SLOVENSKE
KULTURNE
AKCID e
Leto V - 5/6 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 30.3.1958
PETINDVAJSET IZDANJ S. K. A.
Za slovensko knjižno založbo v tujini je pridelek petindvajsetih knjižnih izdanj gotovo lep jubilej in ni, da bi šli kar mimo njega. Koliko duhovnega napora, koliko žrtev od strani pisateljev je v tej lepi zbirki petindvajsetih knjig in koliko materialnega napora od strani založbe! Koliko idealizma in koliko afirmacije kulturnega ustvarjanja slovenske etaigracije! Potrdilo našega življenja! Kakšna povezanost z našo katoliško tradicijo doma, iz katere smo zrasli, in kakšno novo ustvarjanje iz novih, prav naših svetovnih razmer, v katerih nam je živeti .sedaj!
Če pogledamo naš “pridelek” teh štirih poslovnih let, toda faktično treh izdanih letnikov, moramo biti sami samo ponosni na svoje delo. Začeli smo najprej s tradicijo, da dobimo trdna tla, zdaj smo pa že v polneta ustvarjanju za novo. Kociprov Mertik nas je povezal z medvojnimi leti in nam pokazal kot v snu lepoto iSlovenskih goric. “Pravi blagoslov božji slovenski emigraciji,” je (pisala muenchenska Slobodna Jugoslavija. S Pregljem smo segli v tradiciji še dlje, pokazali smo katoliškega klasika iz časa meddobja dveh vojen, na ta način, da je dir. Kacin ugotovil, da “pomeni to izdanje zgodovinsko kulturno dejanje, podobno Levstikovemu in Stritarjevemu odkritju Prešerna”. Iz istega časa so Velikonjeve novele, kot jih je pripravil za tisk že on salm, in so dosegle to, kar je bil izdaji namen, in kar je ugotovil Mau-ser: “Velikonja je bil dober pisatelj in krivico smo mu delali vseskozi, postavljali smo preden mnoge, ki ga niso dosegli.” Ob desetletnici smrti smo ga rehabilitirali kot — pisatelja. Doma so ga ubili;, mi — oživeli! Naj,mlajšo tradicijo pa pomeni Balantič, ki je tokrat dobil lepo 'izdajo, s katero je stopil po besedah Mauserjevih “med klasike”. Slov. kult. akcija ga je izdala kot — pesnika in novi pogledi nanj v publikacijah Slov. kult. akcije ga obravnavajo zgolj kot takega (Simčič, Papež, Jucrčecj. Bil je dosežen isti namen kot z Velikonjo. S temi publikacijami je Slov. kult. akcija približala in poludarjala svoje korenine iz domovine.
Druge knjige pa so že plod emigracijskega ustvarjanja.
Remčeve ekspresivne skice v Črni maši, izišle urejene v novo skupino Kyrie eleison, so iz časa rimskega izgnanstva in obravnavajo na pionirski način v slikarstvu našo usodo. Na drug način pa ima notranji smisel Kosov cikel Križev pot' prosečih na Goršetov risarski osnutek torontskega begunskega križevega pota. Marolt je začel vrsto izvirnih pripovednih del naše emigracije, toda s spominom na zadnje desetletje prejšnjega stoletja v domovini v slogu dobrih realistov, toda ;po besedah iz Slovenske besede “ob tem zdravem humorju in pristni slovenski dovtipnosti človek pozabi, da je knjigo napisal begunec-brezdomec”. Zato pa se je Kociper razbohotil v medvojni snovi in slikovosti, podajajoč v epiki dramatičnega opisovanja naš tehtni tekst. (Phišla sta Simčič in Jiurčec, oba na sodobni ravni pripovedništva, pa oba tudi s psihološkimi motivi iz domovine naših dni, se pravi medvojnih, pa tudi že povojnih let. Simčiču je kritika že priznala njegovo sodobnost in njegovo oblikovalno silo ter velik skok iz provincialnosti “na mednarodno raven” (Vodeb), kakor se bo lahko reklo tudi o Jurčecu, ko ho prišel v i-oke bralcem.
(Dalje na 2. strani).
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vabi
ustvarjalne in redne člane, pa njih svojce in prijatelje na zaključno prireditev poletnega programa.
V soboto dne 2:9. marca 1958 bo ob 20. uri v prostorih “Ilirije’ Alvarado 360 — Ralmos Mejia prireditev:
ob vstopu v peto leto SKA, ob 25. izdanju SKA in razstava vseh knjig založbe SKA ter najnovejših del slikarja g. Ivana Bukovca.
(Razposlali smo vabila.)
Dne 3. februarja 1958 ie preteklo dvesto let, odkar se je rodil prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Vodnik je zapel Slovencem prve pesmi. Bil je tudi prvi slovenski novinar, kajti on je začel izdajati prvi slovenski časnik "Ljubljanske novice", ki so izšle prvič v letu 1797, to je pred 160 leti.
Pesniku Vodniku je dal pobudo za izdajanje časopisa baron Žiga Zoi&J. Novice so izhajale štiri leta, v začetku dvakrat, pozneje samo enkrat na teden. Vsaka številka je imela po šest do osem strani malega formata. Vse besedilo cele številke bi danes spravili na eno stran modernega tednika. Ko je list ustanavljal, so nekater-i mislili, da bi moral dati listu ime “Lublanske cajtenge", vendar je Vodnik prodrl s svojo zahtevo, da mora imeti list slovensko ime: Novice. Ljubljana je tako dobila poleg dveh nemških listov še tretjega — slovenskega! Res se je to zgodilo z veliko kulturno zamudo, vendar Slovenci nismo bili med zadnjimi. Srhi so dobili svoj prvi tiskan list 1. 1791, Hrvati pa celo 38 let za nami — I. 1835.
Na zanimiv način je Vodnik utemeljeval, zakaj je dal listu ime Novice. Zapisal je, da ho naloga lis’ta "naš jezik čeden narediti" in "novica pomeni novino, novina pa pomeni pri nas novo njivo."
Bil je rojen novinar. Prisluhnil je svojemu času in o njem pričal. Res pa je, da je živel v času, ki je bil poln dogodkov in prekucij. Snovi mu ni manjkalo. Delo pa ni bilo lahko, Ver ni imel virov, kakor jih imajo listi danes. Poiročevalskih uradov in agencij še ni bilo. Večinoma je moral napisati vse sam in je med dnevnimi novicami zabeležil, da je Napoleon prespal eno noč v Ljubljani in sicer v Škofijskem dvorcu. Vodnik je Napoleona ■videl in je zapisal, da se mu je zdel nekoliko "bledičen".
Podoba pa je, da je bil Vodnik navdušen za vojsko. Vojskovanje med Francozi in Avstrijci je tako popisal: "Vojska je bila ena muzika. Francozi so godli na škant, esterajharji pa na bas, lenečani so začeli plesat..." — kar je pomenilo, da so bili Benečani prepodeni iz Istre.
V Ljubljani so dvestoletnico rojstva proslavili z velikimi slovesnostmi v Narodnem gledališču, glavna proslava pa je bila pred pesnikovim spomenikom na trga, ki nosi njegovo ime.
IZŠLO !
Ruda J u r č e c
LJUBLJANSKI TRIPTIH
Prvi izvodi bodo na razpolago v soboti) dne 29. ma^ca 1958.
Strani: 200 Cena: broš. 40 —« vez. 55 —
(Dalje s 1. strani.)
iPioezija iy okvirju Slov. kult. akcije pa je doibila naravnost literarno prodorni pomen, saj je s Kosolm in Papežem v zbirkah ter z drugimi v Meddotoju razvila novi idealistični slog, 'rekli bi lahko novo metafizično stvarnost. Tako se je ob tradiciji prejšnjih 'izdaj pojavil pravi slovenski izseljenski rod z novim slogom in novim poslanstvom, z novo prodornostjo, miselnostjo in tehniko. Zato tretji letnik pomeni gotovo neko revolucionarnost, naše okno, odprto v svet novim tokovom. Čutimo, oblikuje se nova generacija. In ta dobiva najvidnejši izraz v Meddobju, kr je iz Trsta že večrat debila .prilastek najboljše slovenske literarne revije “na obeh straneh stene”. Tudi Vrednote vr’še svojo znanstveno nalogo, ki jo bodo letošnje leto prepustile Zgodovinskemu zborniku. Izdaja potopisa Slovenca na Himalajo (Dhaulagiri, o kateri je napisal severno ameriški rojak, “da imamo Slovenci z njo knjigo, ki se lahko primerja z najboljšo literaturo, ki je. bila doslej napisana o ekspediciji na Himalajo, poleg tega pa še hribolazca velikega formata”), Geržiničevega oratorija o Baragi, Komarjevih esejev, kakor tudi pesniški tprevod Danteja, so samo dokaz, da knjižna izdanja Slov. kult. akcije segajo na vsa kulturna področja. Novi letnik z Mauser-jem, Kunčičem in Rudolfovo bo umirjenejši, slogovno vmesen med prvo in drugo skrajnostjo. Tb ,pa zato, da sem označil pomembnost slog'ovne povezave preteklosti z bodočnostjo, ki dobiva jasen izraz v naših izdajah. 25. knjiga, ki zaključuje lanski letnik, je ravno knjiga našega predsednika Jurčeca. Zato pomeni dvojni jubilej: prva leposlovna knjiga esejista Ju-r-čeea, pa 25. knjiga, ki je izšla pod njegovim predsedovanjem! Lepa, neiskana sovpadnost. In k obema uspehoma čestitamo!
V splošndm. mislim', da smo se držali .pri izdajanju knjig načela, ki ga je urednik knjižnih izdaj napisal svoj čas v Glas kot naš namen: “Izdajati hočemo v prvi vrsti izvirna zamejska dela, ki naj dokazujejo, da književnost Slovencev v svetu noče biti nazadnjaška, temveč skuša po svojih močeh držati korak s svetovno sodobnostjo, sredi katere živi. Tudi to naj poudarja: sprostitev v svobodi in duhu svobode v umetniškem ustvarjanju, v iskanju motivov iz osebnostnih slogov, tako v smislu sodobnosti kakor tradicije, le da izven diletantizma, ter z iskrenim hotenjem, služiti lepoti in resnici. S teto slovenski pisatelj v tujini more najbolje služiti svoji domovini. S kulturo in umetnostjo hočemo potrjevati slovenstvo v meddobju časa, ki naj z ustvarjenimi vrednotami poveže tujino z domovino, preteklost preko sedanjosti z bodočnostjo. Upam, da nam’ zgodovina ne ho- priznala samo dobrega hotenja.”
Tako simo pisali takrat in tako mislimo danes. Ne samo mi. Tako je škof dr. Rožman dobro dojel naše delo: “Znamenje 'je, da je v našem narodu še veliko življenja. Dokaz, da naš razmere niso strle. Vsi sodelavci se zavedajo dolžnosti, ki jo imajo pred Bogom in narodom.” In predsednik dr. Krek je potrdil isto na drug način: “Slov. kult. akcija je gotovo edinstven sad naših kulturnih delavcev v tujini. iPo svojih dosedanjih delih in obširni organizaciji, ki nima primere ne para. Razrašča se v prelep pušeljc emigracijskega slovenskega udejstvovanja.” Glas iz Pariza je poudaril: “Ljudje, ki prihajajo iz dolmovine, so presenečeni nad vašim kulturnim delom v tujini.”
Tako naših 25 knjig le ni izdanih zaman: potrdilo so slovenskega kulturnega življenja v tujini in naše rasti. Hoče ohranjati narod na ta način, kakor se je izrazil p. Prešeren: “...uresničujoč ono poslanstvo, da ostane slovenska kultura na tisti višini, ki jo mora doseči narod, iako se hoče ohraniti.”
Služiti umetnosti in kulturi se pravi še tudi — shižiti narodu. In vemo, da je narod v tujini dvakratno potreben tega dela. In naše delo dvakratno potrebno opore in pomoči naroda v tujini. Mislimi, da po teh 25. knjižnih izdanjih ta trditev ni odveč.
T. D.
DRUGA REDNA SKUPŠČINA SLOV. KULT. AKCIJE
Slov. kult. akcija zboruje samo enkrat na dve leti; to je občni zbor. Ker je bilo v zamisli ustanoviteljev akcije, da bodo posamezni odseki večkrat zborovali, (spreminjali vodstva in delovni spored, je ob ustanovitvi prevladalo mnenje, da dvoletna skupščina zadostuje. Če je potrebno pozvati skupščino na izredno zasedanje, je zadevni postopek zelo enostaven, pa si doslej še nihče izredne skupščine želel ni. Vendar je 'bilo med prvo skupščino predlanskim v aprilu, ki je podajala obračun o dotedanjem 26 mesečnem delovanju, in letošnjo dne 1. marca, precej razlik. U-istvarjalmo članstvo je ostalo z malenkostnimi spremembami isto kot zadnjič, razen da 'se je pomnožilo, vendar iso odseki sami izvršili v najlelpšem miru nekaj sprememb v vodstvu; med tem časom šele osnovani historični odsek ise je moral šele formirati. Bog bedi zahvaljen, da ves čas obstoja Slov. kult. akcije ni bilo povoda za osebne spremembe v odsekih zaradi kakšne smrti; vsi ustvarjalci živijo in delajo. Pač pa obžaluje Slov. kult. akcija smrt nekaterih naročnikov in podpornikov, kot gg. Patemosta v Braziliji in Grdine v ZDA. Naj jim Bog poplača tudi njihovo vnemo pri prizadevanjih za dvig prave slovenske fcultu-,re. Poleg osebnih sprememb v vodstvih odsekov, torej v poročevalcih o delu v odsekih, se je ta druga skupščina razlikovala od prve tudi v tem, da je mogla 'pozdraviti lepo število rednih članov. O tem sta odbor in uprava večkrat razpravljala; redno članstvo ima gotovo vso pravico, hiti poučeno o vsem poslovanju Slov. kult. akcije, toda čemu dvoje skupščin,, če ena lahko' ivse opravi! Tretja razlika je bila v tem, da so se izvenairgentinski ustvarjalci za skupščino zelo zanimali; nekateri so poslali tukajšnjim ustvarjalcem pooblastila, drugi pa ®o poslali vsega uvažava n j a, vredne dragocene nasvete in vzpodbude.
Nerodno je bilo isamo to, da je bil zbor,ovalni prostor premajhen za lagodno razpravo, k čdmer je kvarno prispevalo še neugodno vreme tistega dne.
Vendar je mogel predsednik Jurčec Ruda že prav kmalu po napovedani začetni uri skupščine po vseh običajih ugotoviti več kot sklepčnost in je zborovanje začel z lepim pozdravom zlasti rednim članom, pa tudi tako 'številno navzočim in zastopanim ustvarjalcem1. Sporočil je dnevni red in prosil tajnika, naj prebere poročilo o prejšnji skupščini, ki so ga zfoo-r-ovalei odobrili brez pripomb.
Potehni je poročal predsednik. Kar smo p/red štirimi leti podčrtali, da hočemo prispevati k reševanju slovenskega duha v zamejstvu zlasti v tistem, v čemer v domovini ne more slediti svojim tradicijam, to smo tudi v drugem dvoletju po svojih močeh nadaljevali. Knjige, revije in zborniki, kulturni večeri, prireditve odjekov in širša srečanja so naleteli na pravi odmev med našimi rojaki; ma priznanje našega dela tudi pri tujih organizacijah in kulturnih ustanovah.
Pravo kulturno delo ne more (biti uspešno, ako v skupnem narodnem življenju ne donaša nekih glavnih značilnosti, brez katerih narod niti ne more pravilno živeti. Harmonija in duhovna globina narodnega snovanja slonita na deležu, ki ga prinaša kulturno delo. V našem narodnem razvoju bi nastala občutna vrzel, če ne (bi bilo delo kulturnih delavcev, umetnikov, literatov in glasbenikov pravilno vključeno in umevano. Slov. kult. akcija je to vrzel izpolnila, njeno poslanstvo je bilo razumljeno; danes skuša nadaljevati s sodelovanjem pri bogatenju slovenskega duhovnega zaklada.
Predsednikovo poročilo je želo mnogo priznanja.
Tajnik Marijan Ma^-olt je podal statistiko ustvarjalnega. in rednega članstva pa naročnikov, kar jih je prijavljenih pri centrali (naročnikov pri poverjenikih ni mogoče številčno točno navesti). Korespondenca stalno narašča, kar je gotovo znak pospešenega dela in posebne vneme ge. Debeljakove pid njenih stikih z naročniki. Uprava je imela v zadnjih 22 mesecih 80 isej in skladno s pravili je prevzela od od-
(Dalje na 4. strani.)
OB DESETLETNICI GALLUSA
Te dni slavi desetletnico naš pevski zbor v Buenos Airesu — Gallus. Deset let ni dolga doba v človeškem življenju, še krajša je v življenju ustanov, ki posegajo za cela obdobja v razvoj in delovanje narodove kulture. Vendar, kolikšna razlika v primeri z drugimi jubileji! Ko se bodo prihodnje dni Slovenci v Buenos Airesu podajali na Gallusove jubilejne proslave, bodo v srcu gotovo čutili isto in se z veseljem in ponosom spominjali dela in poti, ki ga je v teh desetih letih opravil naš izven domovine vodilni pevski zbor.
Ko smo se v prvih dneh emigracije zbirali v taboriščih in begunskih naseljih, smo čutili, kaj bi naj bilo tisto, kar bi nam naj pomagalo čez prve bridkosti in težave trpljenja v tujini. Kakor nas je v podobnih urah preizkušenj in udarcev reševala slovenska pesem v domovini, tako smo se zatekli k njej. Ona nas je vabila in tolažila pri prvih slovenskih službah božjih, ko so bila organizirana prva samostojna slovenska cerkvena opravila v kapelah in cerkvah po taboriščih. Ni trajalo dolgo, pa smo že imeli pevske zjbore. Pevci se niso zbirali samo, da bi zadostili svoji srčni potrebi po nečem, kar je najbolj naše, pobuda je šla še dalje — Slovenci smo storili prvi korak: ohraniti hočemo svoj najdražji zaklad. Pevska kultuba, ki je že v domovini dosegla zelo visoko stopnjo, nas je potegnila iz duhovne osamelosti in zapuščenosti, ki bi mogli postati nevarni, ako bi ne bilo ljudi, ki so trenutek razumeli in storili vse, da smo dobili prve slovenske pevske zbore. In ti zbori so bili pravo zrcalo tega, kar zmoremo. Prvi nastopi v važnih evropskih središčih so potrdili sloves, ki smo ga prinesli iz domovine. Vez s tradicijo in poslanstvom, ki ga je imela glasbena kultura v domovini, je bila obnovljena. Temelj za nadaljni razvoj je bil postavljen na prave osnove.
Glavnina slovenske emigracije se je usmerila v Argentino. Med prvimi, ki so prišli, so bili tudi člani pevskih zborov in v skupini kulturnih delavcev tudi glasbeniki in zborovodje. Letos že slavimo desetletni jubilej obstoja Društva Slovencev. Obenem z njim pa tudi deseto obletnico ustanovitve pevskega zbora Gallus.
Gallus je dal takoj poseben pomen in značaj vsemu razvoju dela na kulturnem polju. Ko smo začeli prirejati prve nastope in kulturne prireditve, ni bilo sporeda, kjer Gallus ne bi nosil glavno pezo; ravno njegov nastop je bil najbolj privlačna točka. Gallusovi samostojni koncerti so bili tisti, ki so nas privabili v največjem številu in na njegovih prireditvah so rojaki našli največ tistega, kar jih je dvignilo v novem svetu. Povsod se sliši, da nas pesem drži skupaj in da nas ohranja. Rodovi, ki ne govore več slovensko, se zatekajo k pesmi svojih dedov in so ob njej srečni. Za nas Gallusov koncert ni bil samo to — ni bil samo spomin. Gallusov nastop je bil vedno pomemben kulturni dogodek, prerez čez našo glasbeno zmogljivost in dokaz o tem, kako znamo držati korak. Zbor ni spričevalo o tem dajal samo nam, njegovi nastopi pred tujim občinstvom so potrdili ta sloves in prejemal je lepa priznanja. Zbor uživa velik ugled v tukajšnjem glasbenem svetu.
Vse naše kulturno delo sloni na žrtvah. Le malokje pa sloni na tolikšni požrtvovalnosti, kakor so jo morali dokazati
(Dalje na 6. strani.)
kronika
Uprava Slovenske kulturne akcije ima v zalogi tudi knjigo Vinka Beličiča “Dokler je dan”. Obsega črtice: Kdo me kliče?, V senci leskovega guma, Premišljevanje o smrti. Večna luč, Pogovor z gmajno, Ob neznanih kostnicah, Rumeni nagelj, Marmelada, Stari dnevniki, Mala sestrična Jenny, Plemič in njegov oproda, Poslovilna večerja, iPo visoki ravnici, V kraj iutinstva, Dokler je dan. — Izdala založba Tabor. —- Cena 35 pesov. Dobi se tudi v pisarni Dušnega pastirstva in pri Pavletu Homanu.
— Zdravstveno, stanje pisatelja Ivan:* Preglja ge je poslabšalo in že dalj čaisa nikogar ne sprejme. Mohorjeva družba v Celju je sklenila v letu 1958 izdati antologijo njegovih del.
—• Slovenski oder pri tržaškem radiu je izbral za proslavo svoje 3000. predstave Branka Rozmana dramo “Roka za steno”. Delo je bilo izvajano v drugi polovici januarja in so slovenski listi v Trstu in Gorici delo in njega izvedbo pohvalili.
doma in po svetu
—	Uprava najreprezentativnajše italijanske umetnostne razstave “Biennale” v Benetkah je letos povabila iz Trsta samo dva umetnika, od katerih je .eden Slovenec; je to Lojze Spacal. — V Tr stu je pto1 razstavi del slikarja Jožeta Cesarja odprl svojo prvo razstavo nov slovenski slikair Avrelij Lu-kežič.
—	Univerzo v Skoplju pripravlja za tisk Slovar makedonskega jezika. Obsegal bo 25.000 besed. To je prvi slovar1 makedonskega jezika in bo izšel v obliki makedonsko-isrbskega besednj aka.
— Državna založba v Ljubljani je objavila, katera slovenska dela ntisli izdati v letu 1958. Izdala bo dva rolmana Miška Kranjca: “Nad hišo se ne kadi več” in “Bele so, bele vse poti”. Obe deli sta prvi dve knjigi obsežnega opusa o pohodih in bojih XIV. partizanske divizije. Anton Ingolič bo izdal roman: “Kje ste, Laniutovi?”. Roman tržaškega pisatelja Borisa Pahorja “Onkraj pekla so ljudje” se dogaja v nemškem koncentracijskem taborišču in pri Parizu. Mira Mihelič bo izdala roman iz meščanskega življenja “April”. Pri isti založbi bo izšla tudi zbirka novel Ivana Potrča in nov roman Alojza Rebule. Pesnica Lili Novy bo izdala zbirko pesmi pod naslovom “Oboki”. Založba bo izdala tudi monografije o slikarjih Nikolaju Pirnatu, Francetu Miheliču in kiparju Borisu Kalinu. Izdala bo tudi prvo knjigo Zgodovine
(Dalje na 6. strani.)
(Dalje z 2. strani.)
bora precej poslov. Tudi važnejši sestanki odsekov so pri upravi zapisani. Spremembe v vodstvih odsekov so se izvršile v najlepšem soglasju. Novi histo-rični -odsek deduje, ne pa še naravoslovni, čeprav pogojev ne manjka. Za tem je tajnik naštel vrsto zunanjih dogodkov, ki iso poleg načrtnega delovanja razgibali aktivnost akcije in jo -še bolj ali drugače zaposlili. IPlodal je še enkrat pregled kulturnih večerov in drugih prireditev in je tudi pri tej točki lahko ugotovil porast opravljenega dela, pa tudi zanimanja javnosti zanj. Sodelovanje z drugimi kulturnimi ustanovami v Argentini in drugod po svetu je bilo iskreno in plodno.- Zanimanje publicistike tu in drugod za naše delo ge naraslo in zavzelo značaj, ki presega sliučajnoitno poročanje.
Na vrsto so prišli referati odsekovnih vodij. Vodja filozofskega odseka dr. Vinko Brumen se ni toliko pečal s preteklim delom in se je v tej stvari naslonil na tajnikovo poročilo, kot z napovedmi za bodoče delo. Pohvalno je omenil zanimanje članstva prav za filozofska predavanja in napovedal, da je odsek v razgovorih z gg. dr. Ahčinom, dr. Brumnom, Finkom, dr. Komarjem, dr. Krajnikom, dr. Lenčkom in prof. Rakovcem, da bi prevzeli vrsto kulturnih večerov in seveda tudi obogatili znanstveno vsebino naših revij.
Vodja literarnega odseka dr. Tine Debeljak je poročal o uspelih, večerih zadnjih dveh let, ki po večini niso bili spočetka na sporedu, pa so obravnavali potem zelo aktualne predmete iz domačega in svetovnega leposlovja. Našo publicistiko so znatno podprli.
Za gledališki odsek je poročal vodja Jože Rus. Poudaril je, da se je ta odsek zavedal ves čas velikega pomena, ki ga ima gledališče za širše občinstvo, ob enem pa dolžnosti, da seznanja zahtevnejšo publiko z najnovejšimi odrskimi umetninami.
Glasbeni vodja prof. Alojzij Geržinič je naglasil, da je za koncerte več zanimanja kot za predavanja in filme iz tega področja. Z zunanjimi člani je nekaj kontakta. Izšlo je večje glasbeno delo v tisku (Baraga). Odsek si prizadeva, da si pridobi sodelovanje mlajših izvajalcev, kar je bilo že na siporedu prejšnjega leta, pa še ni uspelo. Vsaj Glas je prinesel več glasbenih sestavkov, ko ostala publicistika ne prinaša poleg nekritičnih poročil kaj prida o muziki. Za prihodnje leto ima odsek pripravljena dva koncerta, skušal pa bo nuditi še kaj več. Ima -pa vsekakor v načrtu seznaniti argentinsko publiko s slovensko glas-' bo.
Prof. Milan Volavšek za umetnostni odsek je svoje poročilo razdelil nekako v dva dela. Najprej je poročal o zunanjih prireditvah (predavanjih, razstavah, opremah knjjig), nato pa o notranjem delu umetniške šole. Na koncu prvega dela je pohvalno omenil sodelovanje i-zvenargentinskih ustvarjalcev. V drugem delu je naglasil skladnost v naziranju profesorjev in dijakov o izseljenski umetnosti.
Kot zadnji odse-kovni vodja je prišel na vrsto zgodovinar Marijan Marolt, ker je historični odsek pač najlmlajši med odseki. Odsek se naslanja najbolj na člane, ki so tudi člani Mednarodne akademije znanosti in umetnosti v Parizu, -pa tudi izven tega kroga ima več članstva drugod kot v Argentini. Priredil je že vrsto kulturnih večerov, za bodoče knjižno leto pa pripravlja izdan je Historičnega zbornika. Tudi nekaj predavanj je za prihodnje leto že obljubljenih, če že ne zagotovljenih.
Med uredniki je prvi poročal urednik knjižne zbirke dr. Tine Debeljak. Razčlenil je dosedanje urejevanje knjižnih zbirk, navedel težave, ki so izhajanje knjig včasih zavlačevale, nato pa je pred zborovalci razpredel bodoči načrt, kot ga bralci “Glasu7’ poznajo že iz napovedi v prejšnji številki.
Sourednik Ruda Jurčec je poročal za “Meddobje ’. V strukturi revije ni sprememb, krog sodelavcev pa se širi. Iz razlogov varčevanja naj bi revija ne objavljala več umetnostnih prilog, razen morda, ob konca letnika. Za četrti letnik je napovedal 4 zvezke po 80 strani, da si s tem zagotovi hitrejše in rednejše izdanje.	(Sledi ob desnem robu spodaj.)
Pisec Ljubljanskega triptiha je prehodil za naše literarne razmere čisto svojevrstno pot.
Mladost je posvetil študiju diplomacije in časnikarstva; obenem je postal eden naših najboljših poznavalcev slikarstva in plesne umetnosti in z neprekinjeno vztrajnostjo sledi sodobno literaturo, posebej še francosko in anglosaksonsko.
Nabrano bogastvo je bilo podvrženo dolgemu prisvajanju, oplajanju in oblikovanju. V ljubljanski dobi se je pred občinstvom pojavila samo študija o J. E. Kreku in nekaj esejev v Modri ptici.
V Vrednotah, Meddobj-u in kot predsednik Slov. kulturne akcije, se je Jur-četc izkazal kot do 'skrajnosti potrpežljiv in razumevajoč usmerjevalec kulturne tvornosti, zazrt v najširša obzorja in vraščen v globočine slovenskega bistva. Zdaj se je iztrgalo na dan, kar je čakalo svojega trenutka. Eseji, kritike, komentarji, govori. Veliki zamahi, svojske formulacije, nastale po navadi kot plod trenja med različnimi pogledi in v borbi za besedo. Izvozno blago za Slovenijo in za svet.
Za petdeseta leto pa je prišlo darilo, ki ga je on -sam gotovo pričakoval, tudi proti upanju, za druge pa je -pomenilo veliko presenečenje: Vuzmenice. Pokazale so, da je na dnu vsega v Jurčecu novelist. Odlikujejo jih:	sodoben predmet,
zanimivi prijemi, -osvežujoče posledice temeljitega poznanja svetovne književnosti in meditacij o nji. Sledovi trenj ustvarjajočega procesa niso izginili, vendar je jezik postal mnogo bolj voljan, zapel je tisto melodijo, ki jo je -pisatelj čul v sebi.
Zadnja ovira je bila odstranjena. Ko so se 'k prvemu božičnemu nagradnemu natečaju zgrnili -spisi o,d vseh koncev zemlje, je bilo soglasno priznanje razsodišča podeljeno najbolj zrelemu izmed njih: Zgodbi Simone Pavlinove, prvemu delu Ljubljanskega triptiha.
Zdaj je delo pred nami v celoti — kot 25. izdanje Slov. kulturne akcije — in zdaj ima človek občutek: pričakovali
obrazi in obzorja
smo to delo, mora d6 priti, ne bi smeli ostati brez njega.
Postavljeno je ledišče vsega tega, kar zbiramo in sli1*1'0 v dejanstvu “našega časa”. Iz te ltspektive zremo na usodno križišče, 1% vanj potisnjena naša domovina, ni človek, mi vsi. Posebna zasluga kn;.e je, da nam omogoči te poglede, d” ^gcščuje v 1. delu Zgodbo Simone *^linove, v 2. delu Podobo Helene Vukove in v tretjem Proces Janeza Pa'*1^- Vodi nas po tajnih katakombah čfe®kega srca (v smislu Dostojevskega1 Cankarja), pri tem spoštljivo in skrcr? obstoji pred nekatero zaprto “kžf1.00” ali pa daje le s trkom na vrata Možnost, da po odmevu sklepamo, k.?e je v njej zaklenilo. V ves ta porleni ,SVet odmevajo seveda glasovi sll°Vl'šja in premiki družbe: vanj vdir. Por izzivajoče nasilje ali pa stoob/P^ privlačnost drugih duš; vse ozw6 je tu včasih prevodnik skušnjavčei?P šepeta, pa spet bleska resnice: staa je skrivnostna sila Življenja in čudov6 so zgodbe milosti. V odsevu notran; dogajanj glavnih treh oseb, zlasti /.6za Pavlina, zremo torej bistvo zgod'Pskih dogajanj in priznavamo skrite®21 ča!sia z večnostjo.
Le tako je mof® globlje razumeti spopad med kršča tv°m in komunističnim redom. Kak'8® posamezniki zablodili v mlin “no'|a človeka? Janeni je pot pripravljaj?1 mladosti egocentrični spiritualv?’ ki je sprejel nogo!. da se poruši.®6 -staro. Moral ,ie priti greh — pres^J70 s Heleno, da se zama je napuh, in J. greh — sokrivda pri Heleni zastrup'anezove žene Simone —, da se pt;,81 duhovna stavba . ki jo je Janez gffg v novi red. — V Heleni prvega delAe ,zdi bralcu, da vidi dograjen tip Jetičnega človeka. Ko pa jo opazuje. ?rugem delu. spozna njeno razklan""’n slabost. Vse nove formule niso mCJ^eniagati tesnobe in vse ižrtvuioča vrezen do Janeza najde sledniič z _ jd0- odločnostjo kot on pot do Usmilj" '
Sama od sebe -“l’6nuja vzporednica s Simčičevim Čl o v' na obeh straneh
stene. -Pri obeh a zakonski trikotnik, zvezan s pijbv,1?1 . medsebojnega vplivanja obeh -so^ la idejnih svetov; pri obeh se koref SoJ*_0gajanja odkri-
vajo po stopnjah ''^gajo prav v otroška leta. A ravno 'a;.]®, daljnih podob-
nostih toliko bolj
vstane raz-
lika: pri Simčiču fct.a neizprosno psihološko analizo, IL dlj0 z ostro dialektiko; kompozicCj.v tehnika. prehaja v virtuoznost; pri! 6Cu sledimo globinskemu prelivatjL .Rezani često le na avtorjevo in ^mcijo. Medtem ko skuša Simčiče'7 „Q ®,0(ikriti zadnja vlakna in jih no«,,‘i. atl’ le Jurčečevo najgloblje zanima11 s vr’.®Yecen° molku; molku kot sredsPJg “Ja, kot orodiu skrivanja in kot	Prmbčevanja,
kot izrazu strahU',.'na j anvla> pričakovanja in kot kretnji; ;^ec.ie odločnosti, kot podobi obzirn^ ,..,1u..ai,’cu surove sebičnosti; molku jl;x:	PR besedi člo-
veške ničnosti in 1 e' Smeli bi go-
voriti naravnost o psihologiji in tehniki molka v Ljubljanskem triptihu.
Tu se odpirajo vratca v posebno dragocenost J-určečeve knjige: mistično pojmovanje človeka in vesoljstva. Mistika, ki ji doslej naša emigracija ni našla izraza, v družbi z nekako slovansko širino, toplino, neodjenljivostjo, celo brezobličnostjo in iracionalnostjo. Navidez mirni, brezbrižni tok nenadoma vzkipi; samo-osebne življenjske nujnosti se v hipu spremene v tisoče vprašanj, nakopičijo ■se dvomi, negotovost, nejasnost. In obratno! Ali n-i nekaj takih potez pri važnejših piscih slovenskega severovzhodnega obrobja, najbližjega naši pradomovini in Rusom ? Pri Jurčecu je vse to (lepljeno s tehničnimi dognanji in idejami moderne zapadne umetnosti.
Zdi se mi, da je pisatelj predvideval svoj način snovanja, ko je v prvi dvojni številki Meddobja (1954) -govoril o Law-rencu Olivieru: “Beseda je postala samo preddverje za misel, ki se izčiščuje za večnost, črka, beseda - to sta isamo še stebra, cerkvena ladja, dvorana, kip ali slika za večno obrednost v templu, v katerem večno živi Misel. Ta obrednost pa ni monotona, ni uglašena samo na en zvok; polna je katastrof, polna slabosti in spoznanj — izdajstva in kesanja...” (str. 48).
Kesanje: gluho, vedno prisotno, zmagovito — to je zadnja zgodba Helene Vernikove in to odloči proces Janeza Pavlina. — Izdajstvo: “Ali te bom izdal” se sprašuje Janez v smrtni celici, z roč na Jezusa v vtihotapljeni hostiji. V istem hipu mu šine poživljajoča zavest, da ni bil do konca izdajalec, ko so ga kot člana komunistične trojke poslali v bogoslovje. Daši je v njem zvenel klic po duhovništvu, ni zdržal, da bi ga dosegel po izdajniški poti. Ostala dva, Luka in Matej, sta prišla do cilja in Mateja je Isvečeništvft rešilo na -smrtno uro v Dachauu. Helena je izdala duhovni svet svoje matere, pred smrtjo izda izdajalski svet revolucije in se vrne. — Spoznanje (v razgovoru z Janezom): “Ali se spominjaš Simoninega prestrašenega vprašanja — ne: ali je bilo spoznanje? ---------Janez. Ti bi moral hiti duhovnik — — — Duhovnik? Le kako naj bom? Ali se nisem srečal z župnikom v gozdu in mi je rekel, da sem satan? — — — in ko je naperil prelat prst name in govoril: “Satan hodi med nami
--------in tebe je dobil zase---------- ”
(Pozneje:) “Zakaj -storim vedno le slabo, ko hočem delati le dobro?”
Satanovo delovanje je v Triptihu močno poudarjeno. Poslužuje se zlasti zlovešče osebe Luča, ki postane po maju 1945 eden najmogočnejših velikašev in prevzame vlogo tožilca v procesu proti Janezu in Heleni ter njuni skupini. Grozljiva je scena v celici, ko zli duh z Lu-čovim glasom in postavo zaplete Janeza v pogovor.
Tako je Jurčec z odločno trditvijo stopil v sodobno debato o satanovem bivanju in vplivu. Prav tako pomemben je pisateljev prispevek k danes priljubljeni duhovniški problematiki. Robert ni kot
človek nič posebnega, kot drugi Kristus pa odločilno poseže v usodo ljudi v smrtni senci (v duhovnem, svetopisemskem in biološkem pomenu te metafore). Ni izključeno, da je Triptih prvi v le^ poslovni umetnosti posegel v strašno poglavje komunistov — duhovnikov. Mnogo obetajoče je, da usode tretjega, Luke, v tej knjigi ne izvemo do konca. Se avtorju že oblikuje novo delo? V tej zvezi bi pokazal na simboliko imen, ki od prvega do zadnjega kažejo na globoko teološko in svetopisemsko zasnovo dela (Janez, Pavlin, Matej, Luka; Simona, Helena, Vernikova; Lučo).
Ljubljana je dobila svoje delo. Triptih prikazuje našo belo prestolnico v njeni najhujši, rdeči dobi z oklepajočim jo ozračjem nasilja, pokvarjenosti, molka, pa tudi tihega in odkritega odpora in spoznanj, ki predirajo oklep tega mrzlega ozračja. Dve krajevni središči ima dogajanje: Florijansko cerkev z njenim trgom in sodnijski trg. Posebno prvo je ujeto s finim slikarskim čutom in preizkušenim umetniškim okusom. Na podoben način so predstavljeni drugi predeli, kotički, pogledi in to v raznih letnih in dnevnih časih. Jurčečeva koncepcija je izrazito slikarska, odtod tudi -statične posebnosti sloga (na pr. vporabljanje pomožnega glagola s pomenom polnosti, vključenosti v prostor: “Ko sta -se zaobrnila, je bil na desni Rožnik.” — “Ko je udarjalo... osmo uro, je bil na drugi strani ceste.” — Dodajanje razpoloženjskih tonov z vzporednimi pomenskimi ali formalnimi sinonimi: “Kdor je bil (spet pomožnik!) ob tem času na ulici, je bil (spet!) tam, kakor so bili (!) na Svojem mestu stebri ob cesti, vodnjak pred magistratom.” — Predno je kaj težavnega, neprimernega, nevarnega storil...”).
Ljubljanski triptih je samoraslo delo, ki mu imanentna umetniška in duhovna sila zagotavlja v bodočnosti naraščajočo ceno in pomen.
ALOJZIJ GERŽINIČ
Tudi -o “Vrednotah’ je poročal ulrednik Ruda Jur-čec. V tem razdbhju sta izšla dva zbornika. Poživitev DOSKI-ja naj vpliva na bodoči letnik.
Izredno zanimivo je bilo poročilo blagajnika č. g. Ladislava Lenčka. G. blagajnik se ni omejil saimo na zadnje dvoletje, ampak je zagrabil ves finančni problem Slov. kult. akcije od začetka. V začetku je bilo -potrebno iri-skirati. Zdaj se položaj zboljša j e in bi se zboljšal do brezkrbnosti, če ne bi bilo v tej državi tolikšnih valutnih 'sprememb in tako radikalnih novotarij -zlasti v tiskarski stroki. Blagajnik je predložil zborovalcem vse postavke za posamezne izdatke in p-rej-emke in ni bil deležen najmanjše kritike. Enoduišno je bilo samo mnenje, da je potrebno razširiti krog plačujočih sodelavcev, ki bi omogočili še večji razmah v delovanju -Slov. kult. akcije.
Tio pa je bil že predmet razgovora o poročilih, ki se je pričel po kratkem odmoru, ki ga je predsednik odredil, ko je blagajnik svoj izčrpni referat dokončal. Debato je pričel prav blagajnik, pa jo je pričel drugod: ob -sodelovanju odsekov s centralo zaradi lažjega vzp-orejanja dela. Tajnik 'je prebral nasvete inozemskih ustvarjalcev: Stanka Janežiča iz Rima o rednem izhajanju Meddobja, kar je itak obljubil že referent, Erjavca iz Pariza, -ki se tiče razmerja med Vrednotami in DiOiSKI-jem, ter drugih, ki so v bistvu pohvalnega značaja.
Ob poročilih vodij odsekov in članov uprave so v debato posegli še gg. dr. Ignacij Lenček, dr. Milan Komar in Lado Lenček.
IPIri točki o volitvah nove uprave je predlagal dr. Vinko Brumen, da naj ostane sestava uprave nespremenjena. Izvoljeni iso bili soglasno: Ruda Jurčev, predsednik; dr. Tine Debeljak, prvi podpredsednik; prof. Alojzij Geržinič, dirugi podpredsednik; Marijan Marolt, tajnik: Lado Lenček blagajnik.
V imenu uprave se je predsednik zahvalil za ponovno zaupanje.
Ker se na vprašanje predsednika, če želi kdo spregovoriti k slučajnostim, nihče ni javil, se je predsednik zahvalil za udeležbo in zaključil skupščino.
(Dalje s 3. strani.) slovenske glasbe Dragotina Cvetka.
— Slovenska akademija znanosti in ulmetnosti pripravlja novo izdajo Slovenskega pravopisa. Ker Ste jezik razvija, bo novi pravopis prinesel nekatere /spremembe v pravopisu, predvsem kar se tiče pisanja krajevnih in zemljepisnih imen.
—• Ljubljanski oktet je v fe-brluarju 1958 gostoval po Italiji in je priredil poseben koncert tudi v Trstu.
—j Londonska založiba Lindoln Prager j® sklenila z jugoslovansko avtorsko agencijo prvo pogodbo o prevodih jugoslovanskih del, ki bodo v prihodnjih letih izšla v angleščini. Med 12 deli sta dve slovenski deli: Pomladanski dan Cirila Kosmača in Na kmetih Ivana Potrča.
— Univ. prof. dr. M. Slavič je končal prevod Sv. pisma in bo izšel pri Mohorjevi družbi v Celju.
— Mohorjevo družba v Celju bo izdala novo (pesniško zbirko Antona Vodnika. V Mariboru pa je prenehala izhajati revija Nova obzorja.
.— “Katoliški glas” v Gorici je o jubilejni oddaji radijskega odra v Trstu zapisal: “V sredo emo poslušali Branka Rozmana dratn,-sko novost “Roka za steno”, ki je bila sploh prvič izvajana v Trstu. Dramo odlikuje miselna problematika in njeno pozitivno reševanje. Razen tega ima Rozman izredno lep in prečiščen jezik. Izvedba je dosegla pravi višek. Težko vpri-zorljivo dramo so člani Radijskego odra s prepričljivo igralsko močjo in močnim dramatičnim povdarkolmi tako dovršeno predstavljali, da je pretresla v dno duše.”
— Slikarja Zoran Musič in Spacal sta bila povabljena, da razstavita svoja dela v Narodnem Muzeju v Monakovem. Spacal je razstavil 120 del in iso mnogo njegovih del kupili nemški zasebniki in tudi galerije.
Mohorjeva družba v Celju ima na čelu založniški svet, v katerem so: prof. Miroslav Ravbar, predsednik; inž. France Adamič, dr. Sanko Cajnkar, dr. Saša Gvahte, prof. Tine Orel, dr. Janez Oražem, dr. Alojz Osterc, Vinko Trček, dr. Anton Trstenjak,' Štefan Trobiš, Bojan Završnik, Jože Kroflič, direktor založniškega podjetja.
Mohorjeva dražba bo v letu 1958 izdala 4 redne knjige in 2 izredni knjigi. Redne knjige:	Koledar
1958; Janez Jalen: Ovčar Marko;'' Anton Falkin: Zdravilne in strupene rastline; F. S. Finžgar: Ma-kalonca. Vse štiri knjige bodo stale 390 din. — Izredne knjige pa so na doplačilo in sicer: Ksaver Meško: Izbrano delo IV., cena broširani 400 din, vezani 500 din in Sveto pismo stare zaveze, I. del v prevodu Matije Slaviča. Obseg ok.
(Dalje s 3. strani.)
tisti, ki so pevski zbor vodili in njega redno delovanje omogočali. Nastop ali javna prireditev zahteva priprave, ki so razmeroma kratke. Pri Gallusu je čisto drugače. Kadar se pri koncertu ozremo po članih zbora, monemo ugotoviti, da jih je mnogo, ki že vseh deset let kot člani nosijo breme vodstva ali aktivnega delovanja. In to delo se ne omejuje samo na periodične priprave: gre za redno in vztrajno delo vseh članov brez presledka ali izostajanja skozi vse leto. Povsod drugod je ta način dela verjetno lažji kot pa ravno v našem mestu. Tukaj ne gre samo za dokaze idealizma — dokaz je lepši: vse to je delo iz ljubezni, ki ne poteši samo osebnega zanimanja, ampak se sadovi dela posredujejo vsej naši skupnosti.
Ob teh dneh proslav desetletnice se zavedamo, kaj nam Gallus pomeni. Gotovo je med stebri, ki nas vežejo skupaj in ohranjajo kot celoto. Iz vsega srca želimo, da bi se delo še bolj razmahnilo in svoje korenine med nami poglobilo.
Gallusu, zlasti pa njegovemu dirigentu, doktorju Juliju Savelliju, ob tem lepem prazniku iskreno čestitamo!
KNJIŽNI TRG V DOMOVINI
Državna založba v Ljubljani je v zbirki Slovenskih pesnikov in pisateljev izdala osmi zvezek Zbranega dela Josipa Stritarja. Zvezek je uredil in z opoanbami iCipr.emil France Koblar. Knjiga obsega Stritarjeve Sipise za mladino, številne pesmi, igrokaze in basni: Pod lipo, Jagode in Zimske večere. To so spisi, is katerimi je Stritar pravzaprav zaključil svoje pisateljevanje.
Veliko1 pozornost je vzbudila izdaja Zbranega dela pisatelja Slavka G rama. širše slovensko občinstvo (je tega pisatelja poznalo samo kot avtorja drame Dogodek v mestu Qogi. Delo je izšlo pred skoraj trideset leti v Ljubljanskem zvonu, potem pa še v samostojnem ponatisu. Po vojni so delo igrali v Ljubljani, pa tudi izven Slovenije (Sarajevo, Celovec). Le maloTjudi pa je vedelo, da je Grum avtor številnih črtic in novel in še ene drame: Upornik. Napisal je še in nikdar objavil dve drami: iPierrot in Trudni zastori. Pred vojno je hotel Grum’ izdati zbirko novel Beli azil, a načrta ni mogel uresničiti. Tabo do danes slovenska čitajoča publika ni poznala enega najpomembnejših pisateljev iz časov med obema vojnama in to pisatelja ekspresionistične s:me-ri (nekateri kritiki ga sedaj označujejo za enega najboljših slovenskih pisateljev). Poleg Goga hvalijo zlasti njegove novele, polne globoke lirike. Zbirka Grumovega dela je izšla pri mariborski založbi Obzorja in nosi naslov Goga s podnaslovom: proza in drame. Uvod ‘je napisal Herbert Griin. Knjiga je razdeljena na diva dela: I. Beli azil (proza) ; II. Trudni zastori (drame). Urednik Griin označuje Gruma kot Ča-, rtodeja brez moči.
Nova slovenska pisateljica Manica Lubnikova je bila pred dvema letoma še neznana. Državna založba pa je pred kratkimi izdala njen roman Gorniki in čas, založiba Obzorja v Mariboru pa sedaj njen dragi roman Rosa na pajčevini. V obeh romanih se sicer predaja opisovanju partizanstva, vendar preseneča pojav mlade pisateljice, ki izjavlja, da dela silno hitro in ji kritika napoveduje še lepo knjižno bodočnost.
Zbrano delo Dostojevskega bo izdajala Državna založba in sicer misli celotno delo iziti ipri njej v desetih knjigah. Komentar in uredništvo je prevzel dr. Bratko Kreft (o Kreftovih pogledih na Dostojevskega piše v Meddobju III - štev. 5-6 Pavle Krajnik, ki zavrača nekatere njegove nazore a Dostojevskem). Kot prva knjiga izmed desetih so izšli v dveh delih Bratje KarannazoVi in ljubljanska kritika pozdravlja izid dela, “ki ga štejejo za vrh ustvarjanja Dostojevskega in ga mnogi skupno z “Vojno in mirom”, is “Faustom”, z “Božansko komedijo” lin “Don Kihotom” prištevajo med največje umetnine vseh literatur in časov”. Kakor pa poročajo nekateri iz Ljubljane, se je ljubljanska izdaja Bratov Karamazovih od originala “oddaljila”. Jz dela so izpustili poglavja, kjer Dostojevski govori o Bogu in krščanstvu. Ako je to resnično, potem je to samo dokaz, da Dostojevskega ne samo napačno razlagajo (Kreft), ampak tudi “okrnjiujejo”... potvarjajo.
Cankarjeva založba izdaja že nekaj let zbirko del iz ‘južnoameriške književnosti. V isti zbirki je sedaj izšlo delo argentinskega .pisatelja Ricardi Giiiraldesa Don Seigundo SiOimbra. Založba .pravi, da o pisatelju nima mnogo podatkov, p:ae pa meni, da je roman med najboljšimi deli, kar jih ima argentinska in vsa 'južnoameriška književnost.
Založba Lipa v Kopru je izdala Karla Čopka zbirko črtic Stopinje. Prevedel jih je Janko Liska. Zgodbe so izbrane iz treh Čapkovih nove-lističnih zbirk in iz knjige Bridke povesti.
Knjižna zbirka Zbrana -dela slovenskih pisateljev in pesnikov — vodi jo kot urednik dr. Anton Ocvirk —■ je izdala tudi že deseti zvezek 'spisov Janeza Trdine in kmalu za njim' je izšel nov zvezek Zbranih del Josipa Stritarja. Zbrano delo Janeza Tirdine urejuje prof. Janez Logar, Stritarjeve spise pa — kot že omenjeno — France Koblar.
Cankarjeva založba je sklenila proslaviti štiridesetletnico oktober-ske revolucije z izdajo Blokove pesnitve “Dvanajst”. V Bloku vidi urednik izdaje višek ruske revolucionarne poezije. Pesnitev je bila v Sloveniji objavljena že leta 1928 z ilustracijami Mihe Mialeša, uvoddm Bratka Krefta in v prevodu Mileta Klopčiča. Ilustracije za novo izdajo je sedaj napravil Ivo Seljak-Gopič, prevod pa je nanovo predelal Mile Klopčič.
V Mariboru je izšel Prežihdv zbornik; založila ga je založba Obzorja, uredila Marja Borštnikova. Obsega nad 400 .strani. Objavljen je prvič del korespondence iz časov, ko je Prežihov začenjal pisateljevati. Objavljena ,so pisma z obema Kozakoma, Klopčičem, Ingoličem, Godino in Meškom. V zborniku so podatki o krožku, ki se j© v Parizu zbiral dkoli Prežihova (Edvard Kardelj, Zdenka Kidričeva, dr. Jože Vilfan in Franc Zadravec). Malo pred drugo vojno [je Prežihov prišel v Ljubljano, kjer je živel ilegalno kot lesni trgovec. O pisatelju pišejo v zborniku še “njegova soseda” prof. Fran Sušnik, dr. Janko Kotnik in Meško. Zaključujejo zbornik in kritični pogledi na glavna dela.
Štiridesetletnico oktobrske 7'evolucije je Cankarjeva založba v Ljubljani sklenila proslaviti kar s šestimi knjigami: Spomini na Lenina (spisi Leniniovih sorodnikov), Iz dediščine Lenina, Izaka Bablja zbirko novel Rdeča konjenica in tri pesniške zbirke: že omenjeno Bičkovo “Dvanajst”, Pesmi Vladimira Majakovskega ter pesmi Sergeja Jesenina. Mariborska založba Obzorja pa je proslavila isti jubilej z izborom sodobne ruske proze v prevodu in redakciji Ceneta Kopča-verjia pod naslovom “Vihar in piš”.
Umetnostni Zgodovinar Janez Dokler je pripravil slovenski prevod dela francoskega umetnostnega zgodovinarja S. Reinacha “Apoilo”. Knjiga je pregleden priročnik za zgodovino upodabljajoče umetnosti v zadnjih dveh tisočletjih. Knjiga je izšla v zbirki Bios pri Cankarjevi založbi.
Slovenski listi so pisali lansiko leto, da Slovenci nimamo mnogo knjižnih nagrad. Zato se je mariborska založba Obzorja odločila ustanoviti Prižihovo literarno nagrado. Za prozo je določila nagrado 200.000 dinarjev, za dramatiko in poezijo pa po 100.000 dinarjev. Prvič bo nagrada podeljena za leto 1958.
Pio zbirki Prešernovih pesmi v angleščini je prišla zdaj na dan hkrati v Londonu in Ljubljani antologija slovenske lirike v angleščini. Zbirka nosi naslov “The Parnassus of a Small Nation”. Pripravila sta jo profesor londonske univerze W. K. Matthews in dr. Anton Slodnjak. Obsega 140 strani in sta jo založili Državna založba in založnik John Oalder v Londonu. Uvaja jo obsežen uvod izpod peresa Janka Lavrina. Vsega je zbranih 91 pesmi, ki predstavljajo slovensko pesništvo od Prešerna do Jožeta Udoviča, to je do generacije, ki je zrasla pred drugo isvetovno vojno. Slede isi Prešeren (15 pesmi), Kette (5), Župančič (10), Gradnik (10), slovensko liriko 19. stoletja, pa zastopajo Levstik (3), Jenko (3), Stritar (1), Gregorčič (2) in Aškerc (1). Cankarja predstavita dve, Murna ena. Pesniško generacijo okrog prve svetovne vojne 'in po nji zastopajo s po eno pesmijo Siardenko, Golar, Lily Novy, Albreht, Gruden, Vida Taufer ter Golia z dvema pesmima. Nato se razvrstijo še pesniki med obema vojnama s po tremi pesmimi Kosovel, Vodnik in Kocbdk, ,a po dve ali eno Jarc, P.od-bevšek, Seliškar, Klopčič, Glazer in Vodušek. Vojne čase zastopata Kajuh in Matej Bor — vsak po eno pesdm —, antologijo pa zakljiu-čujeta Vipotnik in Udovič.
Prešernova družba izdaja knjižni dar — kakor Mohorjeva družba. Za leto 1958 je pripravila naslednje knjige za svoje člane: Miško Kranjec: Mecesni nad dolino; Ivan Bratko: Pomlad v februarju; Branko čopič: Doživljaji Nikoletina Bursača (prevod); in Frana Dominka: [Pogled v vesolje.	...	- .
1200 strani; cena vezani knjigi 1018 din. Po izidu bo cena mnogo višja. Lahko se plačuje tudi v obrokih.
Fran S. Finžgar je napisal knjigo spominov: Leta mojega popotovanja. Delo bo izšlo pri Mohorjevi družbi v Celju. Založba pravi, da so v knjigi zajeti spomini v lepi, pripovedujoči besedi, ki dopolnjujejo marsikatero stran naše narodne zgodovine, predvsem pa živa priča Finžgarjevega dela. Cena knjigi: kartonirana 800 din, vezana 900 din.
Viktor Smolej, kritik in književnik, urejuje Izbrano delo Ksa-verija Meška. V letu 1958 bo izšla 4. 'knjiga. Zvezek bo obsegal osem poglavij in bo sedmo zajemalo spise: Mrtvi in živi, Glad, Naš literarni klub, Anton Aškerc, Peter Bohinjec, Simon Gregorčič, Anton Medved, Anton Verovšek, Lovro Serajnik, Josip Vošnjak, Lovro Kuhar, Naši možje, Pisatelj ‘in korektorji, Materina beseda, Mohorjeve knjige, osmo pa: Iz druge svetovne vojne: spomini, ki jim je avtor dodal še nove poleg Že objavljenih (Križev pot, Božič trpečih, Pot iz četniškega ujetništva in Po Jurčičevih stopinjah). Obseg zvezka bo 27 pol. Cena kart. 400 din, vez. 540 din.
Ljudska univerza v Dubrovniku je priredila dva večera, posvečena arh. Jožetu Plečniku. Predaval je znani hrvatski umetnostni kritik Kosta Strajnic. V prvem predavanju je razlagal Plečnikovo življenje na Dunaju in v (Pragi, drugo predavanje pa je posvetil mojstrovemu delu v Ljubljani. Predavanji je ilustriral s številnimi diapozitivi, ki so tolmačili zlasti veliko Plečnikovo delo na obnovi praških Hiradčanov, njegove ljubljanske u-metnine in njegove skice in načrte.
Zveza književnikov Jugoslavije je lani izdala prvo številko književne revije v štirih jezikih in sicer v francoskem, nemškem, angleškem in ruskeim.
Francoski tednik je razp:sal anketo med akademiki - slušatelji univerz. Med vprašanji ankete je bilo tudi, kateri književniki se študentom najbolj dopadejo. Med študenti tehnike je prejel največ glasov francoski pisatelj Saint Exu-pery; Hemingway je bil šele na tretjem mestu. Sledili so mu: Steinbeck, Cronin, Camus, Dostojevski, Tolstoj; Shakespeare je bil šele na 37. Smestu, Balzac na 35. mestu. Drugačen pa je bil izid na drugih fakultetah, zlasti filozofiji in medicini. Odgovore je poslalo 2000 akademikov in za najboljšega pisatelja je bil izbran Dostojevski (492), petdeset glasov manj je dobil Malraux, Saint Exupery je na tretjem mestu, četrti je Camus, peti Gide, Tolstoj je na dvanajstem mestu, Balzac na trinajstem, Cronin na triintridesetm, Faulkner na petintridesetem.
_VABILO ZA NAROČBO-
NA PUBLIKACIJE SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
LETO 1958
JERČEVI GALJOTI
K a r 1 M a u s e r
Pisatelj Karel Mauser ima solidno ime v slovenski sodobni književnosti. Svoj kos slovenske zemlje zna prikazati z iskrenostjo in ljubeznijo
ZEMLJA IN NEBO
Milan Komar
Eseji in razprave Milana Komarja so vedno dogodek v naši publicistiki. Knjiga Zemlja in nebo bo gotovo aktualna novost na našem knjižnem trgu.
GORJANCEV PAVLEK Mirko Kunčič
Mladini manjka branje. Ime mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča je že v domovini zaslovelo. Bil je avtor, ki ga je mladina cenila. Otrokom v zamejstvu bo njegova knjiga najlepši dar, staršem pa zadoščenje in veselje.
ČRTICE
Neva Rudolf
Mlada slovenska pisateljica nastopa s tem delom pot med občinstvo. Pri božičnem natečaju SKA je Ižirija njene črtice nagradila.
ZGODOVINSKI ZBORNIK
Zgodovinski odsek SKA prevzema s tem Zbornikom nalogo, da v uredništvu Marijana Marolta objavi zbirko razprav svojih članov in sodelavcev.
MEDDOBJE
Četrti letnik
Uredita Zorko Simčič in Ruda J u r č e c
Revija SKA je v prvih treh letnikih opravila pomembno nalogo in je v revijah in listih kritika njeno delo z velikim priznanjem ocenila.
GLAS
Slovenske kulturne akcije
List bo izhajal dvakrat na mesec in bo še naprej obveščal o delu SKA, založbe in prinašal kratke zapiske o kulturnem delu doma in po svetu.
Vse knjige bodo izšle tudi vezane ali v platno ali v karton. VAŽNO:
Naročnina na celoletna izdajanja je dvojna. Ena za vplačila pred 1. majem in druga za kasnejša. Zakaj?
Ker se v Argentini cene tisku stalno dvigajo in bi si radi vsaj papir zagotovili in nabavili po sedanjih cenah, moremo nuditi lansko nespremenjeno naročnino na ta naša letošnja izdanja le tistim, ki naročnino v celoti vplačajo naprej, in sicer vsaj do konca aprila. Za kasnejša vplačila, samo primorani določiti 20 % višjo naročnino. Prosimo vse naročnike, da tako v našem kot v lastnem interesu vplačajo naročnino čim prej, za kar jim bomo iskreno hvaležni!
Lanska in torej tudi letošnja naročnina pa je ta:
ARGENTINA: broširano 260 pesov, v platno oz. karton vez. 300 pesov. JUŽNA AMERIKA: broiš. 300 pesov, v platno oz. karton vez. 340 pesov. ITALIJA: broširano 5.800 Lir, v platno oz. karton vez. 6.500 Lir. AVSTRIJA: broširano 200 'šilingov, v platno oz. karton vez. 300 šil. FRANCIJA: broširano 4.200 frankov, v platno oz. karton vez. 5.000 fr.. USA in KANADA: broširano 16 dol., v platno oz. karton ve. 18 dol. ANGLIJA, AVSTRALIJA: broširano 6 funtov, v platno oz. karton vez. 7 funtov.
Cene posameznim izdanjem bodo cibjavljene sproti.
Člani Slovenske Kulturne Akcije imajo pravico do 20 % popusta. Vplačila na naslov: Lenček Ladislav, Coehabamba 1467, Buenos Aires.
Knjižna založba Slovenske kulturne akcije:
Alvarado 350, Ramos Mejia, Buenos Aires, Argentina.