PRIMORSKA
DELAVSKA EHOTNOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Leto 3., štev. 2 » Cena 5 lir . 5 jugolire - 2 Din   TRST, torek 14. januarja 1947
Za naše delavstvo ni sindikalna organizacija skupek raznih političnih frakcij, ki bi samo ovirale vsako uspešno delo in bi vsak trenotek grzoile z odcepitvijo.
Naše delavstvo hoče sindikalno organizacijo, ki bo v stanju uspešno voditi razredno borbo, ki bo delavska.
Poštnina pteiana - Spedisiono	Uredništvo in uprava: via Imbriani št 5
ia abboaamgsto post, n grappo	Težefon 93.710 — Rokopisi ee na vračajo
Nov sindikalni biti udarna pest
organizem mora dolovnega ljudstva
ne pa skupina političnih strank in strančic, ki bi vsak čas grozile z odcepitvijo ter tako razbijale in onemogočale razredno borbo
Skoraj štirje meseci so potekli, odkar so se v Parizu sestali zastopniki sindikatov. Z dogovori prevzete obveznosti predstavnikov obeh sindikalnih organizacij naše pokrajine, da se bo izvedla sindikalna združitev, se sedaj realizirajo.
Zares nihče ne pecivane delavske množice, ne voddelji simlikal-nih organizacij. Delavske množice, bodisi, da pripadajo tej ali. oni sindikalni organizaciji, so se med seboj v borbi zbližale; v borbi proti delodajalcem za dosego boli šili življenjskih pogojev; v borbi ’ za sindikalno združitev proti vdem nergačem, zaplotnikom in oportunistom.
Prav v zadnjih tednih se množijo resolucije na Osrednji odbor za sidikalni sporazum, ki ga izzivajo, naj pohiti s pripravami za združitev.
In komaj ca teden je, odkar se je končala skupno začeta borba, ki je po kompaktnem nastopu vseh delavcev, brez obzira na pripadnost k tej ali. oni. organizaciji, dovedla do dobrega konca. To s strani množic. Po drugi strani pa dela Osrednji odbor za sindikalni. sporazum: delajo skupno voditelji o-beh sindikalnih organizacij. Brez dvoma je to delo težavno, toda •doslej ni bilo brez sadov. Temeljni nalogi Osrednjega odbora za sindikalni sporazum sta bili in sta še dve: pripraviti volitve in sestaviti, pravila bodoče enotne organizacije, kar nazadnje pomeni, realizirati s sodelovanjem organiziranih delavskih množic združitev obeh sindikatov. Od obeh omenjenih nalog je samo druga, ki napreduje vse doslej v soglasju z voljo delavskih množic in v interesu sindikalne enotnosti in razredne borbe. V tej točki je prišlo v Osrednjem odboru za sindikalni sporazum do soglasja ob osnutku pravd — čeprav po več ali manj dolgih in burnih diskusijah, —-katerih vsebina ima isti ekonomski, politični in socialni značaj, kakor pravila Svetovne sindikalne zveze, ki jih je odobrilo in priznalo 66 milijonov delavcev vseh dežel sveta, ki pripadajo tej svetovni sindikalni organizaciji. Ta osnutek ima pred očrni zahteve, za katere so se demokratična ljudstva vsega sveta borila v osvobodilni borbi in za katere se še bore: borbo proti ostankom fašizma in proti vsem oblikam-, v katerih se le-ta še sedaj pojavlja; borbo za izboljšanje žiljenjskih pogojev delavcev in za bratstvo med ljudstvi vseh narodnosti; in končno borbo delovnih množic za obrambo in okrepitev ljudske oblasti.
Osrednji odbor za sindikalni s/x>-razum je tudi dosegel sporazum o te metinem, vprašanju pravil nove sindikalne organizacije in sicer sporazum o organzacijskem sestavu, ki je hrbtenica vsake, razredne organizacije. Bodoči sidikalni organizaciji je namreč dana taka organzacijska struktura, ki ji daje možnost da se krepkeje, zakorenini na. samem mestu proizvodnje iti sicer preko odborov podjetja, ki so brez dvoma v svojem bistvu mnogo bolj razredni kot pa notranje komisije, ki so pač izraz zveze delavcev podjetij, ne pa tako izrečno sindikalni pojav, v kolikor so namreč izven samega sindikata. Stvar pa se je resno zataknila prav v vprašanje pri volitvah postopka. Dokler je šlo za to, da se
ustanovi Osrednji odbor za sindikalni. sporazum in odbori za sporazum po posameznih kategorijah aE krajih po načelu paritete, je vse lepo napredovalo. Toda sedaj, ko bi se moral rešiti problem tajnih m proporčnih volitev v samih podjetjih za odbore podjetij, to se pravi, ko bi šlo za izvolitev osnovnih voditeljev same bodoče sindikalne organizacije, so se pojavile skupne, o katerih bi se dejalo, da so ,,v temnem gozdu11, ker so ' začele izgubljati pravo pot, ki je za delavske množice pač samo ena: tista, ki. vodi do ustanovitve resnično enotne sindikalne organizacije.
Da so te skupine, ki sicer predstavljajo določene politične struje, v vprašanju teh volitev na napačni poti kažejo njihovi, predlogi. Po njihovem mnenju bi lahko vsaka skupuui delavcev, ki pripada sindikalnim organizacijam,' če bi hotela, — pa čeprav bi predstavljala le eno petino pripadnikov k sindikalnim organizacijam vsega’ podjetja, — mogla izvolili volilno komisijo, tako da bi bilo lahko tudi pet volilnih komisij v enem in stem podjetju. Te bi nato spet lahko med seboj izvolile komisijo z nalogo, da zbere volilne liste vseh skupin pripadnikov k sndikalnim organizacijam, ki bi imele namen jih predložni.
Take vrste sindikalna komisija bi imela nalogo uprizoriti nekak lov na volilne listke.
Tako gledanje m vprašanje postopka volitev odborov podjetij je napačno ne zaradi forme, temveč predvsem v svojem bistvu. Na ta način volitve ne bodo sredstvo res-nične in bistvene združitve s katero bi naj v bodoči sindikalni organizaciji izginili „naši“ in „vaši“; nasprotno, na ta načn se vzdržuje ločitev in razlika med delavci, pripadniki dosedajih dveh organizacij.
Do tega je prišlo, tako vsaj mislijo delavske množice, ker so omenjene politične struje izhajale s stališča paritetne organizacijske strukture, ki. odgovarja na primer stanju v Delavski zbornici, kjer imamo opravka z razVčmmi poii-tičnimi strujami, ki. se m’ znajo združit, niti na sindikalnem polju.
—	mislijo o tem popolnoma drugače. Za delavce novi sindikalni organizem ne sme biti zgolj skupek rznih političnih frakcij, ki bi bie v bistvu vedno med seboj ločene, ki bi ovirale vsako uspešno delo iti bi grozile z odcepivijo vsak trenutek, ko bi se tej ati oni zdelo to prikladno in potrebno. Ne! Delavci, ki jih je izkušnja borbe naredila nad vse čuječe in skrajne realiste, prav v teh dneh z vso vnemo razpravljajo v vseh podjetjih o vprašanju volitev odborov podjetij v čisto drugačnem smislu. Po njihovem — in mi smo istih misli
—	se naj izvedejo volitve odborov jjodjetij po čisto drugačnem postopku in sicer preko splošnega zbora vseh delavcev podjetja, pri-paddjočih sindikalnih organizacijam, ki. naj s tajnim glasovanjem izvoli voljno komisijo. Naloga volilne komisije bodi predlagati listo imen kandidatov za odbor podjetja. Ta imena naj predstavljajo pripadnike obeh sindikalnih organizacij, toda naj bodo v pravem razmerju na isti. in edini volilni Usti
—	česar pa prej omenjene skupine ne marajo — in ta lista naj se razdeli vsem organiziranim. S tajnim glasovanjem bodo delavci sami to listo spremenili s tem, da bo-
do črtali imena kandidatov katerih ne bodo imeli za vredne svojega zaupanja, Vendar more še sveeno skupina orgatvzimnih delavcev, ki predstavlja tudi le tretjino vseh predstavnikov podjetja, ki so orga-riizirain v obeh ssndikaliuh organizacijah, popolnoma svobodno predložiti listo lastnih kandidatov izven liste, ki jo je. predložila volilna komisija podjetja.
Tako in samo tako — mislijo naši delavci — je mogoče prti do resnične združitve s širokogrud-nostjo, H se mora izražat! še pred ustanovitvijo nove - sindikalne organizacije, ki bo na ta način zares enotna. Le na ta način se nebo več govorilo in mislilo: „mi in „vi“.
To je pravilna pot, katere delavci v svojem razrednem občutku in v svoji, sindikalni zrelosti, ne bodo nikoli zgrešili.
Tako mislijo in hočejo delavci. Tako mislimo mi. In tako morajo msliti in hoteli pravi sindikalni voditelji delavskega razreda, predvsem pa morajo oni lo realzrati, ako nočejo, da jim množice odrečejo svoje zaupanje kot svojim voditeljem.
Pj| - * PRISILNO ^ ItfluJ * RAZLAŠČANJE
Preko. 100 malih posestnikov je prizadetih mradi. prisiljeno razlastitve zemljišč za novo avtomobilsko cesto Trst — Padriče — Trbiž. Razen tega povzroča gradnja ceste ogromno škodo vinogradom in poljem, ker pade velika količina kamenja pri razstre-Ijevataih delih okrog po poljih, ko eksplodirajo mine. Zaradi teh eksplozij je že veliko hiš poškodovanih ter so v nevarnosti tudi tamošnji prebivalci.
V Sloveniio gredo
Na prizadevanje Enotnega sindikata Kmetijske stroke potujejo dne 20. t. m. 4 družine naših poljedelcev v Slovenijo. Preselijo se v Vrbje pri Žalcu, kjer bodo postali člani Kmetijsko obdelovalne zadruge »Slavka Šlandra«. Po pravilih te zadruge bodo pos.tali člani zadruge in dobijo po agrarni reformi 2 ha zemljišča, vsaka družina še hišico in nekaj pohištva, Zemljo, ki jo bodo prejeli, bodo skupno obdelovali.
Mezdni sporazum za
poljedelske delavce
Med obema sindikalnima organizacijama in Zvejo posestnikov je bil podpisan mezdni sporazum. Po tem sporazumu so bila dosežena izboljšanja za poljedelske delavce.
Sporazum bomo zaradi pomanjkanja prostora in ker ga ZVU še ni ratificirala, objavili šele v naši prihodnji številki.
Brezposelnim
Urad za delo javlja, da morajo brezposelni delavci obnoviti svoje vpisne izkaznice v roku treh mesecev pri' zgoraj omenjenemu uradu. V nasprotnem slučaju bodo, meoziraje se_ na to ali so ali niso zaposleni, brisani iz seznama brezposelnih.
DELAVSKE ZADRUGE
se nastale iz žuljev delavcev
DMe iiitm se iitsiiiojEit
ii to simo zaradi dosledne in vztrajne iker dolgotrajne, a zato uspešne borbe
Po zaslugi priganjanja zainteresiranega delovnega ljudstva, članov Delavakih zadrug, so končno vendarle sklicali skupščino članov. Tozadevni razglas pravi: »Na podlagi čl. VIII. ponovno veljavnih društvenih pravil iz leta 1922 in za pripravo glavne skupščine se sklicuje zborovanje s sledečim dnevnim redom...«
V istem razglasu je tudi pisalo, kje vse in kdaj bodo zborovanja. Zaenkrat je bilo ugotovljeno, da se bodo zborovanja vršila 18. t. m. v Sv. Križu pri Trstu za pslovalnico št. 61, na Preseku .za člane poslovalnice št, 54, za št. 105 na Kontovelu. V nedeljo 12. t. m. pa v Kopru za elane poslovalnice št. 15, v Piranu za elane poslovalnice St. 40, za člane poslovalnice št, 58 v Portorožu ter končno za člane poslovalnice št. 92 v Izoli.
Za vse ostale skupščine poslovalnic v Trstu in pokrajini bodo objavili dan in vso ostalo z oglasi v društvenih poslovalnicah. V Kopru, v Portorožu, Izoli in Piranu so se vršile v nedeljo skupščine članov, ki so poleg ostalega dela tudi že izvolili delegate za izredno glavno skupščino v Trstu.
Zainteresirani so se polnoštev ikro udeležili skupščin. V Piranu so zborovali v Ljudskem domu. Pri Vhodu so nadzirali, če imajo vsi došli pravico. dostopa, Tu in tam je prišlo do nesporazumov, do prigovarjanj in urejevanja poedinih sporov, aii so upravičeni ali ne. Vendar se je razvijalo vse v najstrožjem redu-
Po otvoritvi zborovanja se- je' izvršilo imenovanje predsednika in dveh skrutatorjev, nakar se je prešlo na volitve treh delegatov in nadzornikov.
Ob vprašanju, ali naj se izvršijo volitve z listki ali z dviganjem rok, so_ navzoči zahtevali, da se vod z dviganjem rok. »Pustimo ob strani birokratizem«, jc dejal starejši možakar, »sem stai' član in se spominjam, da se je na zborovanjih, ki so se vršila pred fašizmom, volilo z dviganjem rok«. Delegat Delavskih zadrug je moral upoštevati enoglasnost članstva ki volitve so se vršilo v najlepšem redu in. zadovoljstvu vsega navzočega članstva, ki je zadovoljno, da pridejo končno vendarle Delavske zadruge zopet v roke član. •stva —- delovnega ljudstva.
Konec stavke v kinematografih
Zasledujemo osnovna načela za enotno in močno sind. organizacijo
ker samo tako bo rešeno naše sindikalno vprašanje na osnovi pariškega sporazuma
Osrednji odbor za sindikalni epo skupino v mestu. Odjfoor mora zlasti razum sporoča, da je bil dosežen skrbeti za povezavo S strokovnimi in
sporazum o statutu v sledečem:
Poglavje II
čl- 20
Organi podružnice v okraju oz- v občini po: a), skupščina* bj- strokovni odbor v mestu oz- občini.
'Skupščino tvorijo vsi organizirani člani stroke v. mestu oz- v občim. Kjer število vpisanih članov presega 500, bodo glavno skupščino tvorili delegati v razmerju 1:10- Delo podružnice v mestu oz. občini upravlja odbor, ki ga sestavljajo štirje do pet članov Dolžnosti in pravice skupščine in odbora v mestu oz- občin so enake o-
Toda delavci — in mi z njimi mim* ki so določeno za industrijsko
2 Goriškega
Sami bomo onemogočili špekulacijo -
(Cene življenjskih potrebščin v Gorici _ naglo, v skoku naraščajo. Vsak povišek plač in mezd je brezpomemben. Zato delavstvo protestira in pošilja začasni upravi tozadevna pisma. ■	.
Med resolucijami je treba zaznamovati zlasti ono, ki jo je poslalo delavstvo tovarne. SAFOG-a v skrbeh zaradi nenehnega dviganja pia-če, ki so ga delavci zadnje čase lahko dosegli, zahtevajo, da se pristojne oblasti nemudoma zavzamejo za stvar, da napravijo konec zasebni spekulaciji, ki postavlja v nevarnost ves ekonomski obstoj dela /cev in njihovih družin.
Ddavstvo zahteva, da se živi jenake potrebščine racionirajo, cene maksimirajo in da se črna borza in špekulacija z najodločnejšimi sredstvi zatrejo, Delovnega ljudstva življenj-
če ne bo ZVU ukrenilo ničesar
ski interesi zahtevajo, da se uvede red tako v produkciji, kakor tudi v razdeilijevamju in vseh življenjsko važnih predmetih. Naloga in dolžnost uprave je, da se za to stanje z vso resnostjo pozanima, da bo delovno ljudstvo zamoglo vsaj znosno živeti-
Mezdni sporaznm za gostinsko stroko
Dne 9. t. m je prišlo do sporazuma med sindikatom za hotele m menze in zvezo gospodarjev te stroke, po katerih sc zvišajo plače za 35% od 1. januarja 1946,
Sporaiznmeii so se tudi za božično nagrado: uradniki dobijo enomesečno plačo z dokladami; dnevničarji plačo za štiri tedne z dokladami in zunanji natakarji —- enako kot lansko leto — po 2.160 lir.
konfederalnimi organi po konfederalni sekciji v mestu ali občini-Poslovna doba odbora traja eno leto- razen v primem, razpusta ali o-eta-vke.
- ~	Poglavje "lir-------
čl- 2T
Organi strokovnega teritorialnega sindikata so: a) skupščina, b) upravni odbor, c) tajništvo- d) nadzorni odbor.
lektivnih pogodb, podpiranja in organiziranja delavskih zadrug, voli izmed sebe predsednika- podpredsednika in tajnika in poveri svojim članom naloge. o katerih govori čl- 18-Upravni odbor se snide na rednih sejah vsaj enkrat na teden- na izred-
hteva njegov predsednik ali pa vsaj ena tretjina odbornikov
čl- 26-
čl' 2?>.-
Skupščino sestavljajo industrijski im mestni delegati delavcev z vsega področja- ki so~ iste stroke, tako da zastopa eh delegat vsakoki’at 20 vpisanih članov ali pa skupine. Delavci iste stroke v podjetju- ki ima manj kot 20 vpisanih članov, ne bodo na izredni skupščini zbrali in izvolili svoje delegate v-razmerju 1:20-
čl- 23
Dolžnosti skupščine so sledeče: odobritev letnega poročila upravnega odbora sindikata. Izvolitev revizorskega odbora- Dajanja smernic, po katerih bo morala delovati organizacija v o-kviru konfederalnega kongresa. Odločitev o vseh važnihproblemih stroke. ki imajo prav osebno važnost ali pomen-
čl. 24
Skupščina se sestane redno dvakrat na leto in izredno vsakokrat- kadar to zahteva upravni odbor, konfederalni organi ali pa vsaj ena tretjina delegatov-
čl. 25
Upravni odbor sindikata zastopa stroko in je hkrati njen izvršni organ- Za svoje, sindikalno in upravno poslovanje odgovarja skupščini in konfederalnim organom- Upravni odbor sestavlja 9 do 15 članov, število se ravna po razsežnosti sindikata. Izvoljen je za dobo enega leta, razen v primeru razpustitve ali ostavke- Odbor poleg vodstva izvajanja sindikal- ču.jejo delavska zborovanja v trža-ne politike v kategoriji- sklepanja ko- škili tovarnah.
Predsednik predseduje odboru, ki mu je odgovoren za redno izvrševanje njegovih sklepov. Rešuje in odloča o vseh sporih in problemih rednega upravnega značaja in problemih redne sindikalne dejavnosti v mejah in smislu sklepov odbora-
čl. 27-
Vsak refemi-t je odgovoren odboru sektorja- ki mu je dodeljen- Po sami naravi odbora je vsak odbornik solidarno odgovoren za vse odborovo delovanje.
čl. 28-
Tajništvo imenuje upravni odbor sindikata; za njegovo pravilno delovanje je odgovoren tajnik.
Poglavje IV-
Organi in funkcije sekcij v mestu občini in pokrajini-
Mrnost mi delovstvom uodi do siniti uspehoo
V soboto, 4. t. m. so.se zbrali v »Excelsicru« delavci . in nameščenci kinematografov v Trstu. Na zborovanju so ugotovili, da so bila pogajanja za nov« mezde v Uradu za delo prekinjena. Delodajalci namreč niso hoteli popustiti.
Proučili so vse okolnosti glede mezdnega pogajanja. Ker je materialno stanje vsega nameščanstva zaradi neurejenih gospodarskih prilik in nebrzdanega pohlepa špekulantov zelo resno, so sklenili z vso odločnostjo nadaljevati borbo za izboljšanje. Zato so proglasili stavko in izvolili odbor, ki jo je vodil in organiziral.
Vsi nameščenci, razen onih v Poli-teamu, šo strnjeno'stavkati. 'Drrti kinematografski nameščenci v Gorici in Pulju so se pridružili svojim tovarišem iz Trsta, in proglasili mezdno stavko.
Dlodajalci so sicer skušali z obeti, predujmi in celo z grožnjami odpustov izvajati pritisk na uslužbenec. Vendar jim vse to ni pomagalo zaradi enotnega in solidarnega nastopa stavkujočih.
Nameščenci kinematografov so pokazali najboljšo voljo, da bi se z delodajalci na miren način sporazumeli. Delodajalci pa so se zgovarjaU, češ, da bi mezdno vprašanje uredili, če ZVU pristane na zvišanje vstopnine.
Vprašanje življenjske ravni je vprašanje, Id nima z vprašanjem mezd nič skupnega. Slednje morajo delodajalci sami urediti s pristojnimi oblastmi.
Prilike, v katerih delajo uslužben-el kinematografov, so zelo. težavne Zato je umevno, da so se nameščenci postavili v najodličnejšo obrambo
z-a svoja pravice in da zahtevajo m’«' ditev mezd, kakor eo jo dosegli delavci drugih strok.
V	soboto se je stavka končala. Kinematografski uslužbenci so namreč sklenili z delodajalci nov mezdni sporazum. Zaradi tega so se v so. boto dopoldne sestali uslužbenci v, dvorani »Exce3sior«. Na zborovanju so obravnavali novi mezdni sporazum.
Glavna določila nove mezdne po. godbe so sledeča:
Mezdna razpredelnica (prva številka se nanaša na plačo osebja kinematografov prve kategorije, številke v oklepajih pa na plače osebja druge kategorije): prvi operater, meha« Tuk, ČTektriear 46 lir (38) na uro; drugi operater’, razsvetljevalec z izoitom in diplomo 42 lir (34) na uro; pomožni operater, razsvetljevalec brez diplome. (38 Ur (31); rekiamar, šef dvoranskih nameščencev, plakater 33 lir (27); dvoranski nameščenci SO lir. (26); snažilci 28.50 lir (24'); snažilke 22.50 lir (19); služite! ji 20 lir (18) Cu. vajem bodo ne glede na kategorijo plačali. tedensko Ur 1900.
Navedene mezde veljajo za občino Trst, Tržič, Milje, Ronki in Gradež. Mezde v ostalih krajih naše pokrajine pa se znižajo za 5%.
V	drugo kategorijo spadajo na&led. nji kinematografi: Azzuro, Belvede-re, Carducci; Adua; Centrale; Vene-zia, Argentina, Radio; Vittoria; O« deon in Savona.
Nameščencem priznajo poleg štirih splošnih praznikov tudi še božični in velikonočni dan kot praznika s pravico do dvojne mezde in dvojne pri. padajoče odškodnine v primeru sluz-* be.
Borimo se za naš socialni zavod
V tržaških tovarnah se sestajajo delavci in obravnavajo vprašanje Bolniške blagajne. Ta važna socialna ustanova še vedno ni v rokah delovnega ljudstva, čeprav je bila ustanovljena zaradi i>otreb delovnega ljudstva in z njegovimi žrtvami.
Ta važna socialna ustanova mora prtiti v delavske roke, kot je to nekoč bila Vsak dan bolj živa in nujna je ta zahteva. O tem nas prepričujejo delavska zborovanja
Pretekli teden s je vršilo eno ta-:denarja in volje delavstva, je delav-kih zborovanj v ladjedelnicah Sv.! ska ustanova. Zato ima delavstvo Marka. Na zborovanju so delavci; Kakor je znano, so ES zahtevali zahtevali čim prejšnje demokratično 10d ŽVU-ja, da naj čim preje odredi volitve, ker _ le na ta način se dajo volitve novega upravnega odbora, popraviti prilike v Bolniški blagajni- ZVU pa je predlagala neko kompro-Z zborovanja je delavstvo poslalo misno rešitev, s katero delavstvo ne ZVU-ju in ha/vnateljtsvu Blagajne more biti zadovoljno. Zato so tudi spomenico, v kateri zahtevajo, da s« odbiti omenjeni predlog in '- zPa ra ; o zadeva z Blagajno uredi tako, da bo ^ na tem, da preide zavod v delavske ponoivuto razvila uspešno delovanja. ] roke, ker j« v tem slučaju so bo lali-Omenjena socialna ustanova je to ponovno razvil in svoje socialne nastala in napredovala s pomočjo i naloge res vršil.
ITALIJA
Vedno bolj narašča ogorčenje ljudskih množic v Italiji zaradi brezposelnosti in velikega pomanjkanja življenjskih potrebščin. Kakor poroča »United press« je v Bi-teniu pri Bariju demonstrirala skupina brezposelnih delavcev pred občinskim poslopjem. Demonstranti so. vzklikali: »Zahtevamo kruh in delo!« V Caseld Monfer-ratu v severni Italiji je objavljena splošna stavka delavcev. Stav-kujoči zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev7.
Po vesteh AFP so brezposelni delavci v Portohiuu v Liguriji demonstrirali v znak protesta, ker niso pričeli z javnimi deli.
Associated Press poroča, da so v zadnjih dneh v Italiji vedno bolj pogoste stavke in demonstracije zaradi težkega ekonomskega položaja v državi. Ob tej priliki je vršilec dolžnosti ministra za notranje zadeve Aldivio ustanovil komite, ki bo proučeval možnost in olajšanje življenjskih pogojev delavstva. Komite je sestavljen iz predstavnikov 4 strank, ki sodelujejo v koalicijski vladi,
Po dogodkih v pokrajini Bari lir Piemont in stavki tipografov v Turinu, jr prišlo do novTi spopadov v južni Italiji, Kakor poroča ANSA je v vasi Polese množica, ljudi, ki je protestirala zaradi visokih cen in nezadostnih obrokov živil, vdrla v urad za razdeljevanje živil in sežgala dokumente.
V mestu Francaviila Fortana blizu Barija je ?iekaj sto delavcev organiziralo demonstracijo, zahtevajoč zvišanje mezd
I Dopisnik Reuterja poroča, da je j policija v Rimu prenehala z bo-! jem zoper črno borzo, ker je de-| legacija črnoborzijancev obiskala upravo _ policije in izjavila, da črnoborzijanci niso mogli prodati velikih količim živeža, nabavljenega prav za božič in novo leto, zaradi ukrepov zoper črno borzo Delegacija .je izjavila, da bo to blago postavila na, trg »po pametnih cenah«, če bo policija prenehala z bojem. To je »pomemben začasni dogovor«' — nadaljuje Reuter — med policijo in črnoborzijanci, tako da bodo tl spravili na črno bor- j zo precejšnje količine racioiiiranli 1 proizvodov, policija pa bo gledala j skozi prste tej nedopustni trgovini. *
i
United Press poroča, da je okoli 2.000 rimskih -gospodinj protestiralo pred poslopjem vlade zaradi naraščanja cen življenjskih potrebščin. ker je ministrstvo za notranje zadeve prekinilo z borbo proti črnoborzijancem. Sprevod je vodila članica Ustavodajne skupščine Nadia Spono. Delegacija žena je obiskala rmidstra za Potre- i nje zadeve in protestirala zaradi prekinitve borbe proti črni borzi.
V nekaterih krajih so življenjske neirebščine postale še redkejše, cene pa dosegajo bajno višino, j
Anglija
! 200 potniških vlakov ukinjajo
Zaradi pomanjkanja premoga in lokomotiv za. tovorni promet bo v . kratkem ukinjenih okoli 200 potniških vlakov v Aiigiiji
Londonski železniški družbi Se-
fežgLpge v Italiji vre—
Ogorčenost je zaradi brezposelnosti in velikega pomanjkanja vsak dan večja. Policija dopušča črnoborzijanstvo
verovzhodne in Veliko,zapadne železnice sta ukinili 10 ekspresnih in okoli 17 krajevnih vlakov.
ZDA
Ass. Press poroča, da se je v petek 3. t. m. začela kampanja za revizijo delavske zakonodaje v ZDA. S tem je bil otvorjen ŠO.kon-gres. Senator Hovvard Smith (demokrat iz Virginije} je predložil zakonski načrt za »novo ■ politiko, dela«, ki je naperjena zoper sklepanje kolektivnih pogodb in zoper svobodno organizacijo delavstva. Hkrati predvideva Smithov zakonski načrt tudi prepoved pravice delavcev do stavke.
Neredi na Malti
Na Malti je prišlo do delavskih demonstracij, ki so se spremenile v prave nerede. Demonstracije so bile prirejene s ciljem zboljšanja delovnih pogojev. Mod demonstracijami je bito pred uradi pristaniške kapetanije ranjenih nekaj britanskih uradnikov, dočim so njihove avtomobile vrgli v morje. Po uradnem poročilu pomorskega oblastva so- bili šef kapetanije in ostali uradniki prisiljeni zapustiti uradne prostore.
Civilni policiji »i uspelo uvesti
reda, nakar so bile oblasti prisiljene, kakor je rečeno v poročilu AP, pozvati na pomoč nekaj oddelkov britanskih mornarjev.
Indija se prebitja
Agencija, France Presse poroča, da je okoli 6.000 rudarjev v premogovniku Dzarja v pokrajini Bihar začelo stavkati.
Kakor poroča Reuter, je poslal minister za rudarstvo v začasni indijski vladi Saret Čandra Božo apel na Indijce, v katerem jih poziva, naj vstopijo v vrste prostovoljcev za borbo proti francoskim silam v, Indokini, ker »ne zadostuje, da samo izražamo simpatije in izdajamo resolucije«.
Predsednik vseindijskega sindikalnega kongresa Mainald Kanti Roze je naslovil spomenico na indijskega predstavnika v vietnamski delegaciji za pogajanja v Parizu, v kateri je med drugim rečeno: »Indijski delavski razred bi bil srečen, če bi mogej nuditi aktivno pomoč svojim tovarišem v ostali Aziji, ki so najbrž« v prav takšnem položaju kakor mi v Indiji. Poleg’ normalne pomoči bomo proučili tudi možnost akcije.«
18 sindikalnih voditeljev v 'Durbanu (Južna Afrika), M zastopa
več kot 60.000 črnskih in indijskih delavcev, je objavilo izjavo, s katero obsojajo stališče feldmaršala Smutsa v OZN v zvezi z vprašanjem Indijcev, kako" tudi stališča predsednika in generalnega sekretarja južnoafriške sindikalne zveze.
Indonezija
Zahtevajo odpoklic čet
Indonezijski list »Merdeka« sporoča, da je bila postavljena na nedavnem velikem zborovanju v Djo-kjakatri, ki se ga je udeležilo na tisoče indonezijskih delovnih ljudi, soglasna zahteva po umiku holandskih čet iz Indonezije in nadaljevanje borbe za popolno neodvisnost dežele.
Pariz
Premogovna konferenca
V Parizu se j.e pričela mednarodna konferenca, ki bo razpravljala o metodah za izboljšanje premogovne proizvodnje. Med delegati so predstavniki Francije, Sovjetske zveze Anglijo, ZDA, Poljske in Belgije.
Č; S. R.	;
Delavci in nameščenci čeških in slovaških podjetij in ustanov so poslali ob začetku del pri izvajanju dveletnega načrta gospodarske izgradnje dežele predsedniku češkoslovaške vlade Klementu Gottwaldu mnogoštevilne brzojavke in pisma. Obljubljajo, da bodo izpolnili vse naloge, ki jih je postavil dvoletni načrt. Velika večina i podjetij ee je obvezala, da bo pre- 'j koračila določeni proizvodni načrt, !
Prispevek jug. mladine pri obnovi
V velikem poletu za izgradnjo in obnovo jugoslovanske države je mladina prostovoljno delala 15 milijonov 264.062 dni.
Od celokupnega 'števila brezplačnih dni je delovna mladina Titove Jugoslavije delala ua Mladinski progi -- to veliko delo mladine, ki je ponos vseh narodov Jugoslavije — 3,224.000 delovnih dni.
Mladina Slovenije je delala prostovoljno in brezplačno 513.827 dni. Ljudska mladina Jugoslavije, tesno strnjena okrog svojega Maršala, se zaveda, kako velikega pomena je delo za obnovo .in izgradnjo države, ne pričakuje pomoči iz inozemstva, temveč bo tudi v letu 1947 sodelovala pri delili s čim večjim delovnim poletom in tako doprinesla k čim hitrejši elektrifikaciji, industrializaciji in obnovi ter izgradnji države.
ZSSR
Novi praktični izumi
V Gorkem so 1. januarja proslavili 15. obletnico dela tovarne av-
tomobilov »Molotov«. Na proslavi je govoril namestnik ministra avtomobilske industrijo Kucumov.
Predsednik .Akademije za arhitekturo Ukrajine SSR Vladimir Zabolotni je dal dopisniku Tassa tole izjavo:
»Naša akademija ima 10 ustanov za znanstveno raziskovanje, v katerih dela 200 pomembnih arhitektov, Vsi ti arhitekti izdelujejo načrte za obnavljanje ukrajinskih mest, od katerih je bilo, kakor znano, 40% porušenih v vojnem času. V Kijevu bodo izvršena iz« redlio velika dela, med katere spada splošni načrt, za- obnovo, ki je preračunan na 15 let,
Tass poroča, da jo končano raziskovalno • delo glede novega trak« torja na gosenice »Kirovec 35«. Traktor ima Dieselov motor s 37 IIP. Traktorjev motor je zelo ekonomičen in rabi samo 220 gr goriva na IIP v . eni uri, medtem ko je motor prejšnjih traktorjev porabil 315 gr na IIP v eni uri. Ta traktor ;bo v obratu 2000 ur, ne da bi bilo treba zamenjati ležaje drsalnih osi medtem ko so morali pri dosedanjih traktorjih zamenjati te ležaje že po 600 urah. Traktor se lahko uporablja pri vseh kmetijskih delih in na vsakem terenu.
Traktorje bo izdelovala [ipocka tovarna traktorjev, pozneje pa tudi minska tovarna, traktorjev.
Komite za arhitekturo pri ministrskem svetu ZSSR je odobril načne za gradnjo novega mesta na obrežju reke Kure v Azerbaj-džanski SSR Novo mesto bo štelo 200.000 prebivalcev
Skupni napori - splošno blagostanje
Našo najnujnejša naloga
Industrializacija in zaradi nje nujno potrebna elektrifikacija — to sta nalogi, postavljeni pred naš delovni svet; nalogi, na kateri se prvenstveno ozira delovni načrt naše prve petletke; nalogi, ki sta postavljeni za to, da pre-kvasia našo državo, da ga prekva-sita našega iloveka; nalogi končno, ki bosta zagotovili človeka dostojno življenje vsem jugoslovanskim narodom in vsakemu posameznemu jugoslovanskemu državljanu.
Obe ti nalogi sta pa tako veliki in širokopotezni, da nujno zahtevata neke gotove predpogoje.
Kot najvažnejši in najneobhod-nejši predpogoj moramo vsekakor smatrati dobro voljo in visoki delovni polet delavskih množic v najširšem smislu. Mislimo, da ne pretiravamo niti najmanj, ako trdimo, da je doba od ošvobojenja pa vse do danes dejansko dokazala, da je ta prvi pogoj 100% zagotovljen. V kolikor je še nujno potrebna politična vzgoja /x)sa-meznika. in množic, ona politična vzgoja, ki bo edina mogla v polni meri usmeriti vse ogromne delovne sile naših narodov v pravo, za vsakega posameznika popolnoma razumljivo in dovzetno pot, — bosta las in družabni razvoj množic sama prinesla.
Tudi drugi predpogoj je v veliki meri izvršen: z velikimi napori in vztrajnim delom je obnovljenih in popravljenih na tisoče in tisoče zgradb, med temi malone vse tovarne; obnovljeno in popravljeno je na tisoče in tisoče kilometrov prometnih poti, cest, železnic itd.; pomorstvo je trši oreh, toda uspehi tudi tu niso izostali.
Država ni zaostajala, niti zamujala časa: s primernimi zakoni
S tem nam je začrtana pot, ki. nam jo je ubrati. To bi pa lahko razdelili v dva dela:
Primer: pri gradnji hidrocen-irale v Mariboru je zaposlenih 800—900 delavcev; doslej se jih je zvrstilo vsega ca 5800, Kaj znali to? Ogromna večina delavstva ni stalna in je zapuščala svoje delovno mesto po svoji osebni potrebi; ta proces je bil najživahnei-ši v jeseni, ko so delavci, sicer kmetje, odšli spravljat svoje kmet j-ske pridelke. Te delavce je trebalo nadomestiti z novimi; vsak novi delavec se je pa moral v delo Šele ..uvesti11, za kar je seveda potreboval določen čas. Tako je nastal v delu zastoj in s tem vzporedno je nastala tudi škoda pri izvršitvi postavljene naloge. Odstranitev te napake mora biti vsekakor naloga sindikalnih organizacij. Le te bodo s svojo razširjenostjo v slednjo našo vas mogle dovesti delovne Hudi do spoznanja, da je lak postopek ne samo nepravilen, temveč celo močno škodljiv, ker v izredno veliki meri ovira uspešno vršenje katere si bodi zadane naloge. Z načrtno preobrazbo in industrializacijo našega kmečkega gospodarstva bo ta ovira sicer sama od sebe odpadla, za enkrat pa napaka postoji in zato moramo na njo v polni mer! računati.
Končno pridemo do bistvenega vprašanja, do vprbšanja vzgoje pravih strokovnih kadrov. Teh ne bomo vzgajali iz že starih ljudi, temveč pride v prvi vrsti v poštev mladina, na kateri sploh sloni vsa naša družabna in državna bodočnost. Ta se v polni meri zaveda svoje velike in odgovorne naloge, kar nam dokazuje izredno velik, da celo prevelik dotok mladine v razne
sile, ki jih bomo vzgojili v strokovno povsem usposobljene delavce, novatorje; h nam bodo zopet iz svoje srede dali posebno sposobne ljudi, katerim bo odprta pot v višjo strokovno usposobljenost, to je postali bodo pravi strokovnjaki. Kakor vidimo, se tudi v tem oziru razvija eno iz drugega, brez vsake, zmede, brez prenagljenja.
Iz razdelitve vzgoje našega delavstva se nam pokaže potreba raznih oblik strokovnih šol,
*
Vzgoja dilavskih množic je naloga podjetij, predvsem sindikalnih organizacij v podjetjih. Večerni tečaji bodo teoretično postavljali podlago praktičnemu delu, ki jo bo delavec užival na delu samem.
Za strokovno usposobljene delavce večerni tečaji ne bodo zadostovali, temveč bodo morali pose-cati posebne tečaje za strokovno usposobljene delavce.
Pravi strokovnjaki pa bodo j>ol-no izšolani, da bodo mogli samostojno voditi vsa strokovna dela.
Iz vsega je pa razvidno, da mora vse po svojem razvojnem polu dalje. Ta razvoj morajo naše sindikalne organizacije dobro opazovati. kajfi njihova je naloga, da se do potankosti izkoristi vsak moment, ki je v prid naši postavljeni nalogi. To in samo to je edina garancija, da bomo dosegli svoji končni nalogi, t. j. industrializacijo in elektrifikacijo naše ljudske države.
Delo, delo, delo...
Premalo ima naš list prostora, da bi mogli objaviti vsaj približno ogromne uspehe in veuki elan v pra-jvem pomenu besede najširših ljudskih množic v tekmovalnem delu za ! obnovo zasedbenega področja B. Zato 'se moramo vedno znova omejevati na najvažnejše momente.
Pričujoča slika, posneta 15. XII. p. leta v Idriji nam prikazuje s kako vnemo so članice ra mošnje AFŽ čistile ruševine v Rožni ulici. Ni jih ustavil ostri zimski mraz, saj jih je grela visoko razvite, delovna zavest, kar nam izpričuje naša zastava, ki j so jo kot vidni znak poštenega dela ! ponesle s seboj. Seveda: kramp in lopate nikakor ne spadata k suknji, pa naj brije še tako zete; zato naj suknje, grejejo — ograjo.
Polnih šest ur je vrvelo to življenje kakor v mravljišču. Tu si videl Idrijčanke, malega pionirčka poleg bradatega starca, videl si ljudi iz Kanomlje, iz Ledin, Mokraske vasi .
Ostra burja je sicer čimdalje huje rezala v lica, o, po šestih delovnih urah je bilo pripravljenega 362 m* peska in gramoza iz struge ob Idrijci, kar (je dalo lepo vsotico 222.800.— lir.
Seveda ne smete misliti, da so vozniki privedli svoje konje in vozove samo zaradi fotografa! Nikakor ne!
Saj so zvozili nič manj kakor 193 m3 peska. Kolikšno vrednost to predstavlja, pa izračunajte..
Če pa manjka vprežne živine, se naša mladina ne ustraši; vpreže sama pa, gre delo,svojo pot..
Radi bi pokazali še kako sliko, pa moramo bili skromni. Prav iskreno marsikaj!
nam je žal, da je našemu fotografu zmanjkalo fotografskega traku in da nam ni mogel poslati sliko, ki bi pokazala tovariša Jakoba Tončiča, upokojenega rudarja, kako krepko se drži med drugimi; pa kaj bi zaostajal, saj on bolje od drugih ve, kaj znoči novi čas za delovnega človeka in končno — saj mu je šele 77 let.. Neverni Tomaž, ki bi ne hotel ver-
Dr. S. M.
Slovani
9
Jugoslavija
Najsiarejšo in največjo pomorsko tradicijo med vsemi Slovani imajo Jugoslovani, saj vodijo borbo za del morja treh celin že celih 1400 let To vztrajno borbo za morje so' vodili
.	. ■ .	■'v;
Ljubezen do lastne grude je močnejša od mraza in burje.
jeti niti smehljajem na sliki kljub krampu v rokah in strupenemu mrazu, naj gre v Idrijo! Izvedel .bo še
Novo delo -novi udarniki-novi uspehi!
‘h
Mladina Idrije dela,
je odstranila ovire,, izvirajoče iz starih protiljudskik zakonov na eni strani ter uzakonila vse pogoje za uspešno modernizacijo naše države na drugi strani. Omenimo v prvi vrsti nacioncdizacijo industrije, kakor tudi organizacijo strokovnih kadrov.
Tehnična sredstva! Del jih je že na razpolago; mnogo tega je stalo obilo truda, da se je usposobilo za delo. 8e potrebni stroji bodo nastajali sorazmerno z rirstočo potrebo po istih, a razvijali se bodo eden iz dragega. Končno je še možen nakup i inozemstvu. Lahko to vsekakor ne bo šlo, toda — saj je naše gospodarstvo načrtno! Postavljeno zaradi uporabe, ne zaradi gromadenia kapitalov. Načrtno gospodarstvo se pa mora razvijati iz' sebe, iz potrebe in je vsako prehitevanje docela odveč, celo škodljivo.
Najvažnejša, obenem danes najtežja naloga r.a dosego industrializacije in elektrifikacije naše dežele je pa vprašanje kadrov, vprašanje strokovno sigurnega delavstva. Na sindikalnem plenumu v Beogradu 2. decembra je minister industrije in predsednik gospodarskega sveta rekel:
..Modeme industrije si ne moremo niti zamisliti brez kadrov, ki bodo vešči v upravlianiu te industrije. Ne mislim pri tem na kadre pri ministrstvih industrije, temveč predvsem na kadre v naših industrijskih podjetiih: toda tu zopet ne mislim samo na upravnike, temveč v prvi vrsti na kadre kvalificiranih delavcev!1
Vključitev kuhumo-pros vidnega dela v delokrog enotnih sindikatov je imela kakor drugo! tudi tudi v naši ožji domovini zelo različne posledice; premnogi -kulturni delavci«- ne mislimo pri tern samo učiteljstvo, temveč vse one različne ljudi, ki so za take smatrali, bilo upravičeno ali pa neupravičeno!) si videli v tem cepljenje sil, češ kako naj majhne skupinice v malih podjetjih uspešno delujejo na Dem polju, kako naj izgleda zborno pčtje, dramati-ka. ako bo vsaka sindikalna skupinica imela svoj pevski zbor, svojo dramsko skupim itd.? Morda Je bila ta skrb za ljudsko prosvete v večini slučajev zgolj lepo zagrinjalo. za katerim se je skrivala bojazen za osebni prestiž...
Drugi so kar glasne zagodli: sMar naj nevedni delavec in kmet komandira meni. priznanemu kul turnemu delavcu?«
Tretji so bili zopet tisti, ki se niso,smatrao za »kulturne delavce«, tisti, ki so izobrazbe sami potre bovali. T > so bile delovne množice, bili so to delavci in kmetje sami. V novem položaju so se znašli, kakor od svojega rojstva goli divjak, ki mu je dana naloga, da obleče moderno obleko, Ti niso vedeli, kam s to svojo kulturo in piv. sveto, pa so zato v veliki Večini Slučajev postavili v svojih sind? kalnih organizacijah kultumo-prosvemc referenm« al uh pa sploh niso postavili, vsekakor o kakem delu ni bilo govora.
Le redki so bili sfačaii, da je bi-ukrep Zavezniške vojaške uprave
strokovne šole ki gre tako daleč, da so morale šole mnoge interesente odsloviti zaradi pomanjkanja prostorov. Smo pač tudi v tem oziru šele v razvoju ..
Vzgoja kadrov je trojna: predvsem moramo imeti na razpolago strokovno izvežbane delovne množice; iz teh bomo izločili, boljše
Najprepričljivejši dokaz, s kako izredna močno voljo se je naše delavstvo oklenite dela za obnovo našega gospodarstva in za utrditev svoje ljudske oblasti- je udarništvo. Udar-aiik je pravi vodnik in učitelj v delu. Njegove zasluge za uspeh so take- da jih danes še ne moremo .prav oceniti, pa četudi jih tekorekoč otipamo. Največji razmah in najizdatnejšl uspeh doseže udarnik s svojim živim vzgledom, s svojim rastočim vplivom med delavstvom.
Naše narodno gospodarstvo pozna v polni meri veliki pomen udarnikov in jili zato tud ne samo vsestransko podpira in jim mldi priložnost do čim uspešnejšega dela- emveč jim njihovo izredno delo tudi priznava z iz-irednimi priznanji in priboljški.
Tekmovanje za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji je dalo za vednim delavcem novo priliko, da so se izkazali Prejeli smo prvi seznam udarnikov, ki so bili svoje delo v tem tekmovanju bodisi na novo ali ponovno proglašeni za udnnbko.
Tov.Okroglič Avgust- načelnik oddelka za gradnjo pri PNOO, je z dobro Organizacijo dela in s pravočasno oskrbo materiala pripomogel, da se je načrt za obnovo prekoračil za ICO-,:.
Tov. Vičič Rudolf- Škrk Ivan in Si-
rol Anton so v premogovniku »Snežnik« v 11. Bistrici tekom tekmovanja prekoračili postavljeno delovno normo za 20% in (o tudi obdržali.
Tov. Gombač Ate’z in Pr*mc Josip sta na žagi škaipa v I!. Bistrici s svojo marljiv stjo in vestnostjo pre koračila delovno normo za. 50% ip
jo obdržati na tej višini v vseli treh mesecih tekmovanja.
Tov. Barbiš Leopold in MTontnik Leopold sta na žagi Tomšič v II. Bistrici zvišala produkcijo za 45.40% in se na tej višin obdržala.
Tov. Senkinc Jožef, cestar pri Cest. ni bazi v I!.- Bistrici- je prekoračil dnevno delovno normo pri drobilcu za 50% in s tom pripomogel- da je bil tekmovalni načrt kljub deževnemu vremenu prekoračen za 10%.
_ Tov.Tomažič Jožef, zaposlen pri Gradbenem podjetju »Primorje- v Ajdovščini, je prekoračil delovno normo ter izdelke kovaške delava ce za
mezenju ceste za 80%, pri čiščenju jarkov pa za 60%; te uspehe je obdržal v vsem tekmovanju.
Tov. Sedej Franc pri Cestni bazi v Idriji, je pri pripravljanju gramoza prekoračil normo za 73%, pri gramo-zenju pa za 35%.	, .
Tov. Murovec Anton pri Cestni bazi , v Idriji je prekoračil normo pri pripravljanju gramoza za 40%- pri gramozenju ceste pa za 32%.
Tov. Obid Roman, istotajn- jc pri pripravljanju gramoza rekoračil nor- J mo za 110%. nri gramozenju za 42%. ‘ Tov. Čerin Jožef- istotam, je pri pripravljanju gramoza prekoračil ner-25%, S svojo iniciativnostjo in mai-jnv- za 62%-- pri gramozenju za 67%. Ijivostjo ja oskrbel novo ognjišče in Tov. Mekinda Anton, žagar pri SI-pospešil izdelavo proizvodov za 40%. CLI v Postojni, je delovno normo pre-Tov. Jug Ivan- cestar pri Ce«‘ni bo. j koračil za 30%. zi v Postojni- je rekoračil de' vno Tov-'Tršar Karel, mehanik pri SI-normo mi tolčenju gramoza za 22%, CLI v Postojni, je s svojim delom Tov. Miklavčič Vinko, cestar isto- mehanični delavnici pridobil nad 30% tam, je ponovno progl ašen za udar-j običajne norme pri popravilu raznih nika. Pri asfaltiranju ceste je preko-j uničenih strojev za obnovo pogorele račil normo za 23%. in to višino ob- žage
držal,	— Tov. Dal Lago Atilij, delavec v skia*
Tov K mar Igmclj- cestar isn-tam, jo po.ejr svoje A&dzorniakc rlužbe v o. dii še pasle vodje Cestne baze v Postojni.
Tov. Bak Franc, cestar istotam je prekoračil normo pri asfaltiranju ceste za 25%,.
Tov Jzrič Anton, cestar istotam- je ponovni udarnik; pri vrtanju skal s kompresorjem je prekoračil normo za 30%.
dišču pri SICLI v Postojni- je s svojo pridnostjo prekoračil delovno normo
za 30%,.
Tov, Miklavčič Anton- strojnik-me-hmiik istotam, je s svojim marljivm delom prekorači] delovno normo za 30% ter s popravili strojev uspel- da Obratuje-o danes v*8! stroji redno.
Tov. Širca Luka, žagar pri polno-meniku istotam. je prekoračil z žilavim delom normo za 30%.
Tov Štefančič Franc, tesarski moj-
Tov Palčič Jožef pri Cestni bazi; jster istotam. je prekoračil normo za v Kopru je pri pripravljanju gramoza 30% in pri em posebno pazil, da ni prekorači! norimo za 40%. pri gra-'trpela kvaliteta
Uspehi trimesečnega tekmovanja za priključitev
na področju Pov. P. N. O. O. od 15. ». do 15. 12. 1946.
Zap.	OBJEKTI	•j Tolmin		Idrija-Cer.		Grgar		Vipavski		Postojna		11. 'Bistrica		Hcr. Kozina		Koper	
-tev.																	
		pop.	delno	pop.	: delno	pop.	| delno	pop.	j delno	pop,	1 delno	pop. | delno		pop.	! delno	pop.	delno
1 |	Stanovanjske hiše	2	J 3	64	148	44	24	40	96	18	59	80	I 30	JO	12	63	1
2 I	Gospod, poslop.	•	8	76	113	33	10	40	40	29	87	144	| 35	8	6	4	
3 1	Javna poslopja	—	6	11	8		 •		5	15	J	8	1	11	8	i		
+!	Elektrarne	—	—	—									i					
5 I	Ceste in kolovozi	—	14,742	6.100	10 500	—	—	27 216	82 900	29 000		435	1.209	45 000	-4-	147 515	
6 j	Mostovi m.		kom.	kom.	kom.			som.	kom.		m	m	m				
			1	3	2			o	2		150	104	12 .			kom. 4	—
7 1	Vodovodi m.	—	58	2.976	—		—	1 585	660	1 000		750	140	800			
8	Vodnjaki m3	—	67	11	—	—	—	135	40	1 439		62	180	64	■	kom.	
3 10 !	Napajališča m3 Delavnice	__	—	10	. —	1	—	108	72 4	L 200	—	540	22i 1	84	—	29	—
12 !	Zave Zidane opekarne	J	L	4	—	—	1	1	—	—	—	—	1	—	—	—	—
13	Zidane apnenice	2	—					„			2							
14	1 15 16	1 17 i	Košaraste apnenice Apnene jame Tovarne Sušilnice za opeko	—	—	4 19 6	—	—	—	3 3	1	57 146	—	22 240 3	8 1	1 ca	—		—-
18 S!	Kozolci, lope Mlini Električne napel. m.		4 795	1 5 299	.’ 		4 -	—		—	—	—	»DHikt 2 200	—				_,
21	Nasutje cest rti2	—	—	96 925														
22 28 i	Čiščenje jarkov m. Objekti v de'u			69		19		—	—	9	> I	56	——	26.300 ;	—	H 5 527, 2i	—
SKUPNO
pop.
i delno
321! 334! 26; 4;
255 566 6 k.+1 m 104/
4 kom.
m 6.611 29 kom ml .711,
1.932
11
5 1 4
88
408
6 3
2 204 1
5	299
6	925
383 249 45
59 351
17 kom.I m 162/
m 658
287
' 293 5 2 1
1
8
4.795
268
prav vsi naši narodi, ne izvzemši niti' Srbije, ki je sicer precej oddaljena od morja. Leta 1835. je carigrajski sultan s osebnim fermamcan ; —ukazom) dovolil Srbiji plovbo pod srbsko zastavo. Velik pomen tega dejstva nam bo jasen, ako pomislimo, da, so ostale kontinentalne države dobile pravico do lastne mornarice šele L 1921. z barcelonsko pogodbo. Kljub temu se na to dejstvo v srbski zgodovini nihče ni oziral do prv-e svetovne vojne.
Jugoslovanska, mornarica se začenja razvijati šele po prvi svetovni vojni. Kot temelj so ji služiti ostan-eestojalo iz Jugoslovanov, Vendar jo bil delež Jugoslavije na mornarici bivše monarhije zelo skromen, saj je sestoja! iz nekaj večinoma malih obalnih ladij; ta neusueh je pripisati nepoznanju razmer in neokretnosti onih jugoslovanskih krogov in ljudi, ki so zastopali Jugoslavijo na zadevnih pogajanjih.
Od celokupne avstro-ogrske tona-že, Iti je obsegala vsega okoli 1 miki bivše avstro-ogrske trgovske mornarice, katere skoro 90% posadke je Hjon brutto reg. ton, smo prejeli vsega bore 135.000 brutto reg. ton ladjevja in sicer:
92 parobrodov male obalne plovbe 19.000 ton
12 parobrodov velike obalne plovbe
7-000 ton
29 parobrod. dolge plovbe 97.000 ton 649 jadrnic	11.000 ton!
Razen že omenjenih vzrokov, da je Jugoslaviji pripadla tako neznatna količina brodevja. je bite krivo tudi pomanjkanje statistično dokumentacije, predvsem v pogledu lastnikov in solastnikov brodov.
Toda že 10 let po vojni nam statistika pokaže porast edinic za dolgo plovbo za celih 150%, po tonaži pa celo za 188%: velika obalna plovba je narastla po edinicah za 500%, po tonaži pa za 1.100%, medtem, ko je mala obalna plovba izkazala porast po odinicah 14%, po tonaži pa 7%.
Te številke nam jasno pričajo, kakšna je bila naša pomorska po-fliiika v zvezi s splošnim gospodarstvom, kajti izguba pri obalni plo-vbi ne gre samo na rovaš starih brodov, temveč tudi na rovaš neurejenih razmer v naši notranji trgovini. Pa tudi ogromni napredek veliko obalne _ plovbe ne smemo preoptimističn-o. Od teh bro-
in morje
J kurirati tujim državam, ker je bi-
j la amortizacija nizka, a naši pomorci so bili na vsem svetu najslabše plačani, čemur je bila vzrok velika brezposelnost, ki je vladala med pomorci, saj je, kakor že omenjeno, skoro 90% avstro-ogrsklh pomorcev bilo Jugoslovanov, ki zaradi skrčenja brodarja po vojni niso mogli biti zaposleni.
Medtem ko je SZ načrtno izgrajevala svojo moraarico. smo mi načrtno uničevati ono, kar smo imeli, ker smo v pogledu finansiranja naravnost pomogli onim ki so kupovali 'taro železo. Kot primer naj nam služi »Zetska ptevidba«, ki je imela vsega 5 milijemov plovnega parka, prejemala pa 7 milijonov subvencije Tuji kapital nas torej v tem primera ni izkoriščal, ker je bii le neznatno zastopan.
Svetovna mornarica se je stalno modernizirala: store ladje so se prodajale v staro železo ali pa —• Jugoslaviji. Počenši z letom 1925. so se začele vse mornarice modernizirati in to predvsem z ozirom na pogon (SZ za 172 000 ton. Poljska za33.000 ton, Anglija za 280000 itd-). A Jugoslavija? Jugoslavije ie kupila paiobrode »Kraljica Marija« in »Olga«, katere je mogla uporabljati le kot izletniške ladje.
Toda dogajale so se še zanimivejše stvari! Stara Jugoslavija — ali ni znala ali ni mogla zaščititi niti onega, kar ji je pripadite pa mednarodnih pogodbah na pr. po Rapallski pogodbi Otok Trstenik je pripadel Jugoslaviji in je kot tak bil začrtan na vseh zemljevidih, razen na italijanskih, na katerih je bil označen kot italijanska posest Ko so hotele jugoslovanske lokalne oblasti prevzeti svetilnik na Tr-steniku in s tem ;zvrš:ti svojo dolžnost. so jih italijanske oblasti enostavno zapodile z otoka. Beograd pa ni smatral za potrebno, napravita potrebne korake ker je bil n-tok kamenit in neobl juden ... Nam je bil tore i otok Traten ik brez pomena. Italiji na je bil važen in to upravičeno, saj gre urmo otoka ena takoimenovanih »ribjih poti«, ki je za ribiče Paga. Ralia hi Krka prava zlata jama.
Nova Jugoslavija torej nikakor ni v zavidnem stanju: naloge, ki jo čakajo v razvijaniu svojega pomorstva so ogromne in težavne. Ne glede na to. da je pridob-la kraie, ki so nam bili zaradi imperialističnih teženi odtrgani po pni svetovni votel moramo ugotoviti žalostno dejstvo, da še vedno in čimda-!.fe smeleio dvigate glave baš oni fašistični krogi, ki so najintenziv. neie zasfooali lastne imnerialisfične težnje v škodo naše državne skupnosti Krilatica »mave nostrum« je končnovel favno izgubila svoi pomen in ga ne bo nikoli več imelu. ker ie nnfgotoveiši dnlraz, da je Trst s svojo luko za Italijo docela) brezpomemben.
NAROČNINA
za naš list znaša od I I. 1947 mesclna 20 tir, 12 luzoHr, 8 din J ’4 let. 70 lir, 35 hjtolir, 24 din t/2 let. 140 lir, 70 iuzolir, 48 din ! leto 280 tir, 140 luzolir, 96 din
vzeti
dov je bilo 57% starih” od 35^40 let, in celo več. Jugoslavija torej ni kupovala no vili ladij, temveč predvsem stare, ki so že zdavnaj odslužile svoj rok. Seveda so se ti nakupi vršili v tujih državah svobodni ptovitbi smo
mogli
pri
kon-
Odgovomi urednik: MARJAN MEDVEŠCEK
zobozdravnik
Trst — ulica Torrebianca 43 (vogal ul. Carducci)
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. Govori slovensko
LIODSKA ZALOŽBA V TRSTU
naznanja, da ima v zalogi naslednje novosti:
Ljudski koledar a lir 115.-—; „Komunist“, glasilo KP| a lir 60.-—; VKP/b žepna izdaja vezana v v platno lir 340.—, broširana
550,-
usnje lir lir 110.—
Vse knjige lahko dobite tudi pri okrajnih kolporterjih ter pri Ljudski založbi, podružnica Gorica
iti kulturno-prosvetna naloga v sindikatih pravilno razumevali i in torej tudi pravilno uvedena m izvrševana.
Sicer se je Zadeva v zadnjih me secih močno popravilu, vendar smatramo, da ne bo odveč, ako o-značimo v našem listu vse posamezne točke te tako važne naloge. To posebno zato, ker smatramo, Ja je splošna izobrazba zadeva, ki se nikakor ne sme tikati samo nekaterih krogov, bodisi sindikalnih ali inteligenčnih temveč sc mora s to panogo našega dela zanimati v pravem pomenu besede prav vsak posameznik, pa bodisi to delavec, kmet, ihtefigont ali kdor že koli.
V delokrog kuitumo-presvetnega delovanja spada vse ono, kar je namenjeno splošnemu političnemu, ideološkemu strokovnemu, spflcš-no-prosvememu in umetniškemu dvigu najširših ljudskih olasti. Ko-bohio vse te panoge kultumo.pro-sevnega dela pravilne doumela, nam bo takoj jasno, česa in kako se naj lotimo, da bomo uspeli. Sicer so se te patioge med seboj tako tesno povezane, da je vsaka tečna ločitev ene od druge popolnoma nemogoča, vendar bomo sku -ali obravnavati vsako za sebe. čeprav se bomo morali cesto po navliati
POLITIČNO DELO
Sindikati so organizacija, ki naj vseskozi brani interese delovnega ljudstva Poudarjamo — vseskozi,
torej na le ekonomsko! Nam vsem
je še živo v spominu drastični
Kulturno-prosvetno delo sindikatov
7 zasdbenem nodrotju A. s katerim je b‘la dvanajstdnevna stavka junija meseca 'v Trstu proglašena za protizakonito, odbor pa je bil pozvan pred sodišče; vzrok tej odredbi: stavka je politična, dovoljene so pa je stavke ekonomskega značaja...
Tudi menda še ni nihče pozabil,
1 a so oblasti v ZDA z visoko denarno globo kaznovale sindikalno organizacijo in njenega predsednika Levvisa, zaradi stavke rudarjev.
In končno: če lei mate pogleda mo v dnevno časopisje, bomo morali ugotoviti dvoje značilnosti: ljudske države podpirajo sindikalno gibanje v vsakem ozira, »demokratske« države zapadnegu tipa pa so se v zadnjem času s priiv posebno vnemo zagnale v Ofenzivo protj sindikalnim organizacijam, jih zatirajo, plenijo jim imetja. zapirajo prostore, a sindikalne funkcijonarje zapirajo. Le spomnimo se na Grčijo, Iran; v zadnjih dneh se jim je pridružila tudi Turčija. Zatiranje sindialnih organizacij po državi pa znači da no ščiti dižava interesov ljudstva, temveč kapitala, kj goji te vzdržuje imperializem Iz tega .sledi lasno da so sindikalne organizacije na poti im-perialističhim težnjam v teh državah; da srno pa s tem prešli na golo politično stališče, menda tudi ne bo nihče zanikal. Prava demo-
kracija pa no priznava krilatice, češ da je politika le za političar-jo, temveč zahteva, da se vodi politika v sptešno korist delovnih množic in torej skupno s temi. Kaj je torej jasnejšo kot dejstvo, da so najširše delovne množice primorane zasledovati politične dogodke, jlh_ pravilno oceniti in zavzeti do njih pravilno stališče!
Tu nam je torej iskati bistvo političnega dela naših sindikatov Tako imenovani »politični pregled« je že splošno uveden. Toda le bolj redko odgovarja svojemu namenu, ker se dovolj n,e razživi v razgovoru, ampak ge navadno omeji na podajanje samo. Res je, da se tudi s tem nekaj pridobi, toda mi se danes nikakor no smemo zadovoljiti s samim »nekaj«, temveč moramo stremeti za tam, da pridobimo čim največ mogoče. Zato ie pa nujno potrebno, da se razvije razgovor ki naj bo splošen in — predvsem — v resnici prost! Nič zato, če izraziš napačno morda celo nasprotno mnenje! Ta ali oni bo le opazil tvoje napačno mnenje in ti ga popravil. In baš v tčm tiči jedro debate, one zdrave debate, ki pravilno ocenjuje mnenje posameznika, ga. če treba popravlja ali mu pritrjuje, vsekakor pa vzbuja med p-teotnimi ono tovarištvo, ki se mdr« razviti le med ljudmi, ki se med seboj dobro
poznajo. Pa še nekaj važnega ne smemo pozabiti, namreč dejstvo, da je prava tovariško-odkrita debate najsigumejša zavora dema-goštvu in nezreli prenapetosti. Co hočemo slediti Leninovim besedam, da so sindikati najboljša šola do komunizma, ir ako vemo, da ni komunizem nikaka 1 puhla fraza, temveč znanstveno utemeljen nauk, tedaj nam bo jasno, da mora odpasti vsako demago-štvo, vsaka prenapetost in da mora prevladati zdravi razum, ki temelji na znanstvenih ugotovitvah.
Politično dete sindikatov se pa seveda ne omejuje na politične preglede. Dolžnost vsakega sindikalista je, da ob vsakem času. ita-vsakem mestu in ob vsaki priliki ščiti in širi svoje politične pridobitve. Ce si član pevskega zbora — imaš priliko vplivati na izbiro pe-pesmi; kot član dramskega odseka, pazi, da se predstavljajo res dobre igre, primerne recitacije. Ni to lahka naloga, še mnogo preveč je med nami pesmi, iger, recitacij brez vsakega smisla, brez idejne niti, brez umetniške vrednosti. In — koliko je med nami še ljudi, ki se danes ne zavedajo, kaj je dota brO in kaj slabo?
Tvoja sindikalna podružnica ima svoj STENČAS. Premotrivaj dopise kritično! Ali ni morda med njimi članek ali samo stavek ki ne
odgovarja ali ki celo nasprotuje našim političnim težnjam?
Predaleč bi zašli, če bi hoteli navesti vse možnosti političnega deta pravega sindikalista Naj ozna čem primeri zadostujejo.
IDEJNO DELO
Kar je bilo rečeno v poglavju o političnem delu, velja v splošnem tudi za idejno delovanje Vendar bomo pri tem polagali večjo paž-njo na idejo sindikalizma samega. Morda bi ne bilo napačno, ako bi bili začeli s tem odstavkom. To pa zaradi tega, ker bo mogel popolnoma uvideti nujnost politične izobrazbe vsakega sindikalista predvsem in najlaže oni ki se je v podrobnosti seznanil s ‘sinkaliz-mom v splošnem in z njegovo vzgojo oni temelj, na katerem je posta-vljena vsa zgradba ljudske oblasti rn z njo vred tudi zgradba sindikalizma samega. Ta študij je zelo važen tudi zato, ker bomo mogli le na njegovi podtegi pravilno presoditi razliko naših sin clikatov in onih »demokrat, tipa«
Samo po sebi se razume da mora biti v sindikalno-idejnih in sin-iikalno-zgodovinskih vprašanjih posebno dobro verziran vsak sindikalni funkcionar. Nemogoče je nekaj zastopati, česar sam ne poz nam, o čemer sam nisem do podrobnosti prepričan Zato bodo ustanovljeni osebni tečaji za sindikalne funkcionarje kakor tu di za one sind!kaliste, k' imajo iz-gled da bodo postali sindikalni funkcionarji. S tejn pa seveda ni
ni tre]5a Posamezni preučevat, in se seznaniti s t dikalmmi vprašanji. Nasproti
do m % in z!todovinsko-sindil na. literatura mora biti znana v kemu sindikalistu. Kaj primei prilika za to dete sp zopet sku sestanki s primernim referat m sledečo debato.
V teku narodno-osvobodilno b be je bilo skovano nezlomljivo dmstvo narodov., imenovano rta bodilu a fronta. Ta ni le zv ez? ia';ceTvn f kmatov. je nkaj vil
naprednih ljudi' S d°žaveUbl1 zveza vseh onih ki krJrtiii
nota w£,ri •i2wa(1^ ^ “trdi a^tod JagoeIavlJe. To je in mi delavne v eZt de,ovnega Ijudst-venel • ’ kmetov. ljudske inu
In vseh ostalih delovolj:
zavljanov Našega delokroga ra.1 ne smemo omejevati na. neJ mre ožje kroge, kar more do stI vdo sektaštva, temveč mora nas delokrog razširiti in neum uo utrjevati med najširšimi mi žicami. To je dolžnost vsakega i edinca, pa naj si bo na kakršni koli položaju. Torej je o do’žni ve ika dtažnost tudi vsakega s dakahsto, vsake sindikalne or: nizacije. počenši od sindikalne i dimnice do najvišjega sindikata ga foruma.
Jasne je, da je dolžnost vsak ga sindikalista, kakor tudi vsa sindikalne organizacije, da. m vsako možno pomoč Osvobodil fronti v kultumo-prcsvetnem ozii