Službeno glasilo Zimsko-Športnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza in Ljubljanskega
Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek
Naročnina: četrtletno Din 20’—, polletno Din 40’—, celoletno Din 80-— Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija". Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Lige se se pričele
Nestrpno, z ogromnim zanimanjem pričakovano tekmovanje po ligah se je v nedeljo pričelo. Srečali so se prilično enakovredni nasprotniki, kar pričajo tesni rezultati. To je dober dokaz, da so lige dobro sestavljene in da se najbrže do konca ne bo vedelo, kdo bo zmagovalec odnosno katerih šest bo prišlo v končno tekmovanje za državno prvenstvo.
Vsi klubi topot še niso nastopih. V tekmovanje še nista posegla vodilna kluba Beograda, dalje iz naše skupine zastopnika Ljubljane ter »mojster z morja« Hajduk, ki se vrne šele 9. t. m. v Split. Nastop' Hajduka po ameriški turneji bo vsekako senzacija prvega reda. Moštvo igra svojo prvo tekmo šele 31. maja in bo imelo torej dovolj časa, da se odpočije od napornega potovanja.
nekdanji dobri formi in je sigurno zmagala. Po poteku igre bi moral biti rezultat večji. Sodil je g. Joksič iz Beograda.
Slavija:Gradjanski 1:0 (0:0).
V	Osjeku sta se srečah dve enakovredni moštvi. Igra je bila do konca zelo zanimiva. Zmagonosni gol je zabil srednji krilec Fundelič, obenem najboljši igrač na terenu. Sodnik g. Kulund-žič (Subotica).
Mačva:Vojvodina 1:0 (1:0).
V	Šabcu je zmagala domača Mačva v tekmi, ki je bila polna incidentov. — Sodnik slab.
Obilič:Pančevalački 5:1 (2:0).
Na lastnih tleh v Vel. Bečkereku je
sigurno zmagal Obilič. Gost iz Pančeva PSK je bil indisponiran.
KDO IGRA V NEDELJO V LIGAH?
V nedeljo 10. t. m. se odigra drugo kolo državnega prvenstva. Za nas je najvažnejše, da nastopita oba ljubljanska kluba. Lažje stališče ima Primorje, ki igra doma, dočim se poda Ilirija na vroča zagrebška tla.
Tekme zagrebške lige: v Ljubljani Primorje :Hašk, v Zagrebu Concordia:IIirija.
Tekme beogradske lige:
v Sarajevu Slavlja .'Jugoslavija, v Beogradu SokoiJug (Skoplje).
Tekme vojvodinske lige:
v Šabcu Mačva:Obilič, V. Bečkerek, v Pančevu PSK:Vojvodina, N. Sad, v Subotici Bačka:Slavija, Osjek, v Osjeku GradijanskLSand, Subotica.
Prvenstvenene tekme LNP
ZAGREBŠKA LIGA.
V naši ligi sta nastopila samo dva kluba: Hašk in Concordia. Favorit je bil Hašk, ki je nastopil z nekaterimi starimi kanoni Gradjanskega, dočim je morala Concordia v boj brez »Amerikance v« Paveliča, Živkoviča in Paveliča M- ki je blesiran.
Concordia :Hašk 1:1 (1:1).
Sodniku g. Fabrisu sta se predstavili moštvi:
Concordia: Kovačič-Babič, Pa-vičič-Ralič, Premrl, Pavelič-Praunsper-ger, Martinovič, Armano, Jazbec, Löw.
Hašk:	Starec - Slivak, Remec -
Kunst, Agič, Horvat-Wolf, Hitrec, Ga-Ver, Cindrič, Babič.
Tri tisoč gledalcev je nezadovoljno zapustilo igrišče — igra obeh moštev ie popolnoma razočarala.
Hašk je imel pred odmorom več od igre, Concordia po odmoru. Najboljši mož Haška je bil vratar Starec. Prav dober je bil Babič na levem krilu. Nevarni Hitrec je bil dobro krit in ni prišel do izraza. Nekdaj najboljši strelec Zagreba, Cindrič, je popolnoma odpovedal in je bil sosedom samo v kvar.
Concordia je zadovoljila v ožji obrambi z Demičem na čelu. Ogromno delo je zopet opravil Premeri.
Oba gola sta padla pred odmorom. Za Haška je scortal Hitrec, Concordiji ie pripomogel do izenačenja autogol sicer dobrega Slivaka.
BEOGRADSKA LIGA.
Beogradski Soko, ki se je z dvema Zmagama nad prvakom Skoplja kvali-bciral kot tretji beogradski klub v ligo, te imel za nasprotnika sarajevskega Saška.
Soko:Sašk 2:1 (0:1).
Moštvi sta nudili obojestransko sla-c° igro, čemur je največ doprinesel J^očan veter. Rezultat sam je verna sli-a Poteka igre. V prvem polčasu so bili kr°sti iz Sarajeva boljši, po odmoru so Drevladovali domačini. Tekmi je prisostvovalo 1000 gledalcev. Gole so zabili
Sašk Götz, za zmagovalca Tomaše-’c in Pavlovič. Sodnik g. Popovič.
VOJVODINSKA LIGA.
Največ tekem se je odigralo v vojvodinski ligi. Tu sta bila kar dva lokal-0 doi-bvia, eden v Subotici, drugi v Neku. Povsod so zmagali favoriti, če-av z zelo tesnim rezultatom.
Bačka :Sand 1:0 (1:0).
VamU,bot^kemu derbyju je prisostvo-1500 gledalcev. Bačka je zopet v
Poraz par forfait-prvaka Svobode.
Po zmagi Svobode nad Grafiko 26. m. m. ni mogla nedeljska tekma Hermes :Svoboda več spremeniti vrstnega reda v tabeli sedanjega I. razreda Ljubljane. Svoboda je imela 3 točke naskoka, torej je Hermes pod nobenim pogojem ni mogel dohiteti. V nedeljo je šlo tedaj le za prestiž. Svoboda je prestala to preizkušnjo zelo slabo. Ne toliko zaradi rezultata, ki se pri nogometu pač pripeti lahko slehernemu klubu, kot zaradi svoje mizerne igre. Od lanskega poletja je zgubila Svoboda več igralcev, ki so ostavili v moštvu velike vrzeli. Enakovrednega nadomestila nima, čeprav razpolaga v rezervi s krepkim in sposobnim, toda popolnoma neizvežba-nim naraščajem. Tako moštvo že v naprej ni imelo izgledov proti Hermesu, vendar je rezultat
Hermes:Svoboda 5:0 (1:0), rezerve 3:0 (1:0)
višji kot se je pričakovalo.
Edina odlika Svobode je bila požrtvovalnost in borbenost, ki so jo pokazali vsi njeni igralci, tudi obe krili kot najšibkejši točki enajstorice. Nekoliko poskusov nadarjenega Janežiča, ki je igral v sredini napada, prodreti skozi Hermesovo obrambo, je ostalo brezuspešnih. Mladi vratar se je v prvem polčasu srečno otepal stalnih napadov Hermesa, le enkrat je moral kapitulirati pred dobro plasiranim strelom Svetica II; v drugem' polčasu, že proti koncu so mu radi taktične napake — stal je nekoliko predaleč pred golovo črto — ušle tri žoge nad rokami pod prečko. Tudi enajstmetrovke Svoboda ni izrabila.
Hermes je dosegel v nedeljo komaj svojo povprečno formo. Ustrezal je kot ponavadi notranji napadalni trio Svetic II — Svetic I — Škrajnar, od časa do časa Košenina kot srednji krilec ter v drugem polčasu še levi half. Ostala mesta niso bila zasedena najboljše, levo krilo je desni half celo prav slabo. Navzlic temu je bil tehnično in po skupni igri za najmanj cel razred boljši od Svobode. Ako bi ne gubil časa s hiper-kombinacijo, bi si zagotovil lahko že v prvem polčasu visoko zmago.
Na vsak način je zmaga 5:0 nad Svobodo, kot oficijelnim prvakom Ljubljane, za Hermes lepo zadoščenje in le škoda je, da ni mogel popraviti posledic nepremišljenega odstopa !z igrišča v jesenski tekmi z Ilirijo, zaradi katerega
je Svoboda dobila jesensko tekmo par forfait, brez igre, s 3:0. V finalu za pod-savezno prvenstvo bi bil Hermes pač daleko dostojnejši reprezentant Ljubljane. Slučaj Hermesa kaže, kam pride lahko tudi najboljše moštvo, ako se demoralizirajo njegove vrste z onim sistematičnim, tipično ljubljanskim hujskanjem proti sodnikom.
Svoboda se svoje slabosti zaveda in skuša v zadnjem hipu rešiti položaj ; fuzijo s SK Grafiko, ki se ima izvesti baje že te dni. Grafika je imela radi tega včeraj občni zbor. Mi motrimo ta poskus Svobode skeptično. Bistvenega ojačenja moštva ji ne bo prinesel, ker je tudi sedanja forma Grafike zelo skromna. Na drugi strani izbriše fuzija iz življenja klub, ki ma vse materijelne pogoje za uspešen razvoj.
Hermesova rezerva je igrala zelo pridno in v stilu svojega prvega moštva. Tehnično je še bolj presegala Svobodo kot I. moštvo. Povodom te tekme pa moramo nekaj omeniti: Hermes je postavil kot rezervo deloma premlade igralce, še čisto deco. 90 minut naporne igre proti telesno daleko močnejšim nasprotnikom ne more biti koristno za fizični razvoj nedoraslega naraščaja. Na to in na zdravstvene momente sploh morajo misliti klubi sami, ko ne misli nanje LNP. Kdaj bo uvedena pri nas zdravniška kontrola nogometašev, ki jo je predpisal JNS že lani?
Glavno tekmo je sodil g. Kramaršič, rezervno g. Vidic — oba prav zadovoljivo'.
Končno stanje prvenstvene tabele I. razreda v Ljubljani je naslednje:
Svoboda	4	3	0	1	11:7	6	I.
Hermes	4	2	1	1	12:7	5	II.
Grafika	4	0	1	3	6:15	1	III.
V II. razredu sta se odigrali v nedeljo zopet dve tekmi:
Na igrišču Primorja je Korotan porazil Natakarje s 5:0 (2:0). Rezultat je morda nekoliko previsok, ker je bila igra večinoma odprta, le da je imel Korotan mnogo boljši napad, ki je znal izkoristiti slabosti obrambe Natakarjev. Sodil je objektivno g. Zupan.
Na igrišču Ilirije je Jadran s precej sreče zmagal nad Reko z 2:1 (0:1), kar znova utrdi njegov položaj na čelu prvenstvene tabele. Tekmo je vodil dobro g. Ahčan.
Reči moramo po nedeljskih tekmah zopet, da v našem' II. razredu ni doma disciplina. Pri tekmi Korotan:Natakar
so posamezni igralci stalno kazali na-gnenje obračunati na lastno pest z nasprotnim igralcem domnevne foule itd. To je dalo tekmi nesimpatično noto in je končalo s tem, da je sodnik tri Ko-rotance in enega Natakarja postavil »na hladno«. Reka je nastopila proti Jadranu po svoji navadi nekompletna, samo z 9 igralci; da je kompletirala moštvo, je v naglici mobilizirala dva slučajno prisotna rezervista. O Jadranu smo izrekli svoje mnenje že zadnjič. Sodnik je moral poseči po izključitvah — to tudi pri Reki — radi »obračunavanja« in ugovarjanja. In to se ponavlja nedeljo za nedeljo!
Ko smo že pri tem, naj omenimo še, da se LNP zelo malo briga za svoje drugorazredne nebogljence. Na igrišču Primorja še dolgo po pričetku tekme ni bilo službujočega organa LNP, rediteljsko službo je postavil le en klub, pa še ta je kmalu odnehal. Tekma se je odigrala na nezačrtanem igrišču, brez zastavic v kotih; igralci so se slekli kar na klopeh med maloštevilno, itak domačo publiko, ker je bila garderoba zaklenjena, odn. nevporabna. Na igrišču Ilirije ni bilo dosti boljše. Reditelji so pridno drukali složno z mnogoštevilnimi zastonjkarji, blagajniški nadzornik je blagovolil priti na igrišče pol ure po začetku igre — seveda brez odbor, znaka — ter je takoj poiskal med publiko partnerja za prepir, .itd.
Stanje prvenstvene tabele II. razreda v Ljubljani je po nedeljskih tekmah sledeče:
Jadran	7	6	0	1	33:11	12
Slovan	6 4 0 2 23:8	8
Korotan	6	4	0	2	12:12	8
Reka	6	1	0	5	8:19	2
Natakar	7	10	6	6:32	2
Odigrati se morajo še tekme Reka: Korotan, Jadran:Natakar, Slovan:Koro-tan in Slovan :Reka.
MARIBORSKI SPORT.
V	Mariboru se je vršila zaključna prvenstvena tekma med Mariborom in Svobodo1. Enajstorica Maribora je pred-vedla izvrstno igro in je odpravilo šibkega nasprotnika z rekordno zmago 15:0 (7:0). Igra je bila večinoma enostranska in se je Svoboda samo branila.
Končno stanje tabele:
Maribor	6	4	11	38:6	9
Železničar	6	2	3 1	20:5	7
Rapid	6	2	3 1	14:8	7
Svoboda	6015	4:57 1
V	soboto in nedeljo je gostoval v Mariboru prvak Salzburške Salzburger ASK, ki pa se ni pokazal doraslega obema domačima nasprotnikoma. Prvi dan je izgubil proti Mariboru s 0:3 (0:1). Zmagovalec je nudil krasno igro.
V	nedeljo so doživeli gosti še večji poraz. Rapid je kmalu potisnil nasprotnika v defenzivo in zmagal s 4:0 (1:0). Ta tekma je imela značaj redkega jubileja. Znani Rapidovci Kurzmann, Bar ■ lovič in Bröckl so slavili svoj 250., 200. oz. 100. nastop za barve Rapida,
Ostale tekme
Trbovlje :Anrater 7:4 (4:1).
Zaslužena zmaga SK Trbovlja, ki je s tem postal okrožni prvak. Publika, predvsem' pristaši Amatera so se obnašali skrajno nešportno in so z vsemi silami hoteli vplivati na sodnika, ki pa je imel tekmo popolnoma v rokah. Sodil je g. Pevalek.
ElamDisk (Domžale) ?:?.
V Novem mestu se je vršila prvenstvena tekma med domačim Elanom in Diskom iz Domžal: Rezultata pri najboljši volji do zaključka redakcije nismo mogli zvedeti, ker je Novo mesto pač silno daleč od Ljubljane. Prej bi ga dobili iz Amerike!
Elan:Disk 5:4. — Po »Slovencu« posnemamo, da se je prvenstvena tekma med Elanom in Diskom, ki smo jo omenili že na drugem mestu, končala s 5:4 za SK Elan.
Atletik SK:0!imp 7:1.
Po izvrstni igri so celjski Atletiki v nedeljo nadvladali v prijateljski tekmi svojega lokalnega rivala 'SK Olimp. Tekmo je objektivno vodil pods. sodnik Janežič.
LNP je porabil to prijateljsko tekmo:, da je oficijelno izročil Atletik SK kot letošnjemu pokalnemu prvaku podsa-vezni prehodni pokal. Kakor znano, je v finalu za ta pokal Atletik SK prizadel mariborskemu SK Železničarju težak poraz v razmerju 11:1.
Za prevzem pokala, redek časten dogodek za celjski sport, je bilo na igrišču seveda slavnostno razpoloženje. Ko je kapetan moštva Atletikov Blechinger prevzel pokal iz rok delegata LNP inž. Debelaka, je publika z velikim zadoščenjem pozdravila ta čin.
Kot zelo netaktno moramo označiti, da je LNP odposlal kot svojega oficijel-nega delegata v Celje baš inž. Debelaka —- radi nediscipline diskvalificiranega funkcijonarja plavalnega saveza in ASK Primorja. Na mestu bi bilo več obzirnosti do prvaka Atletik SK in do celjskega sporta v obče!
Ilirija:Bratstvo (Jesenice) 4:1.
Kombinirana rezerva Ilirije je odigrala v nedeljo propagandno tekmo z Bratstvom na Jesenicah. Ambicijoznim domačinom, ki so najobljši v ožji obrambi, je zadala mnogo posla, tako da je bila tekma zelo zanimiva, pri tem pa popolnoma fair. Pri Bratstvu igra smučarski prvak Joško Janša, tekmo pa je vodil njegov brat Janko. Oba sta se tudi na nogometnem polju dobro obnesla.
Zagreb: Viktorija:Qrafičar 8:1, Železničar: Sparta 2:2.
Novi Sad: Jugoslavija (Beograd): komb. team IFTC, Nemzeti, 3. okraj (Budimpešta) 2:1 (0:1). 4000 gledalcev.
Carigrad: BSK je na turneji po Turčiji odigral tri tekme v Carigradu proti Vešiktaš 1:1, Galata Sarail 2:3, Fener Bagadge 1:1.
Dunaj: Dunaj-.Nürnberg-Fürth 4:1, Avstrija:Madjarska 0:0.
Sirite „Športni list"!
Pismo iz Zagreba
Concordia:Hašk 1:1 (1:1).
Liga utakmice započele su. 1 sad treba na djelu da se dokaže sve ono, što se kroz mjesece tvrdilo. Medjutim, ako će tako i dalje da ide, onda smo doživjeli samo razočaranja, a nikakovih užitaka. Prvo razočaranje nam je donijelo pitanje visine ulaznine. Dok se prije predmnijevalo, da će liga-utakmice, kako su bile naglašavane, biti propagatori sporta, one su postale onemogući-telfi uživanja u sportu. Cijena od Din 15 za istočno, previsoka je, naročito u današnje vrijeme, kad se počinje računati sa svakim dinarom. Odjek toga vidio se već na prvoj utakmici u Zagrebu, gdje je broj gledalaca bio osrednji, kap na jednoj jačoj prvenstvenoj utakmici. Da se pako zapadnjake umiri, pustilo ih se sjediti na tribune. To nije zdravo1 i to još više odalečuje od posjeta, za koga svi tvrde, da je i onako slab.
Izvještavati o samoj igri je teško, zbog toga, što ona nije bila na onoj visini, kako se očekivalo, naročito, nije se vidio nikakav plodan rad trenera. Igra bila je osrednja 1 osim par poteza nije se vidjelo ništa. Gledaoci ostali su cijelo vrijeme posvema pasivni, a na licima se vidjelo nezadovoljstvo. U prvom polu-v remen u primjećuje se izvjesna premoć Haška, a u drugom Concordije, Tempo dosta umjeren. Sličio je prijateljskoj utakmici. Prvi gol pada za Hašk u 35 min. prvog poluvremena iz slobodnog udarca po Hitrecu, da zatim .za IV2 minute izravna Concordia. Tako je ostalo do svršetka poluvremena, a i do konca
igre. Hašk je medjutim bio počam od 20 min. I. poluvr. handicapiran time, što je ostao bez jednog halfa i od tada do konca utakmice igra sa 10 ljudi. Sudac Fabris dosta je oštetio Hašk. Kod Concordije radio je centerhalf Premrl u svoj svojoj jačini, a kod Haška back Slivak.
Jaka.
Odlomki
iz nogometnih pravil
Danes nadaljujemo z razlago pravila o dovoljenem in prepovedanem.
Držanje, suvanje.
Igrač ne sme uporabljati rok, da bi nasprotnika zadržal ali sunil. V tem stavku je mišljeno tudi zapiranje poti z roko ali delom stegnjene roke. Kod roko se šteje ves del od prstov do ramena.
Mnogokrat vidimo, da drži igrač nasprotnika za hlačke, da ga s tem zaustavi. To se dogaja tako spretno, da sodnik tega ne more videti — jasno je — izostane tudi kazen. Sodnik si bo pomagal na ta način, da bo.iz obnašanja nasprotnika sklepal, da-li ga igrač drži ali ne. Držanje je vedno če oviraš nasprotnika z roko, da ne more mimo tebe. Ni potrebno, da ga direktno držiš, zadostuje, da si mu z iztegnjeno roko preprečil, da ne more zavzeti drugega mesta. Oviranje ali zadržanje pa ni vedno prepovedano, o čemer bomo govorili kasneje. Kod držanje je smatrati tudi, če se igrač pri igri z glavo z roko upre na nasprotnika, kar se pri nas često dogaja.
Igrač ne sme suvati nasprotnika z roko, pri tem ni potrebno, da je sunek močan. Prebrisan in rutiniran igrač uporabi roki le za lahek pritisek. Posebno radi uporabljajo komolec: napadalec je z žogo pred branilcem, ki nikakor ne more pred njega. Skušal se bo pritisniti na njegovo telo in ga s komolcem odriniti za svoj hrbet. To je prepovedano. Da je nasilno odrivanje ali suvanje prepovedano, je samoposebi umevno.
Remplanje.
Rekli smo že, da je nogomet borbena, bojna igra. Pravilno igran, je najlepša igra, ki si jo moreš misliti. Nasprotno, če se pravila ne izvajajo smiselno in pravilno, je nogomet grd in odvraten. Nogomet ni igra za mehkužne-ža, treba se je boriti. Nogomet ni nikak pretep. Borba mora biti dostojna, častna. Nikakih zavratnosti — suroveži in brezvestneži ne spadajo na igrišče.
Kdaj je uporaba telesa dovoljena?
Pri nogometu je borba dovoljena le z gornjim delom telesa ob gornji del telesa nasprotnika. Uporaba vseh ostalih delov telesa vključno rok, je prepovedana. Boj telesa proti telesu imenujemo remplanje. Pod remplanjem razumemo odriv nasprotnika z gornjim delom telesa (ramo) brez uporabe rok. Od kje odriniti? Od žoge, lahko pa tudi od nekaj abstraktnega:	odriniti na-
sprotnika iz njegove poti k žogi, odriniti, da mora spremeniti smer svoje namere. Vse to je dovoljeno, ako je izvršeno pravilno.
Pri remplanju pomni: vršiti se sme le pri boju za žogo ali kadar nasprotnik ovira oziroma zadržuje (po nogometno postavljati »barjero« ali »planke«). Ni potrebno, da je remplani in tisti, ki rempla v posesti žoge — vendar remplanje igrača, ki trenotno ni udeležen pri boju za žogo ni dovoljeno.
Nekaj primerov:
Ako je igrač v posesti žoge, je dovoljeno, da ga skuša poleg njega tekoči nasprotnik z remplanjem odstraniti od žoge.
Ni potrebno, da se igrač, ki ima žogo, pusti remplati. Napram remplajoče-mu se brani s protiremplanjem in sicer tudi tako, da ga v ti nameri prehiti: rempla sam preje in ne dovoli, da ga bo nasprotnik remplal.
Igrač je v posesti žoge, njegov najbližji soigrač se skuša postaviti v dobro pozicijo — isto skuša storiti najbližji nasprotnik. Obema zadnjima je remplanje dovoljeno, ker je storjeno v nameri, doseči boljšo pozicijo.
Žogo ima levo krilo, desno krilo se hoče dobro plasirati. Nasprotnik zadnjega ne sme remplati, kajti žoga se ne nahaja v neposredni bližini. Borba je dovoljena le, če se vrši v neposredni
zvezi boja za žogo.
Ti štiri primeri so nam odgovorili na vprašanji »kdaj«? in »kje«? smem remplati. Ostane še vprašanje »kako«?
Pri remplanju morata biti roki priključeni tesno ob gornjem delu telesa. Pri tem je vseeno, na kateri strani gornjega trupa. Vratarja remplaš navadno samo s prsi, možno je seveda tudi s stranjo. Ako napadeš namenoma s komolcem, te mora sodnik radi surovosti izključiti.
Pravilnega remplanja se je treba priučiti. Je važen pripomoček pri borbi za žogo.
Vsi drugi načini remplanja so prepovedani, med njimi tudi tako priljubljeno remplanje ali odrivanje z bokom. Prepovedano je tudi divje remplanje, ki obstoja v tem, da vzameš nalet in je to torej že naskakovanje. Iz tega sledi, da je remplanje dovoljeno le, če sta nasprotnika tesno drug poleg drugega.
Navesti hočemo nekaj primerov, pri katerih presojanju greši večina sodnikov.
Ni prepovedano remplanje ako stoji nasprotnik na eni nogi, nasprotno: pameten igrač bo baš ta trenotek izrabil in bo lažje dobil žogo.
Možno je, da nasprotnik radi remp-
Santiago,
Divan je Santiago! Već na prvi pogled, kad sam ga letimićno vidio vozeći se iz stanice do hotela, mogao sam zadovoljstvom to da opazim. A tek kasnije, kad sam ga bolje upoznao, tek onda, koliko mi se svidio! Gotovo mi ne izgleda biti u Americi, kad se šetam njegovim ulicama, na kojima bukti velegradski život. I da po koji put ne pogledam u zrak, kamo se već sada dižu neboderi, kojih u Europi malo imade, čisto bi bio uvjeren, da sam negdje usred Beča, Praga ili Pešte. Pa i Čilenci imaju izgled Evropljana. I oni me na Evropu podsjećaju. I njihov izgled me zavarava. Pa ipak, još uvijek smo u Novom Svijetu ...
Od znamenitosti glavnog grada treba da spomenem unutrašnjost presjed1-nikove palače, zbog njezine ljepote i interesantnosti, pa parlamenat. Ova po-slijednja zgrada k tomu i iz vana ima prekrasan izgled. Zgrada sveučilišta koja je zgradjena pred preko sto godina, daleko više podsjeća na školu, nego naše najmodernije školske zgrade, naročito, ako ju se promatra sa higijenske i udobne strane. Crkava imade manje nego u Peruu. I dok su potonje mnogo ljepše iz vana, crkve u Santia-gu u svojoj unutrašnjosti su kud i kamo ljepše, veće i bogatije. Perivoji pak naročiti su ukras i onako lijepog grada. Svugdje ih ima. Svi su lijepi, veliki i Puni života. Oni u neposrednoj blizini grada posjećeni su od starijih osoba, željnih odmora pod sjenama paoma, da oni na periferiji budu stecište mladosti, lijepe, vesele i bezbrižne. Biseri ovih parkova su San Crisobal i Santa Lucia, koji se kao ogromni neboderi protežu na istoimenim brežuljcima, pa svojim izgledom gotovo podsijećaju na viseće vrtove.
Cilenški studenti primili su nas velikim oduševljenjem.
U Chileu mnogo drže do studenata. O tom smo se mogli uvjeriti, kad smo u novinama glavnog grada republike čitali prve članke 0 našem dolasku, u kojima su u svakoj prilici sa zadovoljstvom isticali, da u našoj momčadi groš igrača sačinjavaju samo akademičari. Ipak nas je malo iznenadilo, kad smo dva dana nakon dolaska bili obavješteni od našeg konzula g. Eterovića, da će nas posjetiti delegacija studenata u svrhu da nas pozove, prama svom običaju, na banket i da nam, kao svojim drugovima zaželi dobrodošlicu. Tako smo iste večeri imali prilike da upoznamo čilenske akademičare. Sve redom stasiti, lijepi, zgodni i simpatični momci, veoma kulturni, ostavili su na nas najlepši dojam. Ostali su dugo u razgovoru s nama, čudeći se, kako gotovo svi dobro govorimo lijepim španjolskim jezikom. Sada naime bez straha svi razgovaramo samo španjolskim jezikom, a čilenski naši kolege nisu imali riječi, da nas pohvale u nastojanju, da upotrebi-mo sportsku turneju i zato, da naučimo do pred kratko vrijeme jedan nama potpuno strani jezik.
lanja pade — s tem pa še ni rečeno, da je bilo remplanje protipravilno! Igrač se srne poslužiti svoje telesne teže in moči. Močnejši lahko rempla šibkejšega, večji manjšega, četudi isti radi tega pade.
Ako bi hotel sodnik to zabraniti, bi zapostavljal močnejšega in večjega, dajal pa prednost šibkejšemu. To je nepravilno — sodnik mora z vsemi igrači enako postopati. Pravila ne predpisujejo teže in velikosti igrača. Telesno šibkejše moštvo mora biti pač pripravljeno, da bo telesno močnejši nasprotnik to pošteno izrabil v kolikor mu dovolijo pravila. Vodstvo klubov oziroma osebe, ki postavljajo moštvo, bi morali popolnoma obvladati pravila, ker so pri sestavi moštva izredne važnosti:
Proti močnemu in velikemu branilcu postavi malo in telesno šibko krilo le, ako je isto izreden tekač z dobro tehniko'. Ako nima zadnjih dveh lastnosti, bo krilo več na zemlji kot pri žogi.
Sodniki, ne kaznujte fair remplanja!
V prihodnjem članku bomo obravnavali še en odstavek remplanja, ki je izredno važen, je pa skoro popolnoma neznan našim igračem in publiki. Je to remplanje od zadaj.
Jasno je, da smo se pozivu naših drugova odazvali vrlo rado. Tako smo slijedeću večer svečano odjeveni ušli u njihove prostorije. Lijepe, prostrane i bogate prostorije ostavile su na nas silan dojam. Opazio sam tom prilikom veliku razliku između naših akademskih klubova i američkih. Kod nas je sve skromno', nekako siromašno — kod Američana naprotiv sve je obilato, sve bogato. To uostalom ni ne more da začudi mnogo, kad se uzme u obzir, da na novom kontinentu siromašniji ne posjećuju škole. Ta kulturna ustanova namenjena je u novom svijetu samo dobrostojećima.
S našim kolegama smo se brzo spoprijateljili. Veseli su oni. Opaža se na njima, da vole da provađaju naš pravi studentski život: baviti se kojigor»;'
potom ne zaborave da u njima i mladenačka krv vrije. A ta krv pozna ih poslije rada, uz jelo i piće, da u raspoloženju pjevaju pjesmu mladosti, pjesmu veselja, pjesmu koja grdi...
Takove smo upoznali naše drugove u Chileu; kao takvi su nam se oni pokazali, pa smo s njima prošli divne časove1. Izmenjivali smo govore, nazdravljali smo se redom, pjevali smo si najbolje pjesme. U kratko: proveli smo se pravo po studentsku i opazili, da smo si slični, da gotovo među nama razlike nema. Zaista su divni čilenski akademičari ... !
Bila je zora, kad smo u njihovim automobilima stigli u naš hotel. Dozvolili smo si to, jer nas je četiri dana dijelilo do drugog nastupa u Santiagu.
U premoćnoj igri ppdtegli smo proti slabijem protivniku F. C. Espanolu sa visokim rezultatom od 4:2.
Naš poraz po Španjolima uslijedio je posve nenadano. Preveliko naše samopouzdanje, pa nesretna igra golmana Čulića i slaba taktička i tehnička igra vode navale Bakotića bili su glavni faktori pobjede vrlo oštrog našeg protivnika. I da je barem jedan od tih faktora uslijedio u suprotnom djelovanju zaslu-
TVORNICA CIKORIJE
Poročilo s Hajdukove turneje
žena pobjeda bijelog dresa ne bi ni ovog puta izostala.
Stasiti naš protivnik igrao je preostro, na momente surovo, što inače nepristran sudac nije znao da spriječi. — Loptu prenašaju temperamentni Španjolci velikom brzinom visoko u dalekim razmacima, pa su u takvoj igri majstori. Baš zbog toga, proti takovoj igri, morala im se nametnuti prizemna, kombinatorna igra, u kojem slučaju bi ovakav sistem nad onim visokim svakako triumfirao. U tome i leži slaba taktika vođe navale, koji je i u tehničkom pogledu zaostajao za svojim dobrim sodrugovima. Pa i najbolja igra igrača na desno i lijevo od centra nije mogla da urodi uspjehom, kad je ovdje gdje je moralo najbolje da funkcionira za-pinjalo.
Najboljši igrači kod Španjolaca bili su beci, pa lijeva spojka i krila. I Hajduk je imao najbolje igrače u bekovima. Lukić i Mikačić odlično su se uigrali. Sporazumjevaju se, kao da su već dugo godina skupa igrali. Dešković i Marušič jednako su bili dobri. Ta četiri igrača imali su najbolje suigrače u Gušini, Lemešiću i Sotiroviću, dok je Živković samo u drugom poluvremenu zaigrao kako on znade. Kragić je nešto izvan forme.
Sudio je neprestano g. Tant. Publika je simpatizirala bijelim dresom. Poslije igre priredila nam je »Jadranska Vila« ples sa večerom, koji su posjetili i gosp. konzuli Češke, Poljske, Bugarske i Francuske. Tako su se poslije mnogo vremena opet našli u jednom kolu sinovi velike slavenske rase, koji su daleko od Volge i Visle, Vltave i Marice te Dunava, pokazali svoju solidarnost glorificirajući svoje ponosne uže domovine.	V. P.
ŠPORTNIKI!
EK/TIL BAZAR
na Krekovem trgu
ima vzalosi: specijalno blago za športne drese za nogometna, lahkoatletska moštva, za bazenske družine in dr. športne panoge.
Najnižje cene, kulantni plačilni pogojil
Pismo iz Osjeka
Osijek, 1. maja 1931.
U jednom od ranijih brojeva »Športnega lista« javili smo, da je osječki drugorazredni klub »Kroacija« promijenio svoje dosadašnje ime u naziv »Jugoslavija«. Ovaj klub ide sada vidnim koracima naprijed pod pretsjedništvom odličnoga sportskog radnika g. Jakoba Kleina. Može se reći, da je g. Klein već za kratko vrijeme momčad »Jugoslavije« posve reorganizovao. Klub, čija je momčad prije na prvenstvenim utakmicama gotovo redovito nastupala sa devetoricom ili desetoricom, a znalo se dogoditi i s osmoricom igrača, nastupa sada uvijek kompletna. Opaža se u njoj Veliki red i disciplina. Uprava kluba Dri sastavu momčadi ne gleda toliko piti na nogometno znanje pojedinoga ’grača, koliko na to, dali je igrač disci-Dlinovan. Jer, pravo kaže g. Klein: gdje ic disciplina i red, tu mora biti i uspjeha. Toga se uprava kluba strogo i dr-
a postignuti posljednji rezultati dokazuju, da nije na krivome putu.
Ovih je dana dobio osječki »Haj-duk« lijepo pojačanje, pristupom trobce najboljih »Željezničarevih« igrača. i ° su Surla, Dubac i Kocijanović. Koli-JP god »Hajduk« dobiva s ovim igra-vlnja, toliko »Željezničar« gubi, jer su aš oni bili glavni stubovi njegove pmmčadi. Razlog njihovog prijelaza je-D razne nesuglasice, koje zadnje vrije-116 n upravi »Željezničara« vladaju.
2 Osječki prvak »Slavija« dobio je od Tmunske »Šparte« poziv za odigranje de utakmice u Zemunu, prilikom nje-D'roslave, na oba dana katoličkih
Duhova. Prvi dan bi »Slavija« igrala protiv beogradske »Jugoslavije«, a drugi proti »Šparte«. Pregovori se još nalaze u povoljnom toku, te ima nade da će »Slavija« ovu ponudu prihvatiti. Ovo bi ujedno bilo prvo gostovanje jednoga osječkog kluba u Zemunu.
/portniki!
>
Med prostim časom berite knjige
ODRE PTICE<
u
Z najmodernejšim komfortom urejene sobe, prvovrstna restavracija — krasen senčnat vrt. — Zmerne cene!
OTEL ŠTRUKELJ, LJUBLJANA
(vogal Kolodvorske in Dalmatinove ulice)
D. Ulaga:
O teku
Kdo teče pravilno?
Najboljši tekači tečejo obenem tudi najlepše: pravimo, da imajo dober stil teka. Taki tekači tečejo pravilno*. Kaj pa se pravi: teči pravilno? Pravilno teče tisti, ki ima svoji postavi primerno dolžino koraka in ki porabi za poskok v teku najmanj sile, torej sämo toliko, kolikor je nujno potrebno in nič več. Dober tekač teče torej smotreno ali ekonomsko, to se pravi brez vsakega nepotrebnega trošenja sil — in zato teče z lahkoto in lepo. Ker štedi z močjo zato ga tek tudi ne utrudi in zamore teči vztrajno.
Znaki nepravilnega teka.
Začetnik in nerodnež ne delata ekonomsko, ter vprezata mišice, ki bi morale ostati pri miru, ali pa jih napenjata takrat, ko ni treba. Zato sta videti okorna in težka, njih gibi so nelepi. Ti nepotrebni gibi, ki motijo pravilnost teka, so za začetnika značilni. Naloga vaje pa je, da te odvišne in ovirajoče gibe iztrebi.
Pri nepravilnem teku opazimo sledeče napake:
1.	hrbet je vleknjen, glava je zaklonjena;
2.	pesti so krčevito stisnjene, delo z rokami je težko in okorno;
3.	koraki so navadno prekratki — le redkokdaj predolgi;
4.	noga je v hipu, ko je zapustila tla skrčena;
5.	stopala so obrnjena preveč na ven;
6.	delo nog ni točno v smeri naprej, temveč je mahadravo;
7.	tek ni tekoč, temveč poskakujoč.
Kako postanem dbber skakač?
Če hočeš postati dober tekač, rabiš veliko vaje; to se pravi, ti moraš veliko teči. Človeško telo je. namreč tako ustvarjeno, da deluje po trajni vaji samo ob sebi vedno bolj smotreno. Torej: veliko teči, to je prva stvar! To velja za sprinterje, kakor tudi za tekače na srednje in dolge proge. Pri začetniškem treningu moraš biti tudi potrpežljiv; vedeti moraš, da se ne boš odvadil vseh napak v enem letu, več let dela je potrebnih, da si pridobiš dober stil teka, ki je podlaga za vse proge od 100 m do maratonskega teka.
Naloga trenerja je, da iztrebi tekaču zaporedoma vse nepravilne in odvišne gibe. Pri tem mu sme povedati le po eno napako na pr.: »Pazi samo na stopali, da bosta skoraj vzporedni.« Vse druge napake mora trener zamolčati, da se more njegov učenec koncentrirati le na eno stvar. Tako je treba tekom mesecev napako za napako odpraviti. S to iztrebitvijo je že v precejšni meri dosežen dober stil teka. Treba
♦
Sirite
Športni
list!
bo le še popravljati delo z rokami, podaljševati korak, trenirati to ali ono predvajo in kar je glavno, trenirati na hitrost in na vztrajnost.
Trening tekača je in mora biti naporen, zato se mu smejo posvetiti le oni, ki so že’ popolnoma dorasli, ki so stari vsaj 22 do 24 let. S tem pa ni rečeno, da mlajši ne smejo trenirati daljših prog; smejo in morajo jih trenirati, vendar nikoli ne do izčrpanosti. Juni-orji, ki hočejo postati res dobri tekači ne smejo iskati uspehov v mladeniški dobi, zamisliti se morajo v program, ki zahteva pet do deset let predtreninga. To je težko in zato je na svetu tako malo dobrih tekačev na dolge proge.
TEHNIKA TEKA.
Tehnika teka. Naredi se velikega in lahkega!
Predno začneš teči, se iztegni od prstov noge do glave, da postaneš velik. Pri tem potisneš tudi trtico, t. j. spodnji konec hrbtenice naprej, kar vpliva na lego kolka. Le-ta ne sme biti pri teku preveč poševna. Prepoševna lega medenice je kriva, da je hrbtenica preveč zavita, kar napravi vtis potlačenega telesa. Preden začneš teči, se moraš torej iztegniti, da postaviš noge in trup v ravno črto. Hrbtenica ne sme biti vleknjena, glavo moraš držati pokonci.
Prsa nekoliko dvigni. Tako se ti zdi, da ne teži prsni koš proti nogam, temveč, da ga nosiš in nogi se ti zdita razbremenjeni, lažji. Lahko potegneš tudi ramena nazaj, kar povzroča neznatno napetost od leve rame preko prednjega dela oprsja do desne rame.
Stilni tek se ne sme' pričeti s korakom naprej, temveč z nagibom trupa naprej. Temu nagibu šele sledi noga — bi rekli — zato, da ne pade. Pa tudi sicer moraš biti ves čas nekoliko naprej nagnjen. Cim hitrejši je tek, tem bolj se nagneš, čim počasnejši je, tem bolj si pokončen. Pri teku na 100 m, si na pr. močno nagnjen naprej, pri teku na 10 kilometrov si pa skoraj navpičen. Glave ne smeš nagniti naprej ali jo zakloniti. Držati jo moraš v smeri trupa. Angleški rekorder Lowe pravi, da moraš biti pri teku na srednje proge toliko naprej nagnjen, da gledaš na tekališče 10 do 12 m pred se.
Medtem, ko imaš nogi in roki mehki in sproščeni, moraš obdržati v trupu neko trdnost. Zakaj trup je ono breme, ki ga pomikaš, oz. nosiš naprej. Če je breme mahadravo, tedaj ga je težko nositi; ob trdni drži trupa je tudi lažje ohraniti ravnovesje. Te trdnosti pa se ne smeš namenoma vaditi, najbrže je imaš dovolj.
Delovanje nog.
Pri teku morata delovati nogi vzporedno. Vzporedno delujeta pa le takrat, če sta osi stopal toliko narazen, kakor sta oddaljeni osi glavic v kolčni jamici. Pri osnovni stoji za tek torej ne smemo imeti pet skupaj, stati moramo z odprtimi stopalmi tako, da sta nogi točno navpični.
Tudi stopal ne smemo držati na ven, temveč jih postavimo skoraj vzporedno, kar podaljša korak in podpira pravilno delovanje nog v kolenih.- Pri počasnem in zmernem teku tečemo po vsem stopalu, pri hitrem pa po prstih.
Glede na dolžino koraka velja: bodi dolg! To dosežemo na ta način, da nogo, ki je zadaj, iztegnjemo. Tako nastane napetost med n. pr. levo nogo, ki je zadaj in med desno ramo, ki je istočasno tudi pomaknjena radi delovanja roke nazaj. Od prstov leve noge do
desne rame nastane napet lok, ki ojači v naslednjem trenutku nihljaj (korak) leve noge naprej. Povdarjamo »nihljaj«, zakaj leva noga mora biti v trenutku, ko zapusti zemljo tako oproščena (entspannt), da zaniha naprej sama ob sebi po zakonu težnosti. Ta nihljaj je skoro pasiven in je za nogo počitek. Medtem, ko gre noga naprej je važno, da je v kolenu preveč ne krčimo. Tudi peta ne sme opisati med korakom previsokega loka. Vrhunec loka naj sega nekoliko nad koleno noge, ki je na tleh.
Tek bodi čimbolj tekoč, ne! pa poskakujoč. Poskakujoč tek silno hitro utrudi, ker se ob vsakem poskoku po nepotrebnemi troši energija. Pač najbolj smotren bi bil tisti tek, pri katerem bi se pomikala glava v ravni liniji naprej kakor pri kolesarjenju.
Delo z rokami.
Čemu mahamo z rokami? Le zato, da lovimo ravnovesje, da omilimo klone trupa v levo in desno. Ravnovesje lovimo predvsem v vodoravni ravnini. Zato dvignemo komolce kakor ptič krila. To velja le v počasnem teku; pri hitrem teku pa imata roki nalogo, da omilita klone trupa naprej in nazaj. Tako lahko rečemo, da pri počasnem teku krilimo, pri hitrem pa mahamo.
Delo z rokami mora biti prav lahno in neprisiljeno, mišice na rokah so ves čas mehke. Mahamo le toliko, kolikor je potrebno. Rok ne smemo stiskati v pest, pravtako pa tudi ne smemo držati dlani premehko, da visita dol in med tekom mahadrata. Držimo jih nekoliko trdno in ne trdo ali krčevito.
Teci naravno!
Pri vsej razlagi teka moramo podčrtati le eno: teci naravno! Ptice letajo naravno, ribe plavajo naravno in vendar je njih gibanje bolj smotreno od onega učenih atletov. Razmere pa ne dopuščajo vsem ljudem, da bi se svobodno gibali irr da bi tako razvijali svoj naravni čut za gibanje in za tek. Kdor je torej ta čut izgubil, ta se mora teka učiti. Vsa tehnika, ki smo jo podali ni nič izumetničenega, temveč je opis naravnega, smotrenega teka. Tako tečejo poklicni tekači priprostih narodov, tako tečejo Nurmi, Ritola in Wide in veda o tehniki uči tako.
Lahka atletika
RAZPIS
lahkoatletskega narodnega mitinga, ki ga priredi SK Ilirija dne 17. maja ob 14.30 na lastnem igrišču ob Celovški cesti s sledečim programom:
1. Tek 100 m, 2. Met krogle, 3. Tek 1500 m, 4. Skok v višino za juniorje A. B, C, 5. Skok v višino za seniorje, 6. Tek na 100 m za juniorje B, C (ločeno), 7. Met diska, 8. Tek 400 m, 9. Skok s palico, 10. Tek 1000 m za junior.?, C skupina, 11. Skok v daljavo, -12. Met kopja, 13. Tek 5000 m, 14. Štafeta 4 krat 100 m, 15. Pripravljalne vaje (gimnastične vaje).
“I
Srečko potnik
IN DRUG
LJUBLJANA
METELKOVA 13 TELEFON 2110
priporoča
športnikom
pristni malinovec, orangeado in limonado in dr. sadne šoke ter razne sadne marmelade.
Tekališče je dolgo 386 m, ima dva neđvignjena zavoja ter je posuto z ugaslimi ogorki.
Prijave s prijavnino 5 Din za osebo in 10 Din za moštvo štafete naj se pošljejo na naslov: prof. Čop, kavarna »Evropa«, Ljubljana. Poslednji rok prijave je 10. maj do 12. ure opoldne. Prvi trije v vsaki disciplini kakor tudi moštva štafete prejmejo kolajni.
Tekmuje se po pravilniku JLAS.
SK Ilirija.
Hazena
II.	kolo prvenstvenih tekem.
Ilirija:Sava 22:6 (13:0).
Pred pičlim številom gledalcev je nastopila Ilirija v nedeljo v Sevnici proti tamkajšnji Savi, katero je odpravila po dokaj težki igri z visokim porazom. Ilirija je postavila na igrišče isto sedmorico, kakor teden dni preje proti SK Celju. Kljub visoki zmagi, Ilirija tokrat ni zadovoljila. Njena igra je bila vse preveč raztrgana; Med napadom in obrambo ni bilo prave povezanosti. Obramba se je omejila izključno na defenzivno igro. Trojica v napadu je dala v splošnem dobro igro, vendar sta obe krili igrali preveč sebično. Duša napada je bila Stana. Krilska vrsta je opravila svoje ne posebno težko delo še dovolj zadovoljivo. Absolutno zatajila je v tej ' tekmi branilka, ki je podala za razred slabšo igro od ostalih igralk. Ruša v golu dobra; dobljeni goli ne gredo na njen račun.
Družina Save je iznenadila z nenavadno odporno in požrtvovalno igro, ki je imela za uspeh 6 krasnih neubranljivih golov. V celoti je družina povprečne kakovosti, ker se nahaja v njej nekaj; absolutno neuporabnih moči, nasprotno pa so v družini tri igralke — vratarica, branilka in srednja napadalka, ki bi bile vsaki prvorazredni družini odlična opora. Igra Save je v vsakem oziru še primitivna. V napadu se omejuje na solistične prodore, v obrambi pa izključno na defenzivo. Najodličnejša njihova igralka je vratarica, ki je branila z veliko sigurnostjo svoje svetišče. Prav nič ni zaostajala za njo branilka, igralka velikih zmožnosti pa zelo pomanjkljive tehnike. Napad ima glavno oporo v srednji napadalki, ki pa radi šibkih kril ne pride prav do veljave, čeprav se mnogo trudi. Iz tega vzroka se poslužuje prepogosto solističnih prodorov.
Poedine igralke so dosegle:	Stana
12,	Vida 6, Nada 4 gole za Ilirijo, Gre-jan 5, Tihole 1 gol za Savo.
Tekmo je vodil g. Baltesar.
Atena :Celie 17:1.
V Ljubljani je na lastnih tleh zmagala Atena nad celjskim1 SK. Obe družini sta ostali gledalcem mnogo dolžni. Celje je zaigralo v dokaj slabši formi, kakor prošlo nedeljo proti Iliriji. Močno je vplivala na formo družina indisponi-ranost njilmve najjačje in najopasnejše napadalke, ki je morala radi tega na desno krilo, kjer je ostala skozi celo
igro popolnoma nezaposlena. V Ateni je zadovoljila samo srednja napadalka, ki je bila inicijatorka vsakega tudi najmanjšega uspeha.
Sodil je g. Doberlet dobro in objektivno.
IsaspitnaoMilaipoSSehK:
bluze, vindjake, dežne plašče i. t. d. v največji izbiri
J. Maček, Ljubljana
Aleksandrova cesta štev. 12
Službene objave
SLUŽBENO IZ SZNS.
Vsi člani sekcije in kandidati se ponovno opozarjajo, da dostavijo sodniška poročila s predpisano takso najkasneje do torka do! 18. ure na naslov sekcije. Predpisane tiskovine so v knjigi za delegiranje v kavarni Evropi. Opravičila se ne bodo vpoštevala in bo sekcija vsak tozadevni prestopek najstrožje kaznovala. -
Sodnike ponovno opozarjamo, da veljajo za vso državo naslednje sodniške takse:	medmestne in mednarodne
tekme Din 100 (sekcija 30 Din), prvorazredne 80 Din (30), vse ostale 40 (10) Din.	Tajnik.
SKUPŠČINA ZNS.
Preteklo nedeljo 3. t. m. se je vršila v Beogradu izredna glavna skupščina Zbora nogometnih sodnikov. Prisotni so bili delegati vseh sekcij v državi ter predsednik .INS arh. Zarija Markovič. Skupščina je vzela na znanje poročilo prejšnjega upravnega odbora, ki mu je predsedoval inž. Veljkovič, sprejela je dalje po dolgotrajni stvarni debati nova pravila in pravilnike ZNS, ki jih je izdelal v smislu sklepa zadnje glavne skupščine JNS poseben petčlanski odbor ter je izvolila nov upravni odbor s predsednikom Velimirom Teofanovj-čem, podpredsednikom Joksimovičem in tajnikoma Miko Popovičem ter Draganom Popovičem na čelu.
Po sporazumu med JNS in ZNS dobe sodniki vodstvo in večino v kazenskih odborih, kar so imeli dosedaj savez, oziroma podsavezi, zato pa bodo s 3:2 glasovi prevladovali v odborih za delegiranje sodnikov savez, oz. podsavezi.
Slednje pomeni, da delegiranje sodnikov odslej ne bo več v kompetenci strokovno kvalificiranih funkcijonarjev-sodnikov. Odločali bodo o tem v prvi vrsti športni politiki, ki delujejo v pod-savezih in ki so večinoma deklarirani klubaši. Ce se pomisli n. pr. na prilike v ljubljanskem podsavezu, se vidi na prvi pogled da se spušča nogometni sport s tem eksperimentom na zelo spolzko pot. Povsod na svetu, pri nogometnih savezih in pri vseh drugih športnih panogah, pri močnejših kakor pri športno šibkejših narodih kot smo
mi, je pridržano razpolaganje s sodniki sami sodniški organizaciji. Zakaj smo krenili pri nas na drugo pot? Mi smo skoro prepričani, da se bo nanovo uvedena praksa pokazala škodljiva in neizvedljiva in da bo le dokazala potrebo širše avtonomije ZNS.
Tenis
Davis cup.
Preteklo nedeljo so bile doigrane nekatere važne mednarodne tekme za Davisov pokal, svetovno športno trofejo, za katero igrajo vsako leto reprezentanti narodov vseh petih kontinen-tov._ V Pragi sta igrala Češkoslovaška in Španija; s 3:2 je zmagala Češkoslovaška. V Diisseldorfu se je srečala Nemčija z Južno Afriko; izid 5:0 kaže, da je postavila J. Afrika mnogo močnejši team. V Montreux so premagali reprezentanti Irske Švicarje s 3:0. V Budimpešti sta se srečali končno reprezentanci Madžarske in Italije! Zmagala je Italija s 4:1.
Jugoslavija se sestane 8. 9., in 10. t. m. v Zagrebu z Japonskim moštvom, ki jo že pretekli petek prispelo v Zagreb. Jugoslovanski teniški prvaki, so v zadnjih dveh letih krasno napredovali. Osobito Zagrebčana Schäfer in Ku-kuljevič sta dosegla pravkar lepe mednarodne uspehe na francoski in španski rivijeri. Zdi se pa, da za nasprotnika kakor je izvrstni japonski team nimajo še dovolj rutine in zato ne sme iznenaditi, ako bo Jugoslavija v nedeljo izpadla iz nadaljnega tekmovanja.
Zimski soort
GLAVNA SKUPŠČINA JZSS. Sklicujemo
9. redno glavno skupščino Jugoslovanskega zimsko-sportnega saveza v Ljubljani
na dan 7. junija 1931
v belo dvorano hotela Union s sledečim dnevnim redom:
L Pozdrav predsednika.
2.	Častno predsedstvo JZSS po Nj. Vis. prestolonasledniku Petru.
3.	Poročila gen. tajnika, načelnikov smuškotehničnega, drsalnotehničnega in sankaškotehničnega odbora ter podsa-vezov.
4.	Poročilo blagajnika in proračun za leto 1931-32.
SALDA-KONTE - ŠTKACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUD! PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE
5.	Poročilo nadzornega odbora.
6.	Izprememba pravil.
7.	Dopolnitev in izprememba pravilnika za smuške tekme.
8.	Pravilnik za slalom tekme in tekme v smuku.
9.	Poslovnik o saveznih sodnikih.
10.	Poslovnik o smučarskih učiteljih.
11.	Dogovor med Savezom Sokola kralj. Jugoslavije in našim Savezom.
12.	Predlog o službenem glasilu.
13.	Določitev saveznih prispevkov.
14.	Določitev sedeža Saveza.
15.	Volitve.
16.	Predlogi Saveznih članov.
17.	Slučajnosti.
Skupščina prične zborovati ob pol 10. uri dopoldne, v slučaju nezadostne udeležbe pa pol ure kasneje ne glede na število navzočih.
V smislu pravil je sodelovanje na skupščini dolžnost vseh saveznih članov. Vsak član ima pravico poslati na skupščino najmanje 2 delegata, ki se morata izkazati s pooblastilom svojega kluba. Vsak član ima 1 glas na skupščini, ako pa ima verificiranih več zimskih športnikov, za vsakih 20 verificiranih športnikov še en glas. Za določitev število glasov na podlagi verifikacij je merodajno število pri Savezu izkazanih verifikacij na dan 18. maja t. 1.
Poročilo pod. točko 3 se bo razposlalo pred skupščino vsem saveznim članom in podsavezom.
Predlogi upravnega odbora se bodo razposlali vsem podsavezom, kjer jih morejo člani pregledati in staviti morebitne izpreminjevalne predloge po možnosti še pred skupščino na upravni odbor Saveza.
Računamo na polnoštevilno udeležbo vseh članov, da se porazgovorimo o dosedanjem delu in sestavimo čim popolnejši načrt našega dela v prihodnji sezoni.
Jugoslovanski zimskošportni savez.
Dr. Ivo Pirc, predsednik.
Joso Goreč, gen. tajnik.
ŠE ENKRAT ZELENICA!
Športni klub Tržič priredi ob zaključku zimske sezone propagandni vsesmučarski izlet dne 10. maja t. 1. na Zelenico. Pri tej priliki priredi ob 11. uri dopoldan smuško tekmo na severnem pobočju Begunjščice. Pravila in navodila za to tekmovanje se razglasi v koči na Zelenici pred odhodom na start. Pravo do tekmovanja imajo vse organizirane in neorganizirane smučarke in smučarji. Prijave sprejme športna trgovina R. Stransky, Tržič do vključno 8. maja t. 1. Prijavnina znaša 10 Din. Prvi trije, ki dosežejo najboljši čas prejmejo častne kolajne in je preskrbljeno tudi za tolažilno darilo za najslabši čas. Izid tekme se razglasi v smučarski koči na Zelenici, nakar je skupen odhod vseh smučarjev. V slučaju zelo neugodnega vremena se tekma preloži na nedeljo 17. maja t. 1. SKT si pridrži tudi pravico za odpoved te tekme.
Kakor znano je prizadevanje skromnega SKT za.vsesplošno športno delovanje zelo obilno in agilno, posebno letos ob praznovanju klubove desetletnice. Mnogo je pripomoglo k temu posebno vodstvo zimskošportne sekcije* kar dokazujejo uspehi številnih prireditev v tej sezoni. Še obstoječim ugodnim snežnim razmeram hočemo dati slovesa in vljudno vabimo vse prijatelje zimskega sporta in lepe narave, da se t0 naše zaključne prireditve v čim večjem številu udeleže. — Smuk!
m
Ustanovljena I. 1869
Telefon 2016 in 2616 Poštni ček št. 10.335
ESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA

Stanje vloženega denarja nad 460 milijonov Din,
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vse vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. —
Za vloge in obresti jamči poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo.