Štev. 46.
V Ljubljani, 17. novembra 1923.
Leto III.
Poštnina
pavšallrana.
Uredništvo
in
upravništvo Usta je v Ljubljani Breg št 12. Telefon 119.
Glasilo |,Zdi*užen|a slovenskih avtonomistov1".
Celoletna na-0 —D
„
a > 100 d.
Posamezne številke se ra-čnnljo po Dl—■
Inseratl se računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p.
Izhaja vsako soboto.
h.; hnSnmn 'S Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlecja sloven-
naj nočemo i ljudstva?
Samo številke.
V	belffrajskem parlamentu se sedaj vrši proračunska razprava. 1 o je razprava o državnih dohodkih in stroških.
Iz te razprave povzemamo te-le številke o neposrednih davkih za ieto 1922—1923:
Za Srbijo je bilo »predvidenih41 158 milijonov, plačala pa je Srbija le 138 miljonov dinarjev.
Za Črno goro je bilo »predvidenih 8 in pol miljona, plačali pa so le nekaj nad 4 miljone dinarjev.
Za Bosno je bilo »predvidenih" 59 miljonov, plačali pa so Bosanci 62 miljonov dinarjev.
Za Dalmacijo je bilo »predvidenih" 14 miljonov, in plačali so Dalmatinci res le 14 miljonov dinarjev.
Za Hrvaško je bilo »predvidenih" 126 miljonov dinarjev, plačali pa so Hrvatje le 111 miljonov dinarjev.	7	'	.	’	.
Za Slovenijo je bilo »predvidenih" 44 miljonov dinarjev, plačala pa je Slovenija skoro dvakrat toliko!!!
Tako govore številke, nezmotljive številke.
In sedaj nastane vprašanje: Kako to, da plačajo povsod mani kakor ]e bilo »predvideno", ali pa kvečjemu le toliko, kolikor je bilo predvideno, v Sloveniji pa dvakrat toliko?
Kdo je temu kriv?
Najlažje bomo odgovorili na to vm-ašanje, če -rimerjamo Slovenijo z Dalmacijo. Druge dežele naše kra-
ljevine imajo namreč drugačno zakonodajo.
Torej: V Dalmaciji veljajo iste stare avstrijske davčne postave kakor v Sloveniji.
V Dalmaciji veljajo iste nove davčne postave kakor v Sloveniji.
V	Dalmaciji izvršujejo davčno službo ravno tako nekdanji državni uradniki kakor v Sloveniji.
V Dalmaciji dobivajo davčni gospodje ravno tako tri procente od iz-tirianega davka kakor v Sloveniji.
Vse je torej popolnoma enako — in vendar kako različen je rezultat! Dalmacija plača le toliko, kolikor je »predvideno", Slovenija pa dvakrat ‘oliko!
Mi bi skoraj rekli, da so tega krivi zavedni hrvaški davčni uradniki, ki imajo tudi za ljudstvo nekaj srca in ne samo za slepo pokorščino do postave in do belgrajskih povelj. Toda srce za ljudstvo imajo čisto gotovo tudi zavedni slovenski davčni uradniki, ali mar ne?!
Kdo je torej kriv?
Ali veste kdo? Vsega tega je kriv „Avtonomist“ ki uganja nesramno demagogijo s tem, da vedno pove, kar je res, in ki bo tako predrzen, da bo v prihodnji številki tudi slavnim cenilnim in prizivnim davčnim komisarjem nekaj na ušesa povedal!
Zaradi lepšega konca tega članka pa pravimo: Prej pri nas ne bo bolje, dokler Slovenci ne bomo enakopravni člani jugoslovanske federativne republike!
Radič pred angleškimi parlamentarci.
25. oktroba je predaval Radič o hrvaškem vprašanju v odboru za vnanje zadeve angleške delavske stranke.
Poročali smo že, da je angleška delavska stranka (Labour-Party reci: leber-parti) najmočnejša angleška opozicdonalna stranka, jkd pa utegne 'že pri prihodnjih volitvah, tki bodo okoli božiča, dobiti večino. Zato pomeni predavanje v odboru za vnanje zadeve take stranke za Radiča brez dvoma ogromen moralen uspeh, ki ga priznava danes tudi že Bel grad, čeprav z jezo v srcu.
Zbrane parlamentarce je Radič pozdravil najprej v francoskem jeziku, potem pa je bral svoj v angleščini spisani govor.
Mi govora ne moremo objaviti v celoti, pač pa hočemo svoje bralce seznaniti z glavnimi mislimi tega važnega, govora.
Radie je rekel:
»Dne 3. februarja 1. 1919. se je zbralo v Zagrebu 6843 hrvaških kmetov, ki so sklenili poslati mirovni konferenci v Pariz spomenico z željo, da se prizna hrvaška država in hrvaški narod v onih mejah, kjer so prebivali koncem svetovne vojne. Dalje so zahtevali, naj se prizna Hrvatom pravo samoodločbe tako, da postanejo aili neza-visni ali pa sklenejo prosto zvezo s Srbijo in s Črnogoro. Čeprav je srbska vlada brez vsakega vprašanja in brez privoljenja hrvaškega sabora in hrvaškega naroda 1. 'decembra 1. 1918. srbsko vlado raztegnila tudi nad hrvaško ljudstvo in čeprav je ta vlada Svoje nasprotni-
ke na turški način začela takoj preganjati z batinami in z ječo in celo z umori, so vendar omenjeni zastopniki do konca aprila 1. 1919. zbrali več kot 200 tisoč podpisov za spomenico, ki so jo poslali začetkom maja 1. 1919. Wilsonu v Pariz.
Zvedeli smo, da je določil predsednik Wilson posebno komisijo za preiskavo te zadeve. Toda z ozirom na dejstvo, da je bila Hrvaška enostavno izročena srbski dinastiji in srbski vladi, se mirovna konferenca na naše želje ni ozirala.
To je dalo srbski vladi pogum, da je svoja preganjanja na Hrvaškem mirno nadaljevala lin [razpisala volitve za novi parlament za 28. novembra 1. 1920.
Hrvaška je za svoj v omenjeni spomenici izraženi program oddala pri teh volitvah 230 tisoč in 660 glasov in izvolila 50 republikanskih kmečkih poslancev, ki so dne 8. decembra 1. 1920. zvesti svojemu narodu in svoji domovini pred 100 tisoč zborovalci v Zagrebu prisegli zvestobo svoji miroljubni republiki. Istočasno so sklenili, da bodo poskušali svoj program uresničiti na miren način v sporazumu s srbskim narodom.
Nato je dala srbska vlada po vsi h v ropi in Ameriki razširiti vest, <la je, teh 230 tisoč volilcev »branja in pisanja nezmozna kmečka masa« in da je zagrebška prisega samo »sejmarska zabava«! Ob enem je srbska vlada zatrjevala celemu svetu, da tekom enega meseca ne bo nikjer več nobene oipoadcije proti bel-grajskemu vojaškemu centralizmu!
Po dobrih dveh letih pa so se vršile zopet volitve, dne 18. marca 1. 1923. Pri teh volitvah je narastlo Število pacifističnih (— miroljubnih) .glasov na 480 tisoč, M so dobili 70 poslancev. Skupno s Slovenci in bosanskimi muslimani šteje opozicija 700 tisoč volilcev in ima 113 poslancev od skupnih 313.
Za drag denar je začela sedaj srbska vlada širiti v svet trditev, da je uspeh republikanskega gibanja na Hrvaškem samo posledica demagogije (— zapeljevanja ljudstva) »nekega gotovega Radiča«, ki je dobil kmete na svojo stran samo zato, iker jim je obetal, <la jim ne bo treba več plačevati davka in da jim ne bo več treba h vojakom. Tem prismojenim lažem so verjeli tudi mnogi nepoučeni politiki. Tako n. pr. je napisal celo bivši belgijski ministrski predsednik grof Wiardt v velikem dnevniku »Telegraf« trditev, »da je Radičev program poln kmečke demagogije, ki obljublja odpravo davkov in vojaštva«!
Seveda na tej trditvi ni niti besedice resnice! Vsa moč hrvaškega kmečkega gibanja leži v njegovi notranji sin!
Med vojno je moralo delavstvo delati v municijskih fabrikah. To je bilo za delavstvo nekaj strašnega, ker so morali delati za vojsko, ki so jo v srcu in z besedami preklinjali.	s* tolf zara-
di svojega števila in zaradi premajhne izobrazbe prisiljeni Iti v rove in strelske jarke. Toda ravno ta okolnost je tudi kmete spametovala, da so spoznali:
1. Da je kruh močnejši kakor vse puške in topovi. Kruha pa ni brez kmetov;
2. Da je vojaška disciplina pač močna, da je pa človeška vest in zavest šemočnej-
s a
so-
3. Da imajo narodi svoje vražnike doma in ne zunaj;
4. Da naj ljudstva ne vzgajajo in vodijo le tisti, ki žro državno premoženje, ampak tisti, ki priznavajo in spoštujejo pravice ljudstva;
J). Da napravlja vojska ljudi za živali in da morejo ohraniti mir samo pravični ljudje;
6. (Zaradi cenzure izostalo.)
7. Da nobena vlada ne more dati ljudstvu ničesar, pač pa mu lahko vzame vse, če ima pravico brez dovoljenja ljudstva Ij u dstvo zaplesti v vojno.
Co pomislimo, da živi na Hrvaškem 90 procentov kmetov, lahko razumemo, kako silno so te ideje vplivale na razvoj ideje miroljubja (= pacifizem) in na idejo o socialni pravičnosti, ki zahteva vlado inteligence, nad tov 1 a d o p a n a d-zorstvo kmetov in 'popolno svobodo za delavstvo.
Svojo .miroljubnost kažejo hrvaški .kmetje tako, da na nasilja vlade ne odgovarjajo z nasiljem, ampak z močno politično in stamov-sko organizacijo in da družabno bojkotirajo nasilno uradništvo in njihove pomagače.
Tako so hrvaški kmetje s svojo miroljubnostjo dosegli, da današnja po imenu jugoslovanska, v resnici pa srbska armada (vsi generali so le Srbi) ni sposobna za napadalno vojsko.
Naglašam pa, da bi bila ta armada v slučaju italijanskega napada na Dalmacijo nepremagljiva, ker bi se v tem slučaju branila in borila za svojo pravico.
Hrvaški kmet spoštuje vsakega človeka, ki dela, in zato zahteva za vsakega delovnega človeka dostojno in človeka vredno življenje.
S item svojim spoštovanjem do dela so dosegli hrvaški kmetje, da so se jim pridružili tudi komiv nisti in hrvaška inteligenca.
Važen je tudi princip hrvaških kmetov, da je narodnost le tolikb vredna, kolikor je človeška.
Zato je popolnoma razumljivo, da hrvaška republikanska kmečka stranka strogo loči sedanjo srbsko militaristično vlado, ki zastopa le nekih 50 rodovin (»porodica«, op. ur.), od ostalega srbskega, zlasti kmečkega ljudstva, in od srbskega delavstva, ki je najbolj zatirano v celi Evropi. Zato se pridružujejo kmečki hrvaški stranki danes vsi zatirani narodi v Jugoslaviji, tudi Nemci in Madžari. — Bosanski muslimani pa so uvideli, da politična načela hrvaške republikanske kmečke stranke !nikakor ne nasprotujejo njihovim verskim naukom in zato se vedno bolj odtujujejo balkanskemu despotizmu (=samodr-štvu).
HRSS šteje danes nad poldrug miljon članov. Njeni člani so vsi Hrvatje in Hrvatice, izvzemši nekaj uradnikov, ki bi prišli ob službo, če bi pristopili h hrvaški kmečki republikanski stranki.
Dokler smo imeli zborovalno svobodo, je zadoščalo le (kratko obvestilo v listih, in zbralo se je takoj na tisoče ljudi na shode. Na teh shodih je vladal vedno najlepši mir. (Tu sledi popis zborovanj HRSS.)«
Svoj govor je Radič sklenil z opisom Hrvaške in Slavonije in končno rekel:
»Sedaj nastane vprašanje, ali hoče in ali more javno mnenje Anglije kaj ukreniti proti militarizmu, ki brez usmiljenja tlači in davi miroljubno in demokratično hrvaško kmečko in delavsko ljudstvo tako-rokoč v srcu jugovzhodne Evrope.«
O razpravi, ki se je nadaljevala po Radičevem govoru, bomo pa poročala prihodnjič.
Ima pare, ima
Naša državna uprava nikdar nima denarja. Oe prosijo uradniki za zvišanje plač, se glasi odgovor: Nema pare! Če prosijo duhovniki za skromen priboljšek, se glasi odgovor: Nema parč! Ce zastokajo invalidi za pomoč ali poškodovanci po toči za podporo, dobe odgovor: Nema pare! — Vedno ista pesem: Nema pare!
So pa stvarW|R katere ima državna uprava denarja na razpolago kot vrag toče. Nekatere take stvari so razvidne iz državnega proraču-
na, ki ga je sestavila sama vlada, tako da se nam ni bati očitika, da objavljamo napačne številke.
Jako mnogo denarja potrosi država za »konfidente«. Beseda »konfident« pomeni slovensko »zaupnik«. Ker pa stoje ti »konfiden-ti« navadno v službi policije, da poslušajo n. pr. po gostilnah in kavarnah, kaj pošteni ljudje med seboj govore, ali pa stoje v službi davkarije, da šnofajo med ljudmi, kaj kdo sne in spije, zato ne zaslužijo pravzaprav imena »zaupnik«, am-
pak po ikranjsko pravima in-di vidi jem »špec«.
Takih »Ipeoov« plačuje vlada posebno mnogo na Hrvaškem. V državnem proračunu je za »apece« postavljenih v račun samo za Hrvaško 3 in pol miljona kron! Koliko dobe »špeci« po Sloveniji in po drugih deželah, tega v državnem proračunu še nismo našli. Premalo bržkone ne bo! Pa pravijo, da država »nima pare«! O, ima pare, ima....
—	za »špece« !
Prav lepe so tudi svote, ki so postavljene v proračun pod naslovom »tajnih fondov« ali kakor se drugače imenujejo »dispozicijskih fondov«. To je denar, s katerim do-tični minister lahko sam razpolaga, ne da bi moral polagati račun, kam jo denar dal. Navadno porabijo ministri »tajne fonde« za podkupovanje volilcev, za podkupovanje časopisov, da pišejo prijazno za vlado, dalje za razne »špece« in »špijono«.
Takega denarja dobi glasom državnega proračuna:
ministrski predsednik 2 miljona in 400 tisoč dinarjev;
minister notranjih zadev 5 mi-ljonov in 600 tisoč dinarjev;
minister za vnanje zadeve 10 miljonov dinarjev; ta dobi še razli-
ko med zlato in papirnato veljavo v znesku 50 miljonov dinarjev;
vojni minister dobi 2 miljona dinarjev in 2 miljona na kurzni razliki;
finančni minister pa sme prosto razpolagati kar s 120 miljoni dinarjev!
Poleg tega obstoji še »tihotapski fond«, v katerega se steka tisti denar, ki ga morajo plačati razni tihotapci, če imajo smolo. Koliko miljonov je vlada prejela že na teh kaznih, vlada ni hotela povedati — zakaj ne, je jasno: ker je ta denar že zdavnaj zafučkala za razne volitve itd.
Res je, da imajo take »tajne fonde« tudi po vseh drugih državah. Razlika pa obtsoji glede uporabe takih fondov: Drugod jih potrosijo v korist države, pri nas pa v korist vladajoče stranke!
Sedaj naj pa še kdo reče, da država »nema pare«! »Ima jih, ima«
—	za podkupovanje in za podobne umazanije jih ima vedno!
Slovenci, ali vidite in razumete sedaj, zakaj plačujete davke? Ali jih ne plačujete za jako lepe, plemenite in koristne zadeve?
širjanje raznih novic, ki ima uraden značaj, op. ur.) širila najpodlejših laži o dogodkih v Bolgariji. Bolgarija je v svoji deželi udušila komunistično zaroto. Kakor vise kaže, je srbska vlada za to zaroto vedela, pa je hotela poslati svojo vojsko v Bolgarijo, da bi v sosedni državi napravila red! Skrajni čas je že, da se Francozom odkrito pove, naj bodo oprezni. Srbi se lažejo in se igrajo z našimi čuvstvi. Srbska .politika zlorablja svoje zavezništvo z nami. Ce ne bomo oprezni, bo srbska vlada ponovila staro Pašioevo igro, ki je rekel 1. 1913.: »Če bo treba, bom znal zapaliti celo Evropo!«
—	Ce hočemo imeti mir, se moramo varovati onih, ki še niso zadovoljni z ogromnimi dobički na ozemlju. Dovolj nespametni smo bili že takrat, iko smo jim dali to, kar so priborili naši vojaki!«
Obžalovati moramo le, da g. Ri-vet ne pove niti z 'besedico, kako so »zadovoljni« z Belgradom tudi Slovenci. AH mu je mogoče hlapčevsko in klečeplazno pisanje naših »velikih« slovenskih centralističnih dnevnikov skalilo njegov sicer prav dober pogled?
Francozom pa želimo, naj .že vendar enkrat odpre oči in vidijo, da jim bo nepremišljeno podpiranje sedanjega belgrajskega centralističnega režima in radikalne stranke samo škodovalo. Centralizem in belgrajski radikalni režim nista večna, narodi pa, ki danes zdihujejo pod belgrajskim jarmom, bodo še živeli, ko že zdavnaj ne bo več ne centralizma in ne radikalov. Prijateljstvo narodov je boljše kakor trenot-na naklonjenost vlad.
Radikalno zborovanje v Studencih pri
Mariboru.
(Dopis.)
Pameten francoski glas.
Takoj po polomu bivše avstro-ogrske monarhije je potoval po naših krajih znani francoski časnikar Charles Rivet (reci: Šari Rive), dopisnik enega največjih francoskih listov „Temps“ (reci „Tan = čas). Charles Rivet je živel prej mnogo let v Rusiji, po vojni pa je prišel v naše kraje pogledat, kaj .se vse godi pri nas. Bil je 1. 1918. tudi v Ljubljani, v Zagrebu je obiskal med drugim tudi Štefana Radiča, ogledal si je tudi Sarajevo in Belgrad, po svojemu povratku na Francosko pa je napisal lepo vrsto člankov o Jugoslaviji v listu »Tempa«, ki so izšli pozneje tudi v posebni knjižici. Tisti članki so vzbudili’ takrat mnogo pozornosti in dokazujejo, da je ta francoski časnikar že 1. 1919. prav dobro gledal v našo bodočnost!
Nedavno je Charles Rivet napisal v »Revue Contemporaine« (reci: »Revi Kontanporen« = sodobni pregled) članek o razmerah na Balkanu, kjer pravi med drugim:
»Na eni strani imamo na Balkanu države, ki so nam (= Franco-
zom) pri srcu, na drugi strani pa elemente, ki jih obsojamo. Med poslednjimi se nahaja država, o .kateri že več mesecev ugibamo to in ono. To je Bolgarija. Imperialistični Srbi ne morejo svoje nove države obvladovati niti na znotraj niti na zunaj. Macedonija je kost, ki je njihov sicer zdravi in krepki želodec ne bo mogel prebaviti. Krivic, ki jih danes odobrava Pariz, pa na Vardarju ne odobravajo. Na drugi strani zopet Hrvati ne marajo prenašati jarma belgrajskih mogočnežev. Cetinje tudi ni nič gotovega. Cela Jugoslavija je ena sama Macedonija in bo razpadla na koščke. Pašič je zli dtitvitedjžave in se boji nezadovoljnežev, ki jih ustvarja njegova cinična politika. Ta strah ga sili, da skuša zlomiti odpor na Hrvaškem.
Preostaja še Sofija. Pašič jo hoče uničiti, čeprav je rojen Bolgar, ne more trpeti .svoje prave domovine. Nedavno je bil v Parizu, kjer je slikal Bolgarijo v najbolj črnih barvah. Od tokrat dalje ne mine dan, da ne bi »agencija Ha-vas« (Časnikarsko podjetje za raz-
Dne 6. novembra je bil tu sklican shod Srbske radikalne stranke, ki ise ga je A celoti udeležilo 16 ljudi. Glavni govornik, Jože Nahtigali, je razpravljal o tej stranki, kako jo nastala in končno prišla na vlado, kjer lx> ostala po njegovem prerokovanju še 30 let. Brezmiselno je biti prištaš kakšne druge stranke, ker ostale nimajo moči narodu pomagati. Zato je treba vstopiti v srbsko radikalno stranko. Pri tem je govornik udrihal po Radiču in dr. Korošcu, ker na njih je krivda, da je valuta slaba in da je Reka /aška, (kajti Srbi pravijo, da se oni ne bodo borili za Hrvate in Slovence za Reko. Potem je zatrjeval, da je treba delati, da pridejo v občinski odbor v Studencih zastopniki radikalije. Če se to zgodi, bo vlada v Relgradu pomagala, da dobe ljudje električno luč in se ustanovi konsum, za katerega leži v neki banki že 75.000 dinarjev. Govor je napravil utis, češ, poradikalite se, posrbite, priznajte Veliko Srbijo, pa
vam bo dobro. Od prisotnih jih je bilo nekaj starih znancev Nahtigalovih še iz dobe, ko je bil on še hud komunist. Ti mislijo, da se dajo radikali in Pašic ras prevariti, da bi pomagali delavstvu, pa se motijo.
—	Drugi govornik Ivan Belšak (prej Johann, sedaj Jovan), je bil občinski odbornik in tudi bivši komunist, ki je predlagal ustanovitev radikaLske organizacije v Studencih in predlagal tudi odbornike, 8 po številu. Da jih delavci spoznajo, jih navajamo: 'Predsednik Jože (sedaj morda že Vašo) Nahtigali, podpredsednik bivši narodni soeijalist, železničar Rudolf .Suram; tajnik bivši komunist Jovan Belšak; odborniki:	Nahtigallov tast Budan;
bivši policist Franc Šegulin; nadalje železničarji Lesjak in Petrovič, kateri je z vso obiteljo prestopil tudi v srbsko vero. To .so novi .pro-roki v Studencih, kjer pa p le vel j slabo uspeva.
Studeniški republikanci.
Dnevne vesti.
Uvodni članek v zadnji številki »Avtonomista« je napravil po celi deželi velik vtis. Od vseh strani Slovenije smo dobili lepo število priznanj za moško in odkrito besedo, ki smo jo povedali v obrambo
slovenskih davkoplačevalcev, prejeli pa smo tudi lepo števijo pritožb, podprtih z neizpodbitnimi podatki, iz katerih ,se vidi, kako brezglavo se pri nas davki odmerjajo. Nekaj najbolj značilnih slučajev bomo pri
LISTEK.
24
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust S e n o a.
„Gospa Heningova!“ je planil Peter Erdodi in lice mu je globoko zardelo, »brzdajte svoj jezik, pomislite, da stoji pred Vami kraljev namestnik in da ste v njem osramotili tudi kralja.“
„Ne bojim se Vas, ban moj,“ je z vzdignjeno pestjo zavreščala Uršula. »Skrivajte kakor Vam drago svoje sebične spletke pod plašč kraljevskega veličanstva, jaz se Vas ne bojim; potegnila bom z Vas ta plašč in omajala lažne stebre Vaše pravice, da se bo videlo, kako je tehtnico Vaše pravice razgrizla rja in zakone pregrizli črvi. Turke bijete zaradi krščanske vere, pa ste krivo prisegli, ker ste sami Turki! Čemu se mučite! Ban Peter, Vaša krivica bo prišla na Vas, na Vašo ženo, na Vaše otroke ...“
V	tem trenutku je banica obledela, močneje stisnila otroka k sebi in planila po koncu.
V	njenih črnih očeh je zažarel besen ogenj.
»Naj Vam zaradi te želje usahne jezik, gospa Heningova!" je zaklicala Uršuli.
»Dovolj!“ je zagrmel ban in stopil k gospe Uršuli. »Pravim Vam, da tukaj ni sodnija. Oddajte tožbo, kakor jo zahteva postava. Saj advokata imate! Gospod Ambrož je spreten pravdgč!“
Podbanu so zatrepetale trepalnice in ves je gardel. Mirno, toda glasno je rekel: »Visoko-rodni gospod! Gospa Heningova je govorila resnico. To ni dvomljiva posest, to je zločin. Gospod ban, ali niste pripravljeni pomagati tej udavi?“	'
postavni poti!" je suho odgovoril ban, „to je vse, kar Vam imam povedati, gospod advokat!“
Ambrož se je zdrznil, nosnice so se mu razširile, ustnice stisnile. Malo je pomolčal, na to pa rekel:
»Visokorodni gospod ban! Da, bom njen advokat, ker vidim, da Vaša boginja pravice šepa. Jaz Vam to pravim, jaz, ki, sem podban. Sorodna kri Vam je zaslepila oči. Gorje deželi, gorje ljudem, če se sme navadna goljufija in grdo razbojništvo skrivati pod krinko pravice! In če ste tudi knez Peter Erdodi in naj tudi Vaše žezlo bliške siplje, zgrabil ga bom in ga zlomil, da ne bo več sramotilo plemstva in da ta dežela, ki je toliko pretrpela, ne bo plen gosposke lakomnosti!“
»Ha, ha!“ se je smrtno bled zakrohotal ban, »glej ga no, kako je z Medvedgrada zatulil stari volk, kompanjon Nikole Zrinjskega: toda ta bivši lukavški kastelan se naj pazi pred mojo železno pestjo!“
„Da,“ je rekel Ambrož, »na strašnem shodu bo stari volk maščeval pogaženo pravico."
»Pri Jezusovi krvi!“ je zakriknila Uršula, »tudi Heningova bo orišla. Z Bogom. Pripravi se, ban! Moji zobje so železni!"
»Z Bogom!" je zaklical ban, »Peter Erdodi se ne boji niti babjega napada niti starčeve kletve!" Ambrož in Uršula sta pohitela na dvor, Peter pa je ves oslabel šepnil Barbari: »Puška se je sprožila! Vedel sem, da se ta burja pripravlja. Tahi je moj, pokazal bom tem ubogim slivarjem, da je Peter Erdodi ban, in če bo tudi vojska, če bo tudi tekla kri!"
VI.
Kaka dva streljaja za cerkvijo v Gornji Stubici stoji proti vasi Golubovcu kakor na breg naslonjena majhna hiša, o kateri ne veš reči, jeli kmetska ali plemiška. Zgrajena je iz opeke in pokrita s skodljami. Za njo zeleni po bregu trsje, ob strani stoji pri grmovju hlev, kašča in preša, pred njo se hrib pojugoma niža proti cesti. To položno dvorišče je ograjeno s
plotom, ki ga ovija slak. Po ledini stoje soln-čnice in mak, po hiši se vzpenja bršljan, sredi dvorišča pa razteza star oreh svojo krono. Poldne je že davno minilo, solnce se je nagnilo na zapad, po straneh stubičke gore lega počasi mrak, samo vrh še zlatijo poslednji žarki. Na klopi pod orehom sedi mož in teše jarem za vole. Vse kaže, da je hišni gospodar, toda ne vidi se, jeli tlačan ali svobodnjak. Kako bi ga presodili po obleki? Težko, take obleke ne nosijo tlačani. Njegove suknene hlače so fine, čevlji tanki, svetli in zašiljeni, srajca bela in vezena, temni oprsnik kaže gosto vrsto srebrnih gumbov, okoli vrata se mu ovija svilena ruta, na glavi mu čepi kap^i iz kunovine. Ali ga naj sodimo po postavi in po licu? Bilo bi še bolj težko. Visok je, telo mu je močno kakor hrast, mišice kakor kamen, ramena ravno tako, široka, prsi ima za dva moža. Vrat ima močan, glavo veliko, vzadi nekoliko višjo. Svetlorjave lase nosi na čelu razčesane v prečko, nad močnim nosom se mu dviga visoko čelo, spodaj ozko, zgoraj širše, prepreženo z dvema tremi gubami. Pod čelom stoje ravne goste obrvi, temne oči se čudno svetijo. Iz njih seva moška pamet in ženska nežnost. Lice moževo je široko, nekoliko podolgovato, pri bradi zaokroženo. Obrito je, samo nad ustmi stoje še pristriženi brki; mirno je, brez strasti; niti mišica se na njem ne gane, kakor pri človeku, ki mnogo misli, se malo jezi in ničesar ne boji. Niti bel ni, niti zagorel. Vztrajno dela in ne gane z obrazom, niti tedaj ne, če se trdi les upre sekirici. In vendar se mu lice včasih snremeni. Zdelo bi se, da o nečem razmišlja. Včasih se blaženo nasmehne kakor ženska, kakor otrok, včasih pa se mu lice zresni, oko postane motno, kakor pri pametnem človeku, če ga kaj zaboli. Tedaj začne krepkeje tesati, da bi pregnal nevesele misli. Ali je ta mož plemič? Ce tudi ni, plemenit je vsekakor!
(Dalje prih.)
priložnosti .priobčili. Prizadete ikroge, za katerih pravice smo se pošteno in odkrito potegnili, pa prosimo, naj nam tudi oni pomagajo v našem pravičnem boju ,s tem, da naš list naroče in širijo. Moštvo aa moštvo! Kolikor več naročnikov _ bo imel »Avtonomist«, toliko večrji in izdatnejši bo njegov vpliv.
Samo pol jajca! Na ljubljanskem trgu prodajajo jajca po 9 kron, to se pravi, eno jajce velja 9 kron. Ena številka »Avtonomista« pa stane le 4 krone, torej niti pol jajca! Mi mislimo, da ga ni ne na Dolenjskem, ne na Gorenjskem in ne na Štajerskem osebenka, ki ne bi premogel ene kokoši in če je kočka še tako lena in zanič, eno jajce na teden gotovo znese. Zato bi vsak: še tako reven kajžar lahko naročil »Avtonomista«, kaj šele premožnejši kmetje. Samo pol jajca — to vendar lahko vsak utrpi. Zato upamo, da bomo že prihodnji teden dobili lepo število dopisnic, kjer bo stalo zapisano na prvi strani:	Uprava
»Avtonomista« — Ljubljana, Breg št. 12. Tako se glasi naslov naše uprave. Na drugo stran pa zapišite tole: Naročam »Avtonomista« za en mesec (za pol leta, za celo leto). Ne pozabite na razločen svoj poln-podpis, na natančen naslov in na zadnjo pošto! Kakor hitro prejme uprava tako dopisnico, Vam pošlje takoj poštno položnico, s katero nam pošljete naročnino lahko brez na-daljnih poštnih pristojbin.
Vse v radikale! Nedaleč od Belgrada leži lepo in prijazno mestece Pančevo. Pančevo leži na eni strani Donave, Belgrad pa na drugi strani. Pančevo spada med »preča-ne», Belgrad pa med Belgrajčane. Toda široka Donava nikakor ne ovira srbi jamskih radikalov, da se ne bi bili razširili tudi na Pančevo. Kako lepo vladajo radikali v Pan-čevem, dokazuje slučaj mestnega župana v Pančevem. Tam je namreč postal »župan« neki bivši pleskarski pomočnik. To še ne bi bilo nič hudega, ker je gotovo tudi pleskarski pomočnik lahko tako pameten, da zna vladati. Hudo pa je to, da tisti pleskarski pomočnik, ki so ga postavili v Pančevem za župana, ni postal »župan« zaradi svojih sposobnosti, ampak zato, ker je bil pri volitvah vnet radikalski agitator, in gospodje belgrajski radikali so ga »postavili« iz hvaležnosti za župana v Pančevem. Ko pa je mož prišel do županske moči, je začel gospodovati in gazdariti prav po ra-dikalsko: prodajal je mestne (ob enem mastne) službe za drag denar, ravno tako stanovanja in (gostilniške koncesije itd. Tako si je mož naredil lep denar. Meščani slavnega mesta Pančevo .so se sicer proti takim čudnim navadam nekoliko pritožili in belgrajski gospodje so res uvedli proti gospodu »županu« neko »preiskavo«, ki pa seveda ni dognala prav nič, vsled česar gospod radikalski župan še danes dere in guli ljube meščane mesta Pančevo, kakor se mu ljubi, kajti radikalska vlada gre vedno v »pančevo« in mimo spi, kadar gre za kakšnega »njenega« človeka...
Kakor v carski Rusiji. V nekdanji carski Rusiji je bilo tako: Lahko si kradel in goljufal in sleparil in prešestnoval in pijančeval kolikor si hotel, samo v politiko se nisi smel vtikati, oziroma biti si moral vedno »za vlado«. Kdor je bil »za vlado«, je lahko počel, karkoli je hotel — kdor pa je bil proti vladi, nad tega so poslali kozake in žandarje in policaje. Jugoslavija je carska Rusija v drugi, popravljeni, pomnoženi in od belgrajske vlade poslabšani izdaji.
Klasični »Narod«. Stari »Slovenski Narod« bi bil rad klasičen. Kakor ne cenimo visoko njegovega spoznanja in še celo ne njegovega samospoznanja — vendar se nam zdi verjetno, da se tudi sam zaveda, kako daleč proč je njegova zmešana vsebina od vsake klasičnosti. Zato se giblje ta njegova častihlepnost bolj v skromnih mejah in zato nam razodeva svojo klasično izobraženost s klasičnima citati. Temu samo-
ljubju zadošča ponavadi gromoviti »Quousque tandem«, iki mu je ostal bržčas v ušesih iz gimnazije kot ironični klic latinskega profesorja, kateremu se napredovanje v slovnici bodočega naprednega urednika naprednega »Slov. Naroda« ni zdelo dovolj napredujoče. Sicer se zdi tudi ta citat bolj na način učene gospe »Pollak«, katere hčerka govori „per vers“ in dela „inaternitetno“ izkušnjo. Ali vendar, priznati moramo, da se ta citat »Narodu« prav lepo podaja, zakaj kamorkoli ga postaviš, skoro ne more zgrešiti mesta
—	edina svetlomastna točka v morju »Narodovega« šmokavzarstva. Včasih pa prekorači »Slovenski Narod« njegovemu umu in znanju ozko začrtane meje — petek je nesrečni dan, v sobotni številki z dne
3./11. pa »krožijo gore in rodi se miška«. Quousque tandem, dragi »Narod«, krožijo gore in zakaj in kako in po čemu se rodi miška? Zlasti si ne moremo misliti, kako se odigrava v »Narodovih« duševnih očeh slika — če se tam sploh še kaj odigrava —, da krožijo gore in kako krožijo. AU morda jugoslovansko »Kolo« 1 In kakšna zveza je med kroženjem gora in porodom miške1? Ali je morda celo kroženje nujni pogoj poroda? Tega ne bo potrdila niti ena članica »Kola jugoslovanskih sestara«, pa magari da dan za _ dnem ©it a »Narod«. Zato si tudi mi tega ne upamo reči, razen kvečjemu simbolično, da je namreč kroženje »Narodovih« možganov pogoj zajporod njegovih člankov. Res, »Narod« nam je živ primer, kaj nastane iz naj lepšega citata, če se izlije iz peresa jugoslovanskemu šmoku. In »Narodova «stupidnost daje več posla, da se ji človek pregrehe do dna, nego globoka misel. Zakaj kdo bi uganil na lepem, da je izvor citatu velikolepni Horacijev verz: Partu-riunt montes, nascetur ridiculus mus — V porodnih bolečinah se zvijajo gore, a rodi se smešno„maj-hna mišica. Ugane samo, kdor se od vsega početka pravilno zaveda, da »Slovenski Narod« (ničesar ne ra-razume, da zato išoe prevod latinskega verza v nemških slovarjih, kjer iztakne za besedo »parturire« prevod »ikredssen«, česar pa seveda zopet ne razume in ga zato zamenja s »kreisen «in da nam tako postreže s slovenskim »kroženjem«, ki je pa v zgorajšnji zvezi idiotizem. Vidi se: treh jezikov se ne sme znati, da se postane »Narodov« klasik. In zopet tri jezike mora človek znati, da se spozna v .tej klasičnosti.
Belgrajčani znajo. Kakor znano, ima Pašič sina, ki mu je ime Rade. Belgrajska »Republika41 pa tega mladega gospoda dosledno imenuje: (K)rade Pašič.,.
Živeli trije procenti! Menda v Ljubljani živi udova, ki ima dva od-rastla sina. Zena je brez premoženja. Živi pa vseeno, ker podpirata oba sina svojo mater s tem, da plačujeta ona dva vse stroške za skupno gospodinjstvo. Davčna oblast pa tega skupnega rodbinskega življenja ne pripozna, ampak pravi: »Kdor ima dva gospoda na hrani, mora plačati davek“ — in je nabila ženi davka 85 dinarjev, ženi, ki živi od podpore svojih dveh sinov! — Koliko znašajo trije procenti od 85?
Trgovci, industrije! in kmetje — rešite se! Kakor je razvidno iz številk, ki jih navajamo na uvodnem mestu, je treba plačevati na Hrvaškem razmeroma mnogo manj davka kakor v Sloveniji. To dejstvo lahko izkoristijo trgovci, obrtniki itd. na ^.a da preneso sedež svojih podjetij na Hrvaško in priglase tam svoje centrale, v Sloveniji pa poslujejo njihova podjetja naprej kot fili-jale. Davek se pa plača tam, kjer je centrala.
»Narodne« dame, ki se zanimajo za ženitovanjske obleke raznih princev in princezanj, naj si ogledajo zadnji »Interesantes Blatt« in »Wiener Bilder.« Tam ko naslikane vse ženitovanjske kiklje raznih balkanskih in nebalkansikih visokosti.
Pripomba. V Mariboru izhaja širši javnosti še malo poznan 'list »Socijalist«, ki piše (8. novembra t.
1.): V zadnji številki smo poročali o časnikarskem boju med Žerjavovci in klerikalci o tem, kdo je sprečil leta 1919. sklicanje slovenskega deželnega zbora in smo omenili, da prinaša organ bivšega socialista Prepeluha v tej stvari »razkritja«, ki so sicer vsem znane stvari, ki pa so za nas zato važne,, ker ne more tudi g. Prepeluh, čeprav je danes najhujši sovražnik socialistov, ničesar drugega povedati, kakor to, da je samo socialno-demokratična strajika v letu 1919. bila tista, ki je z vso silo delala na tem, da se skliče slovenski deželni zbor. — Na to pripominjam tole: Res je, da sem
največji sovražnik takih »socijali-stov«, kakršni pišejo ta ‘list, ker so ti ljudje le centralistično orijentirani demokrati, zaviti v ovčjo kožo sodjalizma. Leta 1919. je bila slovenska socijalna demokracija slovensko kulturno avtonomistična, v državnem pogledu pa federativna in republikanska. V konstituanti pa so ljudje prodali načela svoje stranke, prisegli na monarhijo še predno je to bilo potrebno ter so ob vspre-jetju »Vidovdanske ustave« tvorili v skupščini tiho Pašičevo rezervo. Tem ljudem odrekam pravico pro-ljudi za »bivše« socijaliste.
A. P.
glašati
Gospodarstvo.
Naš davčni problem.
Zadnji naš uvodnik »Davčno divjaštvo« je med ljudmi in prizadetimi zbudil kolosalno zanimanje in pozornost. Dodatno hočemo nekatere stvari pojasniti, druge pa pribiti.
Uradniki, ki davke odmerjajo danes še nimajo pravice do »procentov«, marveč le oni, ki že odmerjene ah predpisane davke pobirajo. Odmera in pobiranje sta pri nas strogo ločena. V Ljubljani davke odmerja »Davčna administracija«, pobira in iztirjuje jih pa davčni urad. Na deželi je prav tako. Oblast, ki davke odmerja pa tega ne dela sama, ampak pod kontrolo avtonomnih komisij. 0 teh komisijah bomo tudi še govorili, ker čestokrat zaslužijo grajo zato, ker so preveti »mrtve« in često pritrdijo rečem, ki so jim popolnoma neznane. — Tako je danes. Sedaj pa predlaga finančni minister v belgrajskem parlamentu osnutek finančnega zakona za 1. 1923/1924, ki razteza »procente« (tantijeme) tudi na odmerne in celo na inšpekcijske organe, torej na osebe, ki davke predpisujejo in na osebe, ki delo teh uradnikov kontroliraj«. Za bodočnost se nam obeta torej Sele pravo davčno divjaštvo!
Resnici na ljubo moramo ugo, to viti, da je ljubljanski finančni delegat, g. dr. K. Savnik, proti tej nameri najenergičneje protestiral. Poznamo dobro g. delegata, da je pravičen in objektiven mož, ki ni slep za napake naše davčne uprave, ki vedno rad popravi krivice, če jih le more. Hvalevredno je tudi, da pri vsaki priliki rad vzame v zaščito .podrejeno mu uradništvo. Toda naravno je, da pri takšnem velikem kompliciranem aparatu ni mogoče enemu človeku vse popraviti, imeti takorekoč povsodi svoj nos in svoje roke! Njegovo uradništvo ni dovolj pomočnik njegovih intencij. Res, uradništvo je danes sproletari-zirano. Prepogosto je pri njem najti miselnost, da naj postanejo vsi njemu enaki proletarci ali pa še večji. Proletarstvo ni cilj nikogar, tudi proletarcev samih ne. iSocijalni boj je sredstvo za odpravo kapitalistov in proletarcev. Tu kaže odmema davčna oblast premalo spoznanja o splošnem gospodarstvu naše dežele. Pomagajte s pretirano vnemo uničiti našo mlado, industrijo in obrt in tisoče proletarcev bo na cesti brez kruha, na tisoče eksistenc delavskih družin bo uničenih! Že sedanja pretirana deflacijska politika ni v svojem bistvu nič drugega kot roparski pohod belgrajskih kapitalistov v Slovenijo, kjer bodo že v bližnji bodočnosti napol zastonj pokupili, kar bodo le hoteli. Slovenski človek je storil v davčnem oziru napram državi več kot polno dolžnost. Dokaz temu so uradne številke.
Pri nas morda komaj 30% ljudi svoje dohodke napove davčni oblasti. Vsi drugi zaupajo v objektivnost davčnih oblastnij. Objektivnosti iz predvojnih dni pa danes ni več veliko. Žato je večina davkoplačevalcev pri mas kontumacirana uradno v njihovo škodo. Za 1. 1923. davki še niso odmerjeni, davkarije pa presenečenim ljudem že dostavljajo plačilne naloge (položni-
ce), češ plačajte. To iztirjavanje davkov, še predno so bili odmerjeni^ je nekakšno prisilno državno posojilo! Kdo pa more reči — če jii ravno fiksno nastavljen uslužbenec
—	koliko dohodkov bo imel v tekočem letu in če jih bo imel toliko, da bo davščini sploh podvržen? In če ne plačaš davka vnaprej, še predno je bil odmerjen, bodisi da nimaš s čim, bodisi, da ti je zlasti vsled kontumačnih posledic previsoko predpisan, ti žaračunijo še obresti in opomine povrhu. Poleg lanskega davka, ki ga avtomatično predpiše kar davkarija sama, pride letos še 30% ipovišek. Ljudje obupavajo, gospodje, zlasti, ko vendar bero časopise in vidijo tam uradne številke, glasom katerih je Slovenija letos plačala že več, kot je to finančno ministrstvo — ki ni skromno! — samo predvidevalo, med tem, ko so vse druge dežele plačale manj ikot se je pričakovalo.
V	očigled temu bi bilo pravično, da se takoj ukine iztirjavanje davkov za tekoče leto vsedotlej, dokler se pravilno ne odmerijo v komisijah. Zakaj te položnice, ki jih sedaj davkarije rapošiljajo, hude v ljudstvu spomin na »procente« in že nam poročajo ponekod z dežele, da postajajo družabne razmere med davčnimi osebami in prebivalstvom silno napete.
Ta zahteva je upravičena tembolj, ker manjka denarja za najnujnejše reči in so celo banke in velike tvrdke praznih blagajen.
Osebno nismo hoteli nikogar zadeti. To nam je tuje. Naša publicistična dolžnost pa je, da povemo, če se nam ne zdi kaj prav. Vsakodnevno življenje nam narekuje, da se bomo z davčnim problemom intenzivneje pečali kot doslej.
Čevlfl z znamko ,JPeko“ domačih
tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najceaejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
Najboljši premog, drva in ogije
kupite najcenejše pri Družbi Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANI-. ZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petri«. Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v LJublJanL
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
L|ubljana( Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jfcziklh po ugodnih cenah.
Vsa pisalne, risalna in šol. potrebščina
dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivic, Ljubljana
Sv. Petra cesta it. 29«
Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga
šclskih zvezkov, map in blokov. -
SVETLIN KREMA
prvovrstna prima vazelin za usnje v lesenih in ^pločevinastih škatijicah in parketno voščilo, najboljši izdelki, priporoča tvrdka
J. KordiS,
2.
Export „JugO0ksini( Import
trgovska družba
VbIiosIbb Felc in drogovi o Ljubljani, Vegova ulica štev. S.
Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom, deželnimi in poljskimi pridelki ter izdelki, mlevskimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo.
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici v Ljubljani p. z. z o. z.
ki se je preselila iz hiše uršulin-skega samostana poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po
6%
brez odbitka rentnega in invalidskega davka, v tekočem računu
5'/.%
vezane za dobo pol leta
6 'A 7.
in više po dogovoru.
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzaj. posojilnica relativno večino delnic stavbne delniške družbe hfltela »Union« v Ljubljani. Vrhutega je njena last nova palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu in inozemstvu. Denar se lahko naloži po poštnih položnicah.
FR. SLOVNIK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture
Obleke po me]ri se točno izvršujejo.
Nova knjiga!
V Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga:
Dr. Dragotin Lončar
Politika in zgodovina,
ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, O socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte! Cena Din 30’—. Po pošti Din 30 60.
Knjigarne in prodajalci popust.
Čisto zastonj
ne, ampak po Izredno nizkih cenah dobite
vse vrste sukna, hlačevin, žame*a, barhenta, flanele, klota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogrinjalk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domač izdelek) in najrazličnejše drugo blago
v novootvorjeni trgovini
^DANICA"
MAJZELJ A. RAJŠEE.J
LJUBLJANA, TURJAŠKI TRO 1.
(bivša »Preskrbovalnica*)
Samo dobro, solidno blago. Postrežba točna.
Cene konkurenčne. Istotam se otvori v kratkem oddelek za usnje vseh vrst. — Vsak si naj ogleda. — Nikdo ni prisiljen kupiti.
Na drobno.	Na	debelo.
■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Prometni zavod za premog
d. v Ljubljani
BI
E
ppodaji
3: premog 3: :
las slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za doma£o uporabo, kakor tudi za Industrijska podjetja ln razpečava na debelo
inozemski premog In koks vsake vrste in vsakega izgora
ter priporoča posebno
lo tekoslovoSki in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaSki premog, Urni premog in krikete.
Naslov"
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG
d. d. v LJUBLJANI, Miklošičeva o. it. I5./II.
B
■
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih in žalnih klobukov.
F. P. ZiMEG
optSk LJUBLJANA, Stari trg 9.
Mojim cenjenim odjema’ccm je gotovo, Sa v dobrem spominu
»Plemenita kosa1*
katero so letošnjo sezijo dobili od mene. Uljudno naznanjam, da bom tudi prihodnjo sezi;o oddaja! Plemenite kose v komisijo tei prosim svoje cenjene odjemalce In druge interesente, da mi takoj naznanijo približno množino in dolžino, koliko bodo potrebovali, da bom zamogel točno z vsako množino postreči. Za kvaliteto kos se prevzame polna garancija in se vsaka kosa, ki bi ne odgovarjala zahtevam kmetovalca, zamenja za dobro. Priporočam se za obilni odjem.
lihael Omahen
glavni aea&top« za Slovenijo* Viinja Gopa,
THE SEX co
LJUBLJANA, 6BAD1SČE 10.
Telefon Štev, 26S.
Najboljši pSsalrJ, razmnoževalni in kopirni stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
Teodor Horn, Ljubljana
Poljanska cesta št. 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh
hlepavBkih in vodovodnih isistala-oijskih del kakoi? tudi za pokrivanj a ctx>eh.
Vsa stavblnska in kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Pro-račun brezplačno ln poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine.
■Lil" H" BMP IPIP1MP1F
C3
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni merij vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
3 Hranilne vloge znašajo nad H 130,000.000'—
«2	•	i	»»mm	•—*	--*r ‘i ~rrn_ni 'i. i. i~um,T_vi_nj-urnr
Trgovska banka d. d., Ljubljana
PODRUŽNICE i
Maribor, Novo mesto, Rakek, Slovenj grad ec, Slovanska Bistrica
Brzojavi n Trgovska	Telefoni	n	139,	146,	458	-	~	|
, • ,   . - ,r
Šeflenbupgova ulica številka I.
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPNA BANKA)
KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000-
IzvFšiije m bančne posle naitočneje in najhulantneje.
EKSPOZITURE i
Konjice, Meia-Dravogr«, Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
Zadružna banka v Ljubljani
Brzojavi: Zadrubanka.
Aleksandrova cesta štev. S.
Vplačani kapital K lo,ooo.ooo.
• i ?. V '	H	'	*
Izvršuje vse bančne posle najtočnefe In najkulantneje
Telefon štev. 367.