260 Številka.
Ljubljana, v ponedeljek 14. novembra.
XXV. leto, 1802.
SLOVENSKI MM
lahaja vsak dan »veter, rnimbi nedelje in praanike, ter velja po pošti prejemati sa avitro-oeerake dežele aa vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., sa cetrt leta 4 «ld., za jeden i"« 1 g'd. 40 kr. — Za Lj obijano bre« pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., nt Četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za toje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaš«. Za^omnanila platoje ae od cetiriatopne petit-vrate po 6 kr., ce ae otnanilo jedenkrat tiBka, po 6 kr., ce ae dvakrat, in po 4 kr.p ce ae trikrat ali veckratjiaka. Dopiai naj se ir.vole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je ua Kongresnem trgu št. 12. Opravnifttvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oan&nila, t. j. »ae administrativne atvari.
Slovenci in ministerstvo Taaffeovo.
Ker bo naše čitatelje izvestno zanimalo sli-Sati, kako Hrvatje tolmačijo našo politično situva-cijo, podajemo tu v doslovnom prevodu članek, ki ga je priobčil te dni pod gorešnjim zaglavjem ugledni „Agramer Tagblatt". Članek Blove:
Dogodki poslednjega časa dajejo nam zopet povod, da se bavimo s politično usodo naših slovenskih soplemenikov. Žal, da ta povod ni nikakor vesel. Nemškonacijonalni hegemoni mislijo, da je zopet prišel (as, ko bodo trje nego kdaj poprej stopili Slovencem na tilnik. Ohrabreni po dvoumnem vedenji Taofieovega miuisterstva in po rastočem svojem uplivu na vladno delovanje, hočejo še z večjo brez-ozirnostjo nego dosedaj boriti Be proti vsemu, kar je Blovenskega.
Glavna matadorja nemško-liberalne in nemško* radikalne stranke v južnoavstrijskih pokrajinah, poslanca Dumreicher i rs Steinwender, sklicala sta na dan 19. t. m. nemški strankarski shod. Na tem shodu posvetovalo se bode o sredstvih in o načinu, kako bi se dalo ustaviti „napredovanje slovenske agitacije v nemških pokrajinah". To je volk, kateremu jagnje kali vodo. Saj poznamo to poli-tiško sleparstvo. Obramba nemških interesov, to ni v jargonu germanizatoričnih hujskačev in njih časnikarskih glasil nič druzega, nego napadalna vojna proti slovenskemu življu, nič drua'ga nego brutalno zatiranje Slovencev. Trdi in težavni so boji, katere so že preborili slovenski naši bratje za svoj narodni obstanek. A ua še trje in težavneje boj& Be jim je pripraviti, v še energičneji odpor proli vsem napadom tujih narodov se jim združiti. Vsa znamenja namreč kažejo, da se njihovi nasprotniki oboro-žujejo za nov naskok na slovenskega jezika ozemlje in istinito gospodje Dumreicher in Šteinwvnder iu pa nemški „Schulverein" niso izbi« čl ji vi glede bojnih sredstev.
Vse slovenske kroge živo zanima vprašauje: Na kako BtališČe se bode postavila vlada pri tem boji? Kolikor se je tudi ministerstvo Taaffe-ovo v prvih letih svojega obBtanka kazalo prijazno opravi
LISTEK.
Dosegla je kneginjo.
Češki spinal H o h d a n K a m i n s k y , preložil V i n k o.) (DaUo.)
„Jutri,tt dejal je vratarju, „z vlakom, ki odhaja iz Turnova o petih zjutraj, pride sdm gospa, kateri izročite to pismo. Izstopila bode iz prvega razreda, mlada je in Bpremljevala jo bode hišna, ki se vedno smeje — Bicer pa jo poznate,* pristavi zamišljen.
Ne da bi vratarja zahvalil na pozdravih, gre proti izhodu. Pri vratih, držečih v mestni park, se ustavi, obrne se proti kolodvoru ter pogleda na uro V stolpu. Kazala je baš tri in ledno četrt.
Vročina popoludanskega soinca še ni ponehala Dihal jo je vzduh in tla, bila je nezuosna ter delala dihanje skoro nemogoče.
SteJBkal je šel skozi park, kjer je bilo polno otrok iu varuhinj, po Bredovski ulici ter v ll<mri-kovi stopil v poštno poslopje. Poišče si brzojavni oddelek in medlo Bedši na stol napiše ua predloženo mu golico :
„Gospa Alina Stejskalova, Sedmihorkv. Pridi jutri b prvim vlakom. Ćakam, zelo sem bolan. Po-ljubuje te mož u
cenim slovanskim zahtevam, kolikor so tudi Slovenci smeli biti zadovoljni s prvimi odredbami Winkler-jeve dobe, tako opravičena je danes domneva, da se vlada vedno odločneje odvrača od Slovencev. Ako bi ministerstvo ostalo vsaj popolnoma objektivno, gotovo bi se ne bilo Slovencem bati, da se jim odvzame le pedenj njihovega narodnega posestva. A način, kako se je postavil že baron Winkler proti zahtevi dvojezičnih javnih napisov ulic, dalje način, kako sta Škof Missija in g. MahniČ, očividno po ukazu Dunajskih vladnih krogov, prouzročila globoko" HegajoČ razdor v slovenskem taboru in končno glasni klici radosti, s katerimi je nemškoliberalno časnikarstvo povzdravljalo imenovanje barona Heina voditeljem kranjske deželne vlade — vse to bo simptomi, ki opravičujejo bojazen, da se Slovencem pri trudapolnem svojem bo-renji za narodni obstanek od vlade ni nadejati ne samo nikakoršne podpore, nego celo očitnega odpora.
Razumljivo je, da tako vedenje TaaiFeovega ministerBtva rodi v vrstah slovenskih rodoljubov najglobeji srd proti politiki vlade, katera se že kaka tri leta večinoma nagiblje proti nemško-liberalni stranki. Vedno močneji poBtaja upliv takozvanih MtadoBlovencev, vedno glasneje Be kliče, naj izstopijo slovenski državni poslanci iz ministerijelnega Hohenwartovega kluba in naj razvijejo zastavo opozicije. In zares utegnejo se posledice tega gibanja v kratkem pokazati tudi v državnem zboru.
2e zdaj se kaže, da konservativni stranki pripadajoči slovenski poslanci narodovi želji po opo-zicijonalni politiki ne bodo mogli trajno zapirati um's. V neki snji Hobenwartovega kluba, ki je bila te dni, izjavili so jugoslovanski člani klubovi, da so jako uezadovoljui vsled sedanjega položaja v poslanski zbornici in vsled postopanja vladnih organov v slovenskih pokrajinah. Ko so tudi nemški in Češki kouservativci izjavili, da smatrajo položaj za neugo 1-neji od lanskega leta, zjedinili so se vsi o izjavi, da klub za zdaj ne bode spremenil svojega sta lififta v zbornici, da pa ne more uspešno izpolnjevati svoje uloge kot vladina strank a.
Uradnik mu je iz goldinarja dal štiriiuštiri deset krajcarjev, Stejskal izide ter počasi stopa proti Vaclavskemu trgu. Pred svojim hotelom se ustavi, kakor bi premišljal in oprezoval, bi li Otto-pil. Uutopi ter s« znova vrne k uhodu, postoji ter znova s »kloueno glavo in pot si otiraje s čela odide doli po trgu ob levi strani, ki je bila v senci. Pred lekarno, ki je v spodnjem delu Vaclavskega trga, se ustavi, ne da bi šel noter, ampak da bi se pogledal v velikih steklih v vratih. Videl se je kot v zrkalu in zdelo se mu je, da se še nikdar sam sebi ni zdel tako star ... V žgočem solnci prišel je po Ferdinandovi u''cl k Narodnemu gledulišču, a na oglu, katerega z ulico in trgom dela kavarna Slavija, se je ustavil, globoko vzdihnil ter dolgo gledal ua uro v stolpu Staromestuega vodovoda. Bilo je četvrt na pet. Izmučen in upehan kupil si je pol ure pozneje listek prvega razreda v kopeli v banjah.
„Kaki; je vroče, človek bi se kar zadušil," slišal je nekov glas, ko mu je strežnica odpirala vrata v kabino.
On nič ne reče ter si počasi izzuva čevlje. Ona odide, on pa se ua pol sleče ter dolgo sedi ua htjlu, podpirajo si glavo z obema rokama. Nepremično gleda pred se, z obraza se mu vidi globoka zamišljenost in utrujenost. Zdelo se je, kot bi botel
To Bvarilo je tako jasno, da je ne more napačno nimfi premeten politik, kakor je grof Taatie. IIohenwartov klub naveličal se je parlamentarnega vrtiljaka, h kateremu grof Taatie že tri leta svira vedno jedno in isto obrabljeno melodijo. Danes desna, jutri leva, danes slovansko-avtonomističen, jutri nemško centralističen — v tem napačnem kolobarji suče se vedno ministerijelna politika. Namen vsega tega pa je, da se rešitev strankarske krize, ki je brez dvoma v državnem zboru, zavleče ad ca-lendas graecas. Da bi se oziralo na kouservativne zahteve, o tem še govora ni in kardinalua točka slovenskega programa, administrativno zjedinjenje slovenskih pokrajin se na ministerski klopi niti ne smatra za resno.
Da Hohenvvartov klub in posebno jugoslovanski člani njegovi izražajo tako neprikrito svojo nezadovoljnost z vladino politiko, to je velevažno znamenje časa. A še ni prepozno. Se niso padle kocke. Še je mogoče, da ministerstvo Taafleovo ukrene zopet na stezo razborite, z opravičenimi zahtevami Slovanov računajoče politike iu se obrani poBtati specifično nemška vlada, ter da se zopet spremeni v resnično pravično in vsled tega resnično avstrijsko vlado. Ta opomindajejogrofu Taaffeu tudi dogodki na Ogerskemin jako bi se morali motiti, ako mu ni došlo isto svarilo tudi od prav merodajne strani ter dovedlo do češke konference. Ako bi se pa ministerstvo no oziralo ua te minošajc, ako bi nadaljevalo delati iz najzvestejih prijateljev razdražene nas[>rotnike, kopalo bi si s tem le svoj grob. Odpad Hohenvvarto-vega kluba bil bi konec Gre Taatleove.
Državni zbor.
Na Dunaj i, 12. novembra. Naučni minister baron Gautsch opiral je danes sebe in jtodrejene mu učne instance. Odgovarjal je namreč na interpelaciji grofa Ilohenvvarta in dra. Luegerja o odpravi glasno molitve v Dunajskih IjudBkih šolah in to jako nesrečno. Govoril je sicer mnogo, zavijal stvar na vse strani iu se iz-govarial kolikor mogoče, iz vsega govora pa je bilo , -. — —- - 'V,        i ^^^^^
zadremati . . . Čez nekaj časa vstane, n\6te srajco ter seže v vodo. Tok mrzle vode ustavi ter pusti teči le gorko. Kabina se polni z lahkimi oblaki sivo megle, ki je »spotila okno Soprog gospe Aline pa vzame iz suknje nekov tok ter ga položi poleg sebe na stol. Poteill gre k vratom ter zopet nazai ; prišlo mu je na misel, da bi jih bilo dobro zapahniti.
Oz'0 se. Obešalo za obleko, toaletna mizica, stol iu sofa, vse je bilo zavito v sivo meglo. Sedaj prekorači kabino, stopi v ničke, jiokriža se ter potopi v vodo. Bila jo gorka . . . Zapio petelina, Beže na stol, uleže. bo po dolgem v uičkah in imejoč vrat pod vodo, petegne preko njega z ostro britvijo. Iz pfelj se mu izvije glas podoben hropeuju, a tiho, da ae je jedva čulo, voda uajedenkrat pobarvana s krvjo nekolikokrat zažubori, kratko grgranje ... in vse utihne.
To je bilo ob petih, baš tisti čas, ko se je topliška družba iz Sedmiborek vapenjala proti vrhuncu veličabtne Razvaline. Pot se je strmo vlekla proti vrhu in gospa Alina, obešajoč se ob grofovo roko, vpraša: „A!i vas nisem utrudila, grof? Tu mi morate jiomagati . .
„0 sladko breme!" veli kavalir ter jo pogleda po strani.
„Gospod . . ,w zašepta oaa ter zatniži . . . (Konec prih.)
vidno, da je post festum šele odpravil dotični ukrep, da pa je bil prvotno Ž njim zadovoljen.
Začetkom seje interpelirala sta posl. Schle-s i n g e r radi delitve kmetskih poaeBtev, posl B ia n k i n i pa radi preganjanja somišljenikov Hrvatskega kluba od strani političnih oblastev in radi kršenja občinske avtonomije, naučni minister baron Gautsch pa je odgovarjal na interpelaciji grofa Hohenwarta iu dr. Luegerja radi odprave glasne molitva v ljudskih šolah Dunajskih, izgovarjajoč prizadeta šolska oblastva in povdarjajoč, da učna uprava ne bo nikdar pustila žaliti verska čustva katoliškega prebivalstva.
Poslanec Sr,ichert in tovariši stavijo nujni predlog radi državne podpore pogorelcera v Strani na Mora vi, poslanec Szc z e p a n o \v s k i pa se z ozirom na dra. Luegerja v zadnji seji izrečeno pritožbo opravičuje, da je oddal glasovnice nekaterih poslancev, češ, da so bili dotični poslanci v hiši, da poljski poslanci vedno jednako glasujejo iu da njegov čin nikakor m sličen činu posl. Schneiderja, kateremu se je očitalo, da je glasovnice ponarejal.
Posl. dr. Lueger pravi, da se je za besedo oglasil le, ker je poslanec Szczepanuwski rekel, da to, kar je on stonl, so da oprostiti, to pa, kar je storil Scbneider, ue. Posl. Schoeider je o svojem času z dovoljenjem dotičnih navzočnih poslancev popravil nekatere glasovnice, katere so potem dotični poslanci sami oddali. To ni nič slubega. Ako pa kdo za odsotne člane odda glasovnice, je to v očitnem nasprotju z opravilnim redom. Ce so tudi gospodje v poljskem klubu vsi za jednega in jeden za vse, vender ui posameznik opravičen glasovati za koga drugega. V kritičnem momentu je bilo k večjemu GO poljskih poslancev uavzočnih. Gospodov, kateri so se po hodnikih šetali, ne štejem, ker je je zma-trati kot odsotne. Mene brigajo samo tisti, ki so bili tu. Ako huče poljski klub tako postopati, potem naj kar samo jednega svojih članov sem pošlje in ta na, glasuje za vse drugo. S tem si bodo gospodje mnogo časa in troškov prihranili. Bodite torej pravični. Storili ste nekaj, kar ni bilo prav, razloček je le ta, da bi bili začeli gonjo, Če bi bil to storil jaz ali kateri mojih somišljenikov, dočim sedaj vse molči, ker je krivec član velikega kluba. Jednaka pravica za vse! Će gospodje nas kritikujete, kritikovali bodemo mi Vas iu — mi to dobro umejemo in porabili bomo to, da povemo ljudstvu kakšno pravo velja v tej zbornici.
Na dnevnem redu je bila razprava o odse-kovem poročilu glede* nasveta poslanca Kaftana in tovarišev, naj se začno tehuične priprave za zgradbo kanala iz Dunava v Moldavo in v Labo. PoBlauec "VVobanka kot poročevalec priporočal je ta nasvet prav toplo, poul. Kaftan pa ga je v temeljitem govoru podprl in zlasti povdarjal, da je zadnji čas storiti kaj v tem obziru. Vsa monarhija mora biti preprežena s kanali. Dolžnost države ni samo, da posnema Fraucijo in Nemčijo glede* militarizma, mobilizira naj tudi gospadaratvo. Za vojaške namene se hitro najdejo potrebni milijoni, za gospodarske reči pa se nihče resno ne meni. Posl. dr. Rusa zagovarjal je tudi predlog, dočim se mu je protivil posl. Neu\virth, posl. Suess pa je naglašal, da bi bilo bol|u zidati kanale nego regulirati valuto. Posl. dr. Lueger sodi, da zadene največja krivda, če se še ni zidal ta kanal, severno železnico, spe-cijelno Rothschtldn, ki ima več upliva, kakor vsi ministri vkupe. Vprašuje se: kje uaj dobimo denarje? Jaz odgovarjam na to vprašanje, kje pa je država dobila denarje za Llovda in za Dunavsko parobrodno družbo? S čim se pa regulira valuta? Će je država tako na nič prišla, da niti za vele-važue reči ne dobi posojila, potem je to uničujoča obsodba države. Vlada naj bi s takšnimi zgradbami pomagala ljudstvu iz gospodarske stiske. Jeden kanal je več vreden, kakor vse zlate krone vkupe, zakaj iz kanala vsaj ne more Rothschild vode izpiti.
Predsednik naznani, da sta bila pri nadomestni volitvi v odseke voljena v iegitiinaeijski odsek poslanec dr. Gregorčič, v tiskovni odsek pa po-alanec dr. Gre goreč.
Posl. Fu\ stavi predlog o živinskih kužnih boleznih, in isto tako posl. Roskošuv, poslanec Slama in tovariši pa interpelirajo poljedelskega ministra o porabi mesa vsled kužnih boleznij pobite živine.
Predsednik dr. Smolka pravi glede* v prejšnji seji stavljene interpelacije posl. Schlesingerja o trgovini z dekleti, katera je izključno v rokah Židov, da je bila interpelacija pisana škandalozuo nedostojno in zato kliče interpelanta k redu. — Po-
slanec Fuss izjavi v imenu nekaterih tovarišev, ki so podpisali Schlesingerjevo interpelacijo, da te interpelacije niso prej brali, sicer bi jo ne bili pod« pisali. — Poslanec Schlesinger ae opravičuje, a predsednik vzdrži dani mu ukor. Prihodnja seja v sredo.
Politični razgled.
2% o tri* u Je <ležele.
V Ljubljani, 14. novembra. Državni »bor.
Pojutranjem, to je v sredo, se začne generalna debata o državnem proračunu. Zbornica je sicer sklenila, naj se vrši debata po skrajšanem načinu, a v tem so vse stranke jedine, da debate ni smeti ovirati. Zato se sodi, da razprava do Božiča ne bo dognana, ampak šele meseca jauuvarija. — V tiskovnem odseku primeril se je nekak prevrat. Iz začetka bila je odseku naloga določiti temeljne ideje novemu tiskovnemu zakonu, a ker Be vlada ustavlja vsaki premeinbi, izdelal je odsek kar sam načrt zakona in ga bode predložil zbornici. Parlamentarna posledica tega koraka bo ta, da se bo začela razprava o tem načrtu še le po novem letu.
Vinska klavzula.
Pogajanja naše in italijanske vlade radi interpretacije vinske klavzule so dognana. Zuižana carina 3 gld. 20 kr. velja samo za tista naravna vina, katera se uvažajo v lesenih sodih. Za vino upeljano v cisternskih vozeh ue velja ta določba, izjemoma pa velja za vino, katero se je ua ladijah jadrenicah upeljalo v cisternah ter na takozvanih svobodnih mestih v Trstu in ua Reki pretočilo v lesene sode. Obe državi pripoznavali bodeta cert tikate o uspehih preiskave, če je vino naravn i in pristno. Preiskava se vrši na nalašč za to ustanovljenih preiskovalnicah, katere izdajajo dotične certifikate. Carinski uradi pripozoaii bodo take certifikate iu le v posebno dvomljivih slučajih vršila Be bode nova preiskava.
Ogerska kriza.
Novi ministerski predsednik bode torej dr. Wekerle in s tem je začasno končana kriza. Splošno se sodi, da se mu bo posrečilo sestaviti novo ministerstvo ali temu ministerstvu bode le imenoma načelnik dr. Wekerie, faktičnu bode gospodaril Ko-loman Tisza. Dr. Wekerle stopal je na uradniški lestvi od klina do klina, on ni Madjar, ni v rodu z mogočnimi in uplivnimi magnati niti z bogatim meščanstvom, torej je izključno odvisen od Tisze, ne glede na to, ali postane Štefan Tisza, sin Kolo-manov, minister notranjih rečij ali ne. Klika Tiszov pride spet do veljave in to za Ogrsko ni nikaka sreča. Tolažilno je le to, da se nova vlada ne bo dolgo vzdržala, ampak umaknila morda Kallavu morda Khuen-Hedervaryju. Glede civilnega zakona se sodi, da bo vsa stvar s teoretično deklaracijo novega uiinistet'Btva preložena ad calendas graecaa. Govori se tudi, da primas Vaezarv ni posebno velik nasprotnik obligatornega civilnega zakona, da se pa protivi fakultativnemu, ker ta uprav izzivlje, da se krše cerkvene naredbe.
Viittiije tflržare,
Srbttke razmere.
Radikalni krogi ukrenili so baje, da bodo radikalni poslauci, če bi pri volitvah ne zmagali, slo« veano protestovali proti vladnemu nasilstvu in skupščino zapustili. V tem slučaju bila bi skupščina nesklepčna. Vlada ščuje sedaj sosebno proti občinskim zastopom, v katerih imajo radikalci večino. Proti takim zastopom se kujejo pod vladno patro-nanco nezaupnice. Minister notranjih rečij razposlal je okrajnim prefektom okrožnico ter jim naroča, da jim ni preiskovati uzroke nezaupnici, ampak tekom osmih dnij sklicati volilce, da glasujejo o tej nezaupnici, če bi občinsko načelništvo obotavljalo se, storiti v to potrebne korake, stori naj jih prefekt. — Župana in tri obč. odbornike v Semendriji so zaprli radi — ponarejanja aktov in zlorabe uradne oblasti. — Uradno oblast zlorablja pač najbolj ministerstvo samo.
H u siju in Francija.
Avstrijski in nemški listi hiteli so na vso moč zatrjevati, da je poročilo Pariškega „ Mat in a" o neki zvezi mej Rusijo in Francijo neosnovano in izmišljeno. Resen list, Đerolinska »Vossiscbe Zeitung" pa naznanja iz zanesljivega vira, da je na tem poročilu nekaj resničnega. Neka pogodba ae je dejanski sklenila in je pri tem posredoval veliki knez Vladimir; določbe te pogodbe sicer niso znane, imenovani list pa sodi, da mso posebne važnosti in da je pogodba sklenjena zlasti ua ljubav ruskemu finančnemu ministru, ki Želi na Francoskem najeti posojilo. Končno, pravi „V. Z.", pa je vse jedno, kaj določa pogodba, kajti stališče Rusije in Francije je za slučaj vojne jasno in nedvomno tudi brez pogodbe.
Francoski parlament. Loubetovo ministerstvo dobilo je prvo nezaupnico. Bivši boulangist Pontois je predlagal, da naj se odpravi privilegij članov častne legije, da jih Bme soditi samo apelno sodišče. Vlada se je temu upirala, sosebno pa nujnosti tega predloga, a nuj-
nost je obveljala, predlog pa je bil vzprejet z vsemi proti lednemu glasu. Radikalci so tega poraza vlade zelo veseli iu mobilizujejo vse somišljenike in druge nasprotnike miniiterstva, da hi pri razpravi o trgovinski pogodbi s Belgijo zbrali večino proti vladi in jo podrli.
Dopisi.
8 Itoro&kega 12. novembra. [I z v. dop.] (Nevarno orožje dr. Mahnita.) V V. zvezku letošnjega „Rimskega Katolika" str. 258 piše dr. Mahnič o slovenskih brezvercih mej drugim to-le: „Veliko izkustva je treba, veliko bistroumnosti, predno se mu (brezvercu) pride ua sled; ko si ga pa zasledil, je tako opolzel, da mu ne moreš do živega. Mu očitaš brezverstvo, glej, začne Be ti križati in rožni venec moliti, da meniš sama sveta patra Dominika in Frančiška pred sabo videti. Te je pohujšalo njegovo očitno sofiustvo, njegovo javno sodelovanj'' z nasprotniki sv. cerkve, (nasprotniki sv. cerkve seveda so vsi, ki sn brezpogojno ne udajo dr. Mahniču, kajti on se v svoji ponižnosti zmatra za sv. cerkev), peljo te v domačo hišo in ti pokaže kako moli zjutraj in zvečer, kako vzgojuje krščansko svoje otroke. Se spodtikaš nad liberalnimi listi in knjigami, (mej liberalne listo in knjige pa šteje dr. Mahnič vse, ki ne izhajajo pod njegovim nadzorstvom), katere bere in naroča, glej, potolaži te z žegnano vodo, ki jo ima v spalnici, z molitveno knjigo, katera tudi no manjka mizi*. — Vprašamo: Ali se ne rujejo 8 takim pi-sarenjem šiloma najsvetejša čutila iz srca vseh onih Slovencev, ki radi spolnjujejo krščanske svoje dolžnosti, a se nikakor ne morejo u einati s pogubnimi in krivimi nazori dr. Mahniča? Kdo se uaj še javno upa kazati versko svoje prepričanje, hoditi v cerkev in vzgojevati krščansko svoje otroke in sploh sjiol-njevuti krščanske svoje dolžnosti ako se mora bati, da se mu hode zaradi tega pripisovala uajgrša lastnost, ki si jo moremo pri človeku mis'iti — hinavstvo? Nevarno pa je tako orožje zlasti zaradi tega, ker bi se lahko porabilo tudi proti onim, od kojib prihaja. Mnogokrat je že zadela puščica strelca samega. Potem pa bi dr. Mahnič zakrivil, ako bi se ue le o njih iu njegovih slepih privržencih, ampak tudi o drugih gospodih z isto pravico (oziroma krivico) sodilo, da so sami — hinavci. To pa naj zabrani previdnost treznejših gospodov duhovnikov iu milost božja! —ov—
Domače stvari.
Andrej Komel pl. Sočebran. |
V soboto opoludne zapel je v tujem nemškem Gradci mrtvaški zvon, naznanjajoč, da je narod naš zopet izgubil izvrstnega moža, delavnega in požrtvovalnega rodoljuba ter izbornega strokovnega pisatelja. Po kratki bolezni zatisnil je za večno oči Andrej Komel p I. Sočebran, c. iu kr. major, vrl vojak in vrl narodnjak, v 64. letu dobe svoje, Pokojnik je bil porojen v prijaznem Solkanu pri Gorici kot sin kmetskih roditeljev in se posvetil I. 1848. vojaškemu stanu ter v teku svojega petindvajsetletnega odličnega službovanja ud prostaka avanziral do majorja. Za njegove zusluge odlikovan je bil 1. 1866. s srebrnim križcem z vojno dekoracijo ter povzdignen v plemeniti stan. Posebne zasluge si je pridobil kot pisatelj s tem, da je prvi mej Slovenci iz svojega nagiba navzlic vsem mnogoterim oviram spisoval in iz svojih novcev zalagal vojaške poučne knjige v slovenskem jeziku, pisane s tem namenom, da bi se slovenski vojaki, nevešči nemškemu jeziku, v svoji materinščini poučevali in da bi častniki in šarži ne pačili našega lepega jezika tako, kakor ga pačijo, ko z nemškimi knjigami v rokah uro priprostoga slovenskega vojaka raznih vojaških stvari j. Najvažneje takšne knjige, katere je poslovenil in objavljal v resnici plemeniti major Komel, so te: 1. Službovnik za c. kr. vojsko L, II. in III. del. 2. Garnizonska iu s t r a ž n a služba. 3. "VVerndlova puška za c. k r. vojsko. Ta knjižica je bila 1. 1884 preložena po Ko-melovi tudi ua češki jezik. 4. Kratek pouk o zemlj išči (Terrainlebre).   5. Bojna služba.
6. Osnova vojaštva  c. i kr. vojakom  v pouk.
7. V e ž b o v ni k za c. i kr. peš-čete. 8. Prisega in vojni členi. 9. Kurzgefasste p rak ti sch e Grammatik der slovenischen Spracbe
fiir Deutscbe. Mit besonderer Berticksicht'guog der Militarterminologie in den angewendeten Beispielen. Klagenfurt 1887, 8, 250 str. 10. Pu-Ska-repetirlta. V vaem skupaj je izdal major Komel šestnaJBt vojaških knjižic iu Bi h tem zaslužil v polni meri hvaležnost naroda. — Goreč rodoljub, podpiral je pokojnik vsako narodno podjetje po svojih močeh in bil posebno mej narodnjaki v Gradci kot odločen in ueuBtrašeu Slovan, kot veseljak splošno priljubljen iu čislan. Ustavil je vdovo in nedoletno hčerko. Bodi mu lahka zemlja in prijazen spomin !
— (Osobne vesti.) Namestu dvornega svetnika Schreva imenovan je višjim državnim pravd-nikom pri Graškem višjem deželnem sodišči ondotni višjesodni svetnik dr. Moric pl. Pfltigl. Novi višji državni pravdnik rodil se je I. 1843. v Gorici, vstopil v državno službo 1. 1865. ter nekaj časa tudi mej Slovenci služboval in to v Celju in v Mariboru. G. Pil iig I ju baje tudi slovenskega jezika zmožen, po svojem političnem prepričanji pa je odločen nemški liberalec "VVaBorjevega kroja.
— (C. k r. k m e t i j s ka d r u ž b a p r e d g o s p. baronom Heinom.) Sobotni „Slovenec" trdi, odgovarjajo na naš članek „Naređen škandal", dn je tudi g. <;■■ arski svetnik Murni k kot predsednik c. kr. kmetijske družbe nagovoril novega vodjo de-želoe vlade izključno v uemškem jeziku. Mi tega skoro ii i h t ii.» mogli verjeti, poizvedovali smo zategadelj in prepričali smo se — da je „Slovenec" resnico trdil! Kmetijska družba in nemški jezik! Ob sebi umevno je, da in i odločno obsojamo to neod pustno netaktnost in narodno malomarnost in da bi jo bili brez strahu uvrstili v članek „Naroden škandal", ako bi se nam bila pravočasno sporočila. Kadar gre za narodno čast, tedaj mi ue gledamo ua to, je-1 i se grešnik imenuje Deteta, KI*dutar ali pa Mumik. Iu v tem se razločujemo o I svojega klerikalnega tovariša, ki nima grajalne besed« za nemškutareuje gg. proštov Klofuturja iu dra. Jarca.
— (Dnevni red seji o b č i u s k e g a s ve ta L j ub lja ns kega) v torek 15. dan novembra 1892 ob 6 uri zvečer v ms3tni dvorani : I. Oznanila predsedstva. II. Poročilo o reorganizaciji občinskih uradov.
III. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) o naloženji glavnice Jernej Sallocherjeve dijaške ustanove; b) o c. kr. finančnega ministerstva odloku glede obrokov za plačevanje diminrine v Ljubljani.
IV. Policijskega odseka poročilo a) o prostovoljnega gasilskega društva Ljubljanskega predlogu, da se prepusti stara brizgalnica barjanom; b) o prošaji za premestitev žitnega trga s Poljan na Križevniški trg; c) o deželnega odbora kranjskega dopisu glede izposlovanja jednega mesta ustanove Nje c. in kr. visočanstva cesaričinje Štefauije za skrofulozne otroke v morski kopelji Gradeški; Č) o nekaterih policijskih stražnikov prošnjah za denarne podpore. V. Šolskega odseka poročilo a) o računih vodstev mestnih ljudskih šol glede porube dotacij v šolskem letu 1891/2; b) o prošnji vodstva trirazredne dekliške ljudske šole V Lichteuthurnovem sirotišči za podporo v nakup primernih knjig za šolsko knjižnico. — Potem tajna se j a.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) prvo XX-krono ste darovali domorodkinji danes z besedami, ki naj je doslovno ponatisnemo v naslednjem : Preč. g. prvomcstnik! Prvo XX-krono, katero sve si prislužili, daruievi prekoristni in prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda. Naj ljubi B >g blagoslovi Vaše delovanje! Na Dunaji dne 11. novembra 1892. Antouija U'bekova iu 11 »zalija Rabekova". — To je ob jeduem prvi krouiu dar naši družbi; ni došel iz bogataševih rok — ampak bil „priHlužen". Iu uprav v tem znamenji „moli in delaj" je našega naroda in uaše družbe prihodujost. Čast tem delavnim rokam! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Kakor smo v soboto poročali, j« mej tem tudi g. dr. Srnec v Celji položil na oltar naše narodne šolo kronin dar. Vivant seijuentes.
— (Slovensko gledališče.) V soboto predstavljala se je Stroupežuickega značajna slika .Gospod G^robski" v slovenskem prevodu Fr. Gestrina. Ideja igre — brezupni boj fevdalnega absolutizma proti avobodi kmetskoga stanu — je lepa, vender pa se nam konečna rešitev ko ntiikta ne zdi povsem dosledna in jasna. Navzlic temu ta igra daleč prekaša večino modernih nemških igrokazov in zategadelj se bo brez dvoma vzdržala na našem * epertoirju. Posebno umestna bi bila po našem mnenji
za  predstavo o priliki  kakega gledališkega vlaka z dežele.   Glede jezika prevoda pa bi želeli, da se nadomesti nerazumljiv izraz „opekunBtvo", z dobrim domačim .varuštvo". — O sobotni  predstavi sami izreči se nam je v obče pohvalno. Glavui ulogi bili sta v rokah g. Borštnika in g. Verovšeka. Da je prvi (Vrbovec) izvrstno pogodil svojo ulogo, ter jako srečno  karakterizoval trdega, na svojo težko priboreno svobodo ponosnega kmeta, nam pač ni treba še posebej nuglašati.   Ako v tretjem aktu ni mogel doseči tistega   efekta, kakor v drugem, to ni bila  njegova krivda.   Tudi  gosp. Verovšek (GrobBki st.) se je s  hvalevredno pridnostjo trudil pogoditi prevzetnega feudalca, pri katerem se človek šteje šele od barona  navzgor, a trdi značaji ne ugajajo temperamentu g. Verovšeka, o tem smo se v soboto  vnovič  prepričali.   Izrnej dam nam je to pot posebno pohvalni) omeniti gčoe. Ni grioove, ki je jako Brečno in  vsakega  nepotrebnega pretiravanja predstavljala zgovorno iu pošteno kmetico. Pokazala je   gčua Nigrinova v  soboto vnovič, da ni samo pridna, ampak tudi jako nadarjena igralka katero  želimo  videti   večkrat   v  primernih večjih ulogab.   Gospa Borštnikova (KaUka),   ki pa ni imela   posebno  srečne   uloge    m   g g Danilo (Grobski ml.) in Sršen (župnik) livršlli so uloge pohvalno. Le v tretjem aktu opazili smo pri zadnje imenovanih dveh iu  pri  g.  Verovšeku negotovost, ki je občutuo motila.   Sicer pa  priznavamo, da je doba  dveh   dni premalo za priučenje  večjih *ulog. Izmej epizodistov, ki so bili v obče na svojem mestu, omeniti nam  je   posebno  pohvaino  g. P o d g r a j-skega, ki je v maski in igri jako dobro pogodil oderuha Lisjaka. V obče bila je predstava taka, da bi bila zaslužila polno bišo ne  pa  prazne. Smelo trdimo,  da  bi zamegli  našteti   pri  vsaki nemški operetni  predstavi   več  narodnega občinstva, kakor pri sobotni predstavi in to je tudi uaroden škandal, vrh tega pa malo laskavo  za ukus našega občinstva.   V svesti smo si sicer, da bodo nekateri nemški   l-sti  slastno  j)ogrubili  to   našo opazko v dokaz   „nepotrebnosti   slovenskega   gledališča* , a morda bo potem vsaj očitna sramota nekoliko „že-nirala" naše narodno občinstvo ter mu vcepila nekoliko veft narodne discipline in požrtvovalnosti.
— (Čitalnica Ljubljauska.) Zopet nam je zabeležiti prav vesel večer. Nade, katere je stavil odbor v tretji društveni večer, ki se je vršil včeraj v čitaluiških prostorih, so se popolnoma vresničile. Prva zasluga, da se je večer dobro obuesel, gre neumornemu reditelju gosp. dr. Viktorju Supanu, katerega sta vrlo podpirali požrtvovalni rediteljici gospiei A. Jam še k ova in Fr. Vrhuncev a. Program je bil zelo raznovrsten. Čuli smo najpoprej dobro premišljeno deklamacijo (gospica Jamsko v a). Potem so nastopile štiri tamburašice, pod vodstvom g. sekundanja drd. šukljeja, v dveh točkah. Želeti bi bilo, da bi ta krasna misel na;la obilo posnemalk ter da bi kmalo imeli priliko pozdraviti damski tamburaški zbor. (Čujemo, da je stvar v dobrem teku). Za tamburašicami je nastopila gospica Vrhunce v a kot pevka, ter očarala občinstvo s svojim zvonkim in močnim glasom. Velika pohvala, katera je sledila tej točki, je bila popolnoma zaslužena. — Petju sledile so tri žive podobe, ukusno sestavljene, katere so prav primerno sklenile prvi del večernega programa. — Po kratkem odmoru se je pričel pleB, ki je bil jako živahen in je trajal pozno v noč. — Tudi v stranskih prostorih je vladala velika živahnost in obče je zavladalo mnenje, da taki večeri prav dob^o vgajajo. Tudi postrežba je bila vseBkoz dobra in točna.
— („Slovenskoga planinskega društva") osnova Ini odbor sklical je včeraj shod, katerega se je udeležilo mnogo prijateljev novega društva. Začasni predsednik deželni iožend: gosp. Hruskv pozdravil je s toplimi besedami navzoče in razložil namen društva. Kakor be razlega pesem slovenska po dolinah, tako naj novo društvo dela ua to, da na planinah slovenskih ne bode tujec nas izpodrival. Novo društvo, ki se je zasnovalo, naj bode čuvaj proti tujemu življu, ki se širi po naših gorskih krajih. Nadeja se torej, da bode odbor, ki se voli na tem shodu, vestno izpolnjeval svojo važno nalogo, da bode prekoristno društvo dobilo vedno več prijateljev ali članov. Govor bil je vzprejet z živahnim odobravanjem. Na to prečital je začasni tajnik pravila, ki so se vzprejela z nekaterimi spremembami. V odbor so bili voljeni: Predsednikom deželni iužoner g. Ilraskv, za odbornike pa gg.
Jon. Hauptman, Fran Triller, Sim. Rutar, Iv*. Šoklič, J. Mikuš. J Borštnar, Jem. Žitnik in Fran Tavčar.
— (Martinov večer pevskega društva .Ljubljana") privabil je sinoči toliko občinstva v g. Hafnerja restavracijo, da je bil prostoren salon natlačen. Program izvajal se je točno in precizno, zabava bila je izvrstna in postrežba skrhan. Vsa čast pevskim društvom, ki tudi v zimskem času tako izborno skrbe za zabavo narodnega občinstva.
— (Šišenske Čitalnice „Martinov večer") pri Kozlerji obnesel se je navzlic budi konkurenci dovolj dobro in živahno. Vspored izvajal se je prav dobro, jievski zbori pod vodstvom g. Javor-skega ml. izvrši H so se na splošno zadovoljnont in želi glasno pohvalo. Mnogo smeha vzbujala je burka „Čitaluica pri branjevki*, katero so izvajali odlični člani i, Dram. društva". Predsednik g. Fr. Dreni k razložil je v kratkem govoru uzroke, zakaj je čitalnica mirovala od svečnice naprej. Dgubilo je društvo poleg uzornega domoljuba Antona Kneza še nekaj zaslužnih članov in zvestih sotrudnikov in čas torej ni bil ugoden za veselice in zabave. Zdaj je društvo vsaj deloma prebolelo te rane ter stopilo zopet ua {dan, uadejaje se bolj veselih časov. Ples, ki je končal vspored. bil je prav živahen.
— (Nesreče.) Iz Polican se poroča, da je ponesrečil dne 9 t m. v Hrastovcn posestnik Jurij Turiti, ko je čistil neki večji sod. Izpral je najprej sod s špiritom iu ga potom hotel izžgati. Sod se je razletel in duo zadelo je nesrečnega moža v giavo s tako silo, da je umrl nekoliko ur jiozueje. — Iz Olja se poroča, da je padel v Javrhu posestnik Štefan Mastnjak tako nesrečno z jabolčnega drevesa, da je bil takoj mrtev. — V Št. Janžu pri Slov. Goricah pa je padel hlapec posestnika Fr. Času, a smereke, na kateri je sekal veje. Bil je takoj mrtev.
— (Starega srebrnega d e n a r j a) zamenjali so na Štajerskem do konca oktobra meseca za kakih 270 000 goldinarjev.
— (Iz mestnega zbora Tržaškega). V zadnji Heji mestuega aveta v Trstu se je prečital reskrijit. uamestuištva, glasom katerega se odpravi točarina v Trutu s početkom bodočega leta. Ta naredba se utemeljuje a tem, da ta davek ne odgovarja pravični razdelitvi bremen. Občina se pozivlje, da skrbi za pokritje primankljaja, ki nastane vsled odprave tega davka. Ta primankliaj znaša kakih 300.000 gld. Municipalna delegacija pa je vložila prošnjo do vlade, da ho vsuj še za I. 1893. dovoli toČarina. Dalje se je vzelo ua znanje, da je upravno sodišče ua Duuaji zavrnilo pritožbo muni-cijiija Tržaškega proti naučnemu ministerstvu, katero je bilo zabranilo osnovo štiniazredno italijauske šole pri sv. Magdaleni zgornji. Upravno sodišče pravi, da ta šola ni potrebna, mestna oblast naj skrbi za pomuožitev potrebnih šol iu naj ne snuje nejiotrebnib. Bolje bi pač res bilo, če bi mestni zastoji Tržaški se hotel ozirati ua toliko potrebne slovenske šole v mestu. Bržkone je upravo t sodišče tudi imelo te Šole v mislih.
ila/jiM' vesti,
* (Vojska in šola) Francosk statistik sestavil je pregled troškov, katero prouzročata vojska in šola večjim evropskim državam. Tako trosi Nemčija za vojsko 368 milijonov gold., za šolo 30 milijonov gold. na leto; Avatro-Ogerska za vojsko 139, za šolo 12; Angleška za vojsko 312, za šolo 47, Francija za vojsko 303, za šolo 42, Rusija za vojsko 409, za šolo 85, Italija za vojsko 180, za šolo 3, Španska za vojsko 76, za šolo 3. Vsega vkupe potrosijo te države vsako leto za vojsko 1777, za šolo pa 177 milijonov gold. To je krasna ilustracija sodobno kulture.
* (Rop v kaznilnici) Iz Šopronja se poroča, da je bila v kaznilnici v Steinabriiklu v noči od torka na Bredo odnesena blagajnica z 1800 gld. Drzno zločinstvo je vzbudilo velik hrup, kajti v kaznilnici je nastavljenih nad sto paznikov. Kaznjencev je kakih 800 v kaznilnici.
* (Davek na — radovednost.) V mestecu Weilburg na Nemškem razglasil je župnik tamošnje protestantske cerkve, da bode odslej moral plačati pri porokah vsakdo, ki ne spada mej svate, deset vinarjev, ako bode hotel pri porokah v cerkev. Taka odredba bi tudi še kje drugod utegnila biti jako umestna!
Telegrami „Slovenskomu Narodu44:
Idrija 14. novembra. Pri ustanovitvi ženske podružnice sv. Cirila iti Metoda zbrane Slovenke kličemo uzornomu predsedniku gosp.
Tomi Zupanu in njegovemu namestniku našemu nekdanjemu in nepozabnemu notarju gosp. Luki Svetcu prisrčni: Živela!
Dunaj 14. novembra. Na včerajšnjem shodu društva „Zukunft", v katerem so združeni radikalni delavci, obsodili so zborovalci zadnji atentat v Parizu in sploh vsa jednaka počenjanja.
Budimpešta 14. novembra Naučni minister grof Csakv odklonil je ponuđeni inu portfelj notranjih rečij.
Rim 14. novembra. Pri včerajšnjih ožjih volitvah bilo je izvoljenih 39 vladnih pristašev in 13 opozicijonalcev. Izid 8 volitev še ni znan. Bonghi propal v treh okrajih.
Narodno-gospodarske stvari.
— Krajevni repertorij za Nižje-Avstrijsko.
Vsled odluka c. kr. trgovinskega ministarstva, du-šlepi trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, naznanila je c. kr. statistiška osrednja komiaiia, da je poBebni krajevni repertorij za Nižje-Avstrijsko izšel v zalogi Alfred Holder-ja, c iu kr. dvornega m vseučiliščnega knjigotržca na Dunaji, I , liothen-turmstrasse 15, in da bodo poBebni repertoriji drugih kronovin in dežel izšli tekom leta v nastopnem redu: Češko, Gorenje Avstrijsko, Solnograško, Štala rsk>, Koroško, Kraniako, Primorsko, Tirolsko in Predareluko, Moravsko, Šlezija, Galicija, Bukovina in Dalmacija. Repertoriji ne obaezajo le občin in krajev po politični in soduijski razdelitvi, temveč navajajo tudi pri vsaki občini k tej spadajoče krajevne dele. Pri občinah iu krajih je povedano število: 1 ) hiS, 2.) prebivalcev po spolu, po veroizpo-vedanji, 3.) domačih navzočih prebivalcev po obče-valnem jeziku, 4.) postaje dušnih pastirotev, f>.) učne zavode, 6) šole, 7 ) poštne, železniške, telegrafske, telefonske in parubrodne postaje. Za one dežele, v kate-ih sta dva ali več jt-zikov v navadi, sestavili se bodo izvzemši Bukovine večjezični repertoriji. Krajevni repertoriji izidejo za vsako deželo posebej in jih je posamič kupiti. To oficijelno delo ne nudi le uradnijam, temveč tudi društvom, družbum kakor tudi vsakemu posamezniku, ki ima kako kupčijo, najboljši pripomoček pridobiti si povoljnega znanja v vBeh n.-pomniaiiih ozirih. Cene posameznim zvez k m določene so začasuo le približno in jih je moč poizvedeti tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Onim trgovcem in obrtnikom, ki si žele ta ah oni ali več repertorijev naroČiti pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dovoljuje se 20% jiopuKt. Za sedaj je izračunjeno, da bode kraj ovni repertorij za Stajaroko obsezal okoli 340 strani, oni za Koroško 140. za KranJHko 210, za Primorsko 220 in bo stal oni za Stajarsko 4 gld. 80 kr, za Koroško 2 gld., Kranjsko 3 gld. in za Primorsko 3 gld. 20 kr. V teh zneskih se pa še ni oziralo na 20% popust. Ker mora pa zhornica število naročenih eksemplarnv kmalu naznaniti vis. c. kr. trgovinnkemu ministerstvu, zato naj blagovolijo oni, ki si žele potom zborn'ce kaj naročiti, tej prej ko mogoče to naznaniti
Poslano.
Slavno uredništvo ! Z ozirom ua notico v št. 259 „Slovenakega Naroda" knnstatujem, da ondu omenjene notice v „Tagespošti" nisem pisal jaz, da se torej ne skrivam za nemškimi bati, zaslug tretjih osob ai pa tudi ne lastim, ker z dotičnimi najdbHmi nisem imel ilrugnga opraviti, nego da sem lih, ko ao mi bile poslaue, prevzel in inveotiral. Toliko v pojasnilo.
V Ljubljani, 14. novembra 1892.
Alfonz 3Iiillncr,
kustos deželnemu muzeju.
„LJUBLJANSKI IW
itojl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol lota 2 gld. 30 kr.; sr.a četrt lata 1 gld. 15 kr.
Gospod dr. Zeno D o i sebe in in njegova blagu gospa soproga darovala h t ji za napravo gorke zimske obleke revnim učencem tukajšnje ljudske šole znesek 30 goldinarjev.
bolsko vodstvo izpolnuje prijetno dolžnost, ako izreka blMgitn* dobrotnikoma za ta velikodušni dar v imenu učiteljitva in uboge šolske mladine najtoplejšo zahvalo.
šolslco -rrodL«tTro v □Pos-tojlaal, dnu 10. novembra 1892.
Junca ihuiiiu.
Koterljne srečke 12. novembra.
V Trstu:     54,    39,    11,     66, 38.
V Line i:      43,      2,     64,     56, 36
TllJCfl :
13. novembra.
Pri mNii«it Hostnik, Libert, Ulman, Leidman, Wall, Ehrenfest, Potacsek z Dunaja. — Pamer iz Trsta. — Belliua iz Linoa. — Altinan iz Berolina. — Kesiast iz Celovca. — Hentke iz Gorice. — Fabiani, Gabrielčič, Jenko, Majdič iz Kranja.
Pri feionu : Tscbampa, Perner, Wehs, Hieber, Taussig, 1'rbančič z Dunaja. — Weiss iz Prage. — Blou-dek iz Idrije. — Prasaikar iz Kamnika. — Rieger iz Domžale.
Pri »vstrl|akeiu cesarju : Zemaro, Piuzza iz Pulja. — Santin iz Trsta. — Sparhakl iz Litije.
Meteorologično poročilo.
I*	Čas opazovanja	Stanj« barometra t mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v min.
> o a 9*	7. ajutraj jk po poj. 9. zvečer	740 5 mm. 739 3 mm 739-6 m.	60° C 7 0«C 5 2" C	si. vzhJ obl. si. svz.j obl. si. vzh. obl.		000 ■■.
13. nov.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	738*8 mm. 738- 7 mm. 739- 9 mm.	4*4° C BO0 C 50UC	si. vzh. brez v. si. vzh.	obl. obl. obl.	080 mm. dežja.
Srednja temperatur« 60° In 51°, a« 16° m 10° nad
normalan.
dne 14  novembra t. I.
včeraj         — danes
Papirna renta.....gld.    97 40     — gld.    97 20
Srebrna renta.....„      97 15     —   , 96 95
^lata renta......,     114 95     —   „ 114 75
5°/0 marčna renta   ...     „     100 30     —   „ 100-30
akcije narodne banke .   .     ,    9921—     —   „ 992-—
Kredfitne akcije   ....     „    314 25     —   , ^12 50
London.......,     11985     —   „ 119-90
Srebro......,     ,      —-—     — —•—
Napol........„        954     —   n 954
C. kr. cekini......                                   5-70     —   , 570
NemSke marke    ....     .      f>8 82«/. —   „ 58-82«/,
4u/„ državne srečke ll I. 1854   .    250 gld.    140 gld. — ar.
Državne srećke iz 1. 18U4    .   ,     100   „      186 ,  26 „
Ogerska zlata renta 47.........112 a   90 „
Ogerska papirna renta 50/o......100 A  40 f
Dunava reg. srečke 5°/0   ...     KX) gld.    123 „   75 ,
Zemlj. obfi. avstr. 4,/«,/s z,a^* zast- liati .        117 „   75 ,
Kreditne srečke......100 gld.   191 .   75 ,
Rndolfove srečke......                             K)   „      23 .  35 .
Akcije anglo-avstr. banke .   .   . (   120   „     153 .  25 „
Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.....                  238 „  50 ,,
Iščejo se nujno s
CJosporilfijs* za tukaj ; knbariea s« vse k dvema osebama, prav dobra služba; uiitiiUarlca za Ljubljano (tudi začetnica); k ntiarica za goMtllno z jako dobro plačo; Mnlaliirlit«, za večjo restavracijo: hlttliia v fino meščaiiHko hiao. — l'riporo«-a »e: več iiio4-nili deklet #.a %*«*. sposobnih za vsako delo, nekatere lijnej njih tudi umt'jo malo kuhati. — Več se izvč v p«»*r«Mlovalulel Flu.-c, na Bregu Al. A. (1264)
Pri
1
t  Karolu Till-u
2 ^"»pi lalsko  uli«*«' Ntov. IO.
Velika zaloga
rvm&U 1. (1024—14)
i šolskih potrebščin
S I»« iiredpisu gjur. učiteljev in protonorjev. »
St. 22.481
(1215!)
Cesar Fran Josipove jubilejne ustanove za uboge.
V 2. dan decembra moBeca jo oddati lueMtJM' ct'Niir Bran .IonI-|»«iv<k j ii l»i It *J ■■«■ uši iiiiov«'. numeojono moHtinin levefi^in, ki ne »lo-l»f%»|o ■-(-«!■•«- podpor«' i#. meMliie ul»o>.nt' *uklu«iV.
Teh uatanov je dvanajst: dve po 25 gld. in deset po 20 glil. Profinje za njih podelitev je
SC d.o 23. dne t. m. ~W
uložiti pri mest nem magUU*At«i
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dno 12. novembra 1892. izdajatelj in odgovoril urednik: Josip Nolli.
Globoko užaljenim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem i>'. znancem preialostno vest, da je po neskončni modrosti Vsemogoč.i«*ga nad preljuhljeni in nepozabni oće, oziroma tai^t, gosp.
Viljem Gedlizka
zasebnik
po kratki, mučni bolezni, previden ■ sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu svoje starosti, danes ob polu 6. uri zvečer, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dražega rajnkega preneslo se bodo v torek, dnč 15. t. m., ob VL. uri zjutraj iz hiše žalosti, sv. Petra cesta At. 9, na južni kolodvor, od koder bude prepeljano v LaSki trg ter ondi položeno v lastno rakev k večnemu počitku.
Svete zaduftne mače za pokojnika darovale se bodo v mnogih cerkvah.
Nepozabni rajnki bodi priporočen v blag spomin iu molitev.
V Ljubljani, dno 13. novembra 1892.
(1263) Žalujoči ostali.
Vzprejniein takoj v svojo trgovino
učenca
zmožnega slovenskega in nemškega jezika. (1262—1)
L. Schvventner v Brežicah
kn|lgaruM,   zaloga  papirja In plualnega orodja.
Korektor
za slovenščino in tuje jezike vzprejme se pod ugodnimi pogoji.
Prošnje vzprejema upravnistvo „ Slovenskega Narodau do 20. t. m.
Tinktura zoper kurja očesa.
Najvarnejše in najboljie sredstvo, da se odpravijo kurja očesa, zagnanci in žulji. Na kurje oko ali na zagcianec se skozi 5 — 6 dni j ta tinktu. u zjutraj s čopičem, ki je v steklenici, dobro namaže, ko to preteče, se vzame mlačna kopel, potem se kurje oko lahko z nohti izvzame. Steklenica stane 25 kr., 10 steklenic 2 gld.
Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
K ti t m j ti luattn         Me proti zftju st »fr
tit {-n** is% fiutjejt*. (f>9 -12)
g   nnlm.tin.fr. lin. t
^ naravno, ukusno, prodala na debelo po ^Sj ^Lj toli nizki ceni, da je \P\
S vsaka konkurenca izključena.
£\ Oautite  kupce  nu juljudnejše  vabi na
^ obilo nuročbo (1196—9)
s ap< štovanjem
Ivan Vladiskovich
vinotržec, "\7"oloslcst 35.
Glavni dobitek
•3»
75.000 gld.
Srečke po SO kri priporoča J. C- MAY£R>
(1-207 7J
Lantuina in tisk .Narodne Ti»>.arne*.