \U, \ 22 \J*y , \\J\ \7, \2/,*7 k/l

<7\ X

<6{x),Je = a : 7L*^o7\, (sJ),JkJ 7, “lo, a6 ,7°, 7,

(J, -07 ef,  , <ui£,  2 - c / % ,j2j?, U- e/.

M~  = s,- y  : 7 y, /&/^J,


ts  = c

7-e/, M, 7=Cy , a^f, Ck/,  7?, U,C? r  U,

UM, Z/.V-.

: M, 02/4, J&7

c/ : UMjUU, SZ, J', Jr Jlt,

' /7 7 . u

, 77 , r* , JCS*  —

V%  = ‘D
XO-

rvuUUtf

L /Ac/^j£/%%/' ^"Ao^uaA,

/?ce, /^Jj m/L^cz^,  ^isJi, ^c/z^,

X,t

~&£, ^£, ^'Ce / 7^>v/ 'fbt/jjLt/,

?7ce/, 7 m/,/k, 7 ,ca, -

$■23.  Končnice.

-en?, - &iA} -a-t>-; -its  _ C ;  -ois-,-cnsi~, -(rv~iA  = v£?, A ff:

, fyc, fiA / AC - CZ - C*y,yr^, A~nJC= C_ojč= ‘tsACA

qji£P,  <u^  <r? ^ ^ £/?, ^,^/,zac,  ,

^ &~ / '^i <*' / \ ~$tn^vti,~et>-ec =■&*;&?

bc^, eyr, , Z^,  - <%2 r

-60 y  — /AZACt^cC }  C, CA,: ot .

y.

s * f

^ r  Ato'; ^/x%, A , y?m.., ,-^u/b .

e

■ &t/f.

/= 7  .• ^7, ty ,  e^- zA,%>y,

-Z3.

■ ry-Z>\ ,

dy>,  -ZUmŽ jP  '. v€f>,  v^? /l/ /T>r

€//, ^ 77f f, ^f/ r , ^,7?f.

-'/rUPdd'-i&t'  ■' ^|Ž>, -Jtyp,  3^, 33. , l^o , ;

- i-tS-Ctti-Č'- ^Z-V-CPČ --<~f>  .’ ^ '

-pZJ-itadšt- <~^ii' IC^  , v*',  L/d-

/?p ■■ wp, sp, C/>;

-ti>tw ižict. '■ C/?i> '  <u^?« <l^7, a ^/ t /^ r  žri t $Z,

Jl>, o/\  yj^, -^6 -X6 f  - Že^-jŽi^ : Jf, d^,

<&^>, flf ? ,'>Y?/ c ‘} - (fot*«) - &JD: fJ>, CIO, 7 <d '

/d>, fjp, /-d, yi-

5. Vi.  Tuje besede.

~£v<icl£o,cf L  : <3^=> . : . &/’$', . e_z/ 1  '.Utf :  a-cri  =

-rf— ž, rCyV s -<$Ln/; ayynjh =  7/ : -7//V • ct-rt-OL-  = „/^,

»y, «'9^; cidCtb, -t  » „77: ^ 7*, eZ^U? -  ’ v7 .'

v7^ ;  = */- L  : Zli ji/, Z 1/ /  }

cžzJe*2-,  - «C T' - ' ; ; <2^> * Z 7  .' ^7, #£y& r , /vJif =

;  eo* = ^t>  : CvC , jy , C/f  ;

= "7 . CL/?, '7qJ?  ; -/t€^hto  =• : ^72L, ‘^i/tc-rž’:

r/jj; in-  = /=/'' : =. /2?a , =

-M-

-žnZtA-,  =• /./, Z : Z ■/, /Mr, /Lsr, Z/,Zv /  bf f

-Zztčz  - - r-> : ry77^,

r-V/Tf, r-y?£, ryZ,  rv^o / r~v~^‘ /  r~\^Vf, r^r/Z,

' ^ ' / 2/ / ^ /:’ --  "V : C^ 7  c^-v'/* ' - f  /2?(;■/(?  ~/V

j/, ž ' ^ :  ^ / ,^ gy ,^ /sr f

= Z.  : ^, J> y ^W ? = ^ ^ /

, j&rf')  /wn^  = ( : ZuZ (Z r  (j9~ ;  = v, :

— /V .’ , /v«^ -

cbtcn^o^vtfte : ~^tcc^~  ' / ' / =

1  ^^ ^- / ’, (2S),  ', ^ iy’, utr\ , Jy » ^^

UJ.lr.^& t  - tou^rv-  = /f : t-^Ut 9/?,  ov2/2 £/'^

a a  z z

V /  O^Z  = O^V /  v£-Vj

,. - Z^z. - Z : #2^ ^ Z,/Z,^rZ ;
tcJu*.  — /; Z,^/lZ, Z/', Z^ -  ^ fV ~ ’

; - 'fclr,  - 7 *= /, ,ZZ/Z,\^p). (Z ,

— IZ&ZmS-Č^L  , - sZčbZistSstistrtZ2Z

- - ertsisvcm-  = = \ ^ iV*- ^ : 6?

^ yyz, ^

\foZ /  ✓

**« - ? .2  .• </? Z

_ ■ttb&L

'/*

. n/>^~

-Zi.

Posuto mesto Pompeji.

OSUjtc/-2C,/7W "2. a ^z/^Y]c
J?2_  '•»•V’" C. rye^ / <r^^m>Lr'y y r ^-//-/2 0 z<y'. &C e 2 ^-

sJ>fy<F^C't/yi-^Q n '<2L/v~s

A £r^j£uJ///cS~ < ~*$,r\fljS.pia-fy,7&., e,fU-

jky £>, r~\ z£qc z£ / o Z \0~ sV2/\, &

ft , c&P~'s^ (y/^'~v C č a

of. &>•

%>^> l/\f& ;  S 2^'Ay 7 scflkf

. ffa t, 'TDzzft

/ryi£^£s x£Yl  _ &Zl ^y~ a  <#£,, ^  » L VAP,

™ tf, z cr 0i  s &e/ 'W'7zLy^^ t

č y <£Zfr^

C6~ '

9T* -

</ L

-v - v/6,,^ Jez 0^,  /1L, /&,,

/91  „ z 7  n/

L^y~> . sv /z/ls

vO
/ (S

^ž2u/>vi

&* &  ^ o? ;  wy/uA,  cr^y, ^ ^

zfznAjz^^cz

s/, ^o Iz  '- '^'J&.c'e''*/)$

s—^rva ^e^Z ? r^atfc&s^C 'z/' C>y/ ^

v/v^^U, 2-6  ^ ~ c  ■ °' / ' e ~' ° y

^ a /26y, O, / , £

xA_^

/ ^

V' 2 /.

2 dt u ,03/3 ič-Zzo-seco/.

o t^JzJ. 'Ž e ?  ^/1/3^/V- ucC/vlj/A, 9'fr. S-fZ«,
03 o% , o & s O rvZA, ^ 03? 26 </J/M~, 32- ?/

/m  ^ C,  -v^V? '-v^i (A&/> /\s o3/ ^ef ^Vm, f

e^e^, '239 zJ\rj_ 3?č ^/fgfi yry?~/s{3'^Xft'7,

y^ e ' / t/ C,V Z

^  v 3?, s £.

/ /)

^yz'fr &- j# ,  o jfr  v/2 _ -^p yyL£

/>/?/},

'ZA, 9 % Z3?
af/£: au/^/i 3/, Ca- 0 2 \  - ^vo  tŽ

*, £*/2^37

02^1^-
O \7 6 22, •  -v 3<S~ 2

ZzO V C^37 si t/ry&-  y9^ fjty// Z/^ > '~ _ T&O c^v£ \-/ /2%^ /

^ru>„r* ^r^frtc/^U, & z O-j2^e

cf ;  9 39 t_y? 9Z\/~&/?s 2^, r^/*3Z3 f 9 frcAf 3? g/-

J? ^30, ^V6> ;  U <^/2^o/gdtefrx

7^- c3 7  . <6 C-  </ i/iJkč,

2Zo y  \3  ''V °^/<LS  /

/ ^‘

a

/V /l\s 3! 02- O -  2^,

c £

O

y

96, 3.7,

"fr?,

/C2A- /er 6Ž^z6 S\s 6?fr

. i- 96\


fr 3X./3,^93, V}V,^ 39- ^y~\
/■<T\  ^fgvv7^^'‘'^'7/2 / w 1/

, /e?/& 3/20 /zčo,  ^ 2*c^j, o^z 9frcrfr., <~e^fr
c ffll2.,*e y? ~^37Zfr- <^/V^c3l 'frc&- /vo,^7^
(7 1  Tis faC^^ozJv, '&,*/?/^zf/'  ...... ( oJ-.or^)

TRETJI DEL

Stavkovno krajšanje.

jednosiavne besede.

5  z6.

/ ' ZtJ/ (s6 c s ?Z  _ ^  CA-cr>-

^ ^ ‘ f . ^ 'j2z Z?, (“, ')_ /a- '/Z


t>v.

<k-C^ - /?6  o^- &yT^c

QZ ^ads  ", ?ey?(L^

^Av". < 2 ^ {Ž^^z/cZ<*/? ,  “ Zz^ZJž/''  _

'zr^ir~,~. (/-r a?zvtL e Z  ^ (~eZ K ').

^"j.-/

z


cr^- ^ £/ (L - s^/2  -^/2- ^

/_ 'ezjpct*  // ~CoZ(- T £/?( _

V-ts Zcs/Z s z~s t e z ''flL e//^_

7 - "> -

f.


č--*/?/ 9. oZ Tvtž

'-v^£/C2-

COL r^ n '#/L^, '6 j//V f/.  //1

?

(O

,<2/ A rfZ, r_ <A cr ^ u*TW.

vZ/ie&ts^C  &/^

/^ -Z? /

6 ^ (%> &9Z  y

.Z8.


CSZ.

o O/?



7


(K/ X ^ -

/, (^/ ")_ ^c^/ce,

7/

o^J^l

/

-n/ / y ' L ' '■>/

^V

■7.0,)  o^vP- “_ 7* '- d'-  "ZP a — '~_ /7^ eX~- /■\<y

,eA -. c

S. ZJ.  izpeljane besede.

/ ^7a*y?ri y ^- y  f ?c

/7y-^v/"(7 n  7^U <? </^v, 'AA"" ^A /l

Vy^Z-W

(//VI u? 7u//s/-

u- ,-2 €V2

2

k /J  ^ rfaj&r/, t&oVA  _ C>_ 01

c ■J 0 ' 7 /J J jAr /J^/Jl

J -ur  v^/? c>^_

/IČ72/-U . V^aUa-U'^ 6

/i

vf a

, %/.

5 25. ' Sestavljene besede.

A. -/. ,2./^ 'Jeri-  7_ ^T/2

t\A.  i//(^n ^SoTcJ/ '^\& y \^\-/7 -

7 c /J/Jo/L pr<^o- ir/&'*( J

<^i  ^-#c 0 './vf u0  ^ j Jr, J e u~z j, J//J,

Z. ?ef°Co^yC
<L-^ l 7

.a, /?. egJ/ččžnlr/č a,

v V P^rL- (U^u/rA/JZ, t, r^JJ^r
y ’(% )  ere d^ J~ JA,  /1 n/^or -A? 0^y/yVA /? _
.-># /\s6 e%-  _ ^ </v£/d  °a \7- z ed/z /e ~

3 ~^r/J/r?d*r? 7- ve^zrLedc^r/^.^ue
j*,  ž^,g #r_ / J (eaJrvr X J, / J.

i. / 7  ©- 7  /j - cn/7a~ (/^ '' v ^ 7 Qjrv0 7 - /S '~P(d-/7oC y

/

/,. errAer^eo,

J -  /Ar c ^ i^7

e5. //£^ '  - e? ^°  ^ 7 ^<7 v _ ^ /pjA/7-1

.JO.

'PC?, e o ^ e/1

/O

eGis^ec

' \£ P-


, 'va/2' /

7

e^dCf^JP?- s'(co7_ rrun~
jt<^// p G7^_ sAOcP-  yUpC(^

/ ^ ,, 7Ž 2 <j/<r 7 C^ČA  - Q^/ ^yž: ^ A/.

j. i ^ppp-  ^ 'Ž6/ r 'Jp*C&>-
^ ^th/oCCpJ!*- ew/z v€ Pa  2 ax <^7 Ppo
PP^jZa  P. PJ) c ^r^cr-^ &gl~

Z. Ttot/lč^AT. Pz&Pf GAG GZ  7 2

3. T^PP t/PjC^J"-,. —^rž/_ ^p2>č3A. 7

P-  .- ^- 7  « r > ? pC/,-^6.^-/-

0. £,6/ v ' J> 'ZAo  WTlo/. ]P, o*-fit s ?A, ~u7A  -

_ ,— ~aA&7A  č7 GAG  *^~v 'Te? _ /C-’ -OT*^AA ~ 767 ^sVcfG

jJ\ ,£AG4~ TT 7 or 'AG -flPs/ZA^G /?<Zu, 'A' A  _
7-, °C7/ Pp’ - prt GGi>p{iyZ.r" ts, Alp>^r

t^e P (P), zep^^zj? cPpcc. čo oP,

cp^ 7G J ujAf t-). Ca, cAs-vPa/?  ^7^ //'_

i.Z^. Tuje besede.

■P^TSOr^. TUvG^ePt 2 , gP/ljZZ. 'ZCf/l&' JL ,'f_
TrZ^PP* r\' 'oPZ/ffl/c^. c /AojC^čr \ /c rt cPZ
-usg  P-uz. *u,t e PC/iP^z^ t^^Pt'. P t cGJ? Arr

C. ^ p y  ^AZAA ctr Ct ^pppGO^ _ Gj.

.SL

c  • / ' " vA y^/' • sLf^aJefcr<-<&>

rr^A a<r- Oejv? K ? ey°3jie  *> ^  ^1

^/99  ' v/ q o ✓ <o^f q . //? <S^vt/ '' 7 ? c^o  J- _

Dodatek.

1. Ločila in ini znaki.

0

S. 30.

b /tsd,jL\£\  _

p &: r "Y l cZ/l Ve. 7?/V(Tv

r&.fL^TtdL- flcS/ze-. 7 /— .

/  <7

+,-,*} >,< }  }> f,?,X,X.,%.L&- L</<>L^0

7 V si  >- 77a.

£  2. Krajšanje po smislu.

Z J ' l , '&P&JJ,  /

Z

2

r .A «*K (A**— c^r/f, es?£-

V! t  fjercdV,. ^ aC-. ze?Tvd/ /L/, -jZsjfaj / *s\/i -

Družne rastline.

,-v p

<5-\ O ‘T',

/?

r-


v^. 7f e^ ^7/^" V//'- 7, Ar\g Jp/~<rvJ

l,(p>,5ep- 7<ye£~SL^/S,  fe y L,/L \ eTM 70

yy. VsJ^p ^Ttč. u- (tp7<s/fyy?f,'ve-^e^(pi
zfc, ^  .

-$Z-

l/je,  lAv /MZ <//_ J 7

'Ti:  ^ //^

Xv, - 1^7 A? frfr_  <?/'% <££* 7/fr:

7 frl  ^CxW ^ frP ^\ J f  SV C f

•/- p/ „ r

r 'A~

V° c

'V (_X

crwxf x ;  A A/,/1

AAo^.

<7  ✓ 4 - -*- L 7 -

’_ /Avi y , V' / Ap / .. o ^Ai
/ <_ C^> 7ayjl///'~<oe, ^^l/7 / < i yfr.' c ‘_  y </ 7^

/«/. <?/j^ 7oi7-

sv /fr /z/e^ffa, e 4 c/

/"JCZ. O  ,/.//, V t // v/ frfr > fr7/ Of/py

z/// r ^*(fr£č^-< iJ r£z^Ay U ' /  '~/&eft; ?fr
fr>^4 7 fr> z/7®, 7 s e/<>fr> e«^- 7/°^ <&,//?

Tfrfr, /'''frU'^'^7 ciJ?s &7s^/LZOf'/, 6 7vfoJfrfr

/'0

- fr/ fr

'7t/?f S As ofrc

y^<bh;

70  *fr,

7

č ~- <-£ >  č/^  = s st/TcP ^
/•*&


v^v

/>

UT A

/ Tl s ef z /<fr ^7/7^, /72* /7,

7/,rfr ce4frt~ 4P/zs7^ ' / /fr, 77«
ofr°c r/. aT/ zu^frTf ,/frsfr>? c  4 b^G*«.  ■, /7 w74,-c

* sy J 0 ^ 6 ^ To fr-\  / c - c '\As 7 z.  v^t. ^s 7 / T a //\<^ */ \*

7 <7^r 7 ey 7,7 zJ7/?\:.s ' f/

c /7a 7 o  tfrfr ce, /i& z/77c  - 7^7 Ty/ /,/ccfr- cfr

/, 3- *<&? itls/Vo,  . 7, /y ' £frfr/‘  . A/ (0l/ 777c t (s 7 'A

Jl 4°77^^£^ y7/7  no - O-, cv; y? 7 /A| , / Vv

A) fr?,č~^. fr- 77/fr o.

7c (fr~7 ‘c7/‘/ °x7~fr/C7 &yi frOcr ?/ tfr// fr M^7

z/c O. /c~ 7/o, y 7 7tfr>- Ti. OPt/c/, 7 ; X

/fr. *£ J /,z,//c.Z  A nr, fr 3 /** / . (~/ < r/ r?

,...