glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ mm Marec 198S, številka 3, leto xxii ICC' 84! rat 0n J^IP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP— Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani odbora za obveščanje sozda IMPso: ni) adislav Abraham, Anka Brezec, Aleš Fujan, Bojan Germovšek, Dušan Hočevar, Vinko Jager. Dragica Janežič, Jože Kovač (predsednik), Biserka Lazar, Marija Leskovar, Jožr Pipp, Majda Slapar, Silva Škoda, Tomaž Štrakl, Helga Volk, Primož V ^Pančič, Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa ^izvodov, e s* ^ ^stavne spremembe Pravila določa neusposobljena birokracija ,. Ustavne spremembe, ki naj bi, ko bodo sprejete, pomenile nekak-ce' a Preob.rat v naši družbi, zato ni vseeno, da gremo dandanašnji itrti m'mo nj*b) ko bi morda lahko še položili kamenček v njihov ■! | a'k- Zato smo naprosili našega namestnika generalnega direktorja 9*f{a?eza Stanovnika, naj nam odgovori na nekaj vprašanj — tudi na to, dej .ko skuša IMP vplivati na ustavne spremembe. IMP bo svoja stališča ii #Pripravil na posebnem sestanku, ko bo redakcija marčne številke časnika zaključena. Tovariš Janez Stanovnik pa je ljubeznivo privolil ‘T Pogovor o tej temi, ki je takole potekal v njegovi pisarni: oži Kaj pomenijo ustavne spremembe za IMP: večjo fleksibilnost, njaVečjo integriranost, večjo ekonomsko samostojnost? Kako do trga? Ali bodo spremembe pripomogle h krepitvi enotnosti jugoslovanskega trga? »Enotnost jugoslovanskega trga je že sedaj močno poudarjena usmeritev tako političnih in upravno izvršilnih organov. V tekoči ekonomski politiki pa se dogaja prav nasprotno. Tudi ob morebitnih bolj obvezujočih ustavnih rešitvah za tako usmeritev še vedno ostaja odprto splošno vprašanje spoštovanja ustave in zakonov predvsem pa vsebine srednjeročnih planov in letnih resolucij. Ukrepi tekoče ekonomske politike že nekaj let niso s tem skladni, česar pa ne more urejati sama ustava. Krepitev enotnega jugoslovanskega trga je v bistvu vprašanje vzpostavitve trga nasploh. Dosedanje pretirano in očitno škodljivo administrativno urejanje ekonomskih razmerij v družbi, predvsem v gospodarstvu ne vzpostavlja enotnega jugoslovanskega trga. snit »Ustavna dopolnila predvidevajo določene spremembe v urc°rganiziranosti gospodarstva, saj iafaj bi se bistveno spremenilo razmerje v položaju temeljnih organizacij in delovnih organizacij, i°lPar seveda lahko vpliva tudi na ■ n,razmerja v sozdu IMP. Ustavne ja|.sPremembe so usmerjene v krepitev položaja delovnih organiza-"e/li, ki naj bi postala temeljni vrfsubjekt nastopanja na trgu. gk Precej pozornosti je v spre-nos^embah posvečeno pri inštitutu a1 idruževanja dela in sredstev, Skupnega vlaganja med ozdi. ki |jaJ prinese učinkovitejše upravljanje z združenimi sredstvi pretijo ^sem z večjim vplivom združeval-■ cev ali vlagateljev pri gospodarjema s temi sredstvi. Ta usmeritev Pa je v predvidenih ustavnih spremembah še precej nedodelana predvsem, kar zadeva trajnosti združevanja ali vlaganja sredstev in temu ustreznega skupnega upravljanja, ki lahko vpliva na skupni dohodek in na skupne interese združevalcev.« Podlaga za tak trg so predvsem enaki pogoji gospodarjenja, ki bi morali biti vnaprej znani za daljše obdobje in prilagojeni tudi dogajanjem na mednarodnem svetovnem trgu. Pravila gospodarjenja, ki jih določa neusposobljena birokracija, dajejo rezultate, ki jih vsakodnevno ugotavljamo. V ustavnih dopolnilih je še vedno preveč možnosti državne intervencije, ki je sicer včasih nujna, vendar pa bi bila taka intervencija možna samo v točno določenih izjemnih primerih. Bolj bi morala biti izražena odgovornost za take intervencijske ukrepe in možnost hitrega odpoklica ter sankcije za predlagatelje ekonomsko škodljivih intervencij.« Ali se predvideva krepitev vloge delavskih svetov in v čem? »Odločanje z referendumom je predvideno le v treh primerih: sprejem statuta, sprejem sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Statut pa bi krog odločitev z referendumom lahko razširil. Na ta način naj bi se odločanje preneslo deloma na druge oblike neposrednega odločanja delavcev, pa tudi na delavski svet. Zelo pomembno vprašanje v zvezi s tem pa je ustreznejša raz- in poslo- sedanji Sterna banka -lii Poslovodni odbor Interne banke in zbor banke sta na svojih sejah obravnavala dinarsko in devizno poslovanje sozda, zaključni račun Interne banke in predlog, da bi organizacije v sozdu združile sredstva *a republiške in občinske rezerve za pokrivanje izgube v sistemu. Delitev dohodka Devizno problematiko podrobne predstavljamo v drugem c*anku, zato se zaradi pomembnosti in delitve dohodka usta-V|nio najprej pri zaključnem r®čunu Interne banke. Ta je H lanskem letu ustvarila 011.770 dinarjev dohodka, ^ar pomeni 120-odstotno indeks-5° rast v primerjavi z letom 1986. Thodki so znašali 1,688.268.802 farjev, od tega prihodki od “bresti 1,449.241.964 dinarjev, svobodne menjave dela ^6,709.004 dinarjev in ostali Prihodki 2,317.834 dinarjev. Odhodki pa so znašali 710,257.032 “jnarjev, od tega pasivne obresti '0, 113.082 dinarjev, materialni broški 47,080.760 dinarjev in Sredstva za delovno skupnost ^3.063.190 dinarjev. Po sklepu _, Posl°vnega odbora so namenili 7 milijonov dinarjev za sofinan-Jlrapje gradnje stomatološkega “stituta. Na seji je bilo med Jhugim omenjeno, da bo na ta “ačin IMP pridobil določena dela “a tem institutu. Nekateri so celo izmišljali, da bi se tovrstnih jjblik kazalo v prihodnje bolj Posluževati. Hkrati pa so sprejeli j ,eP na predlog strokovnih elavcev Interne banke, da se , °hodek, ustvarjen v Interni anki razdeli med članice po Jj joču, ki ga določajo deleži usta-°viteljic banke. Za ta korak so se odločili iz preprostega razloga, da imajo članice v tem težkem položaju činrprej možnost obračati ta denar. Likvidnost pada Pri obravnavi dinarskega likvidnostnega stanja je bilo opozorjeno, da se je likvidnostni položaj zaostril v celotnem slovenskem prostoru. Vse bolj se zaostruje tudi položaj v IMP-ju, čeprav v tem času ni bilo večjih predvsem finančnih ali materialnih stresov. Problematično obdobje naj bi nastopilo v prvih sedmih dneh tega meseca, kajti zakonodaja jasno opredeljuje, da vse obveznosti zapadejo v sedmih dneh po zaključnem računu. Med najbolj problematičnimi delovnimi organizacijami, kar zadeva likvidnostni položaj, so še zmeraj iste delovne organizacije, kot v preteklosti. Vendar se seznam problematičnih ozdov širi. Poleg Tena, ki je še zmeraj v nezavidljivem položaju, se je v podobni dejavnosti pojavil s problemi še Iso, ki mu poleg zadolženosti v Interni banki likvidnostni položaj obremenjuje zadolženost zunaj sistema IMP. Ne popravlja se niti položaj v Klimatu, kjer je pričakovati še poslabšanje zaradi plačila anuitet za nov stroj. Z določenimi likvidnostnimi problemi se ubada tudi Panonija, čeprav je tudi tu opazno možno poslabšanje stanja, ki verjetno ni samo posledica neugodnega časa, ampak tudi določenih cenovnih neskladij, ki to organizacijo najbolj tepejo. Na likvidnostnem robu se je znašel tudi Inženiring, ki ga bremeni priprava in pokrivanje del v Iraku, kjer pa je tudi sicer odprtih precej finančnih vprašanj. Za izgubo Najhuje je z idrijskim Tiom, ki je poslovno leto zaključil z izgubo, ki znaša 605,644.000 dinarjev. Hkrati se v Tiu srečujejo še s primanjkljajem. Način kako pokriti zgubo, je okvirno dogovorjen. Del naj bi se pokrival iz inflacijskega dohodka, del pa iz združevanja sredstev članic sozda za sklad republiških in občinskih rezerv za pokrivanje izgub. Okvirno je bilo dogovorjeno, da naj članice združijo sredstva, namenjena vsaj za en sklad. Kot kaže, je večina organizacij to načelo spoštovala z izjemo celjske Klime, ki je sredstva iz obeh skladov namenila za pokrivanje izgub zunaj sozda. Zato se je poslovni odbor odločil za povračilni ukrep in sprejel sklep, če pride v podoben položaj Klima, nima pravice do združenih sredstev. Sicer pa je sklenjen samoupravni sporazum, ki predvideva iz omenjenega sklada 30 odstotkov nepovratnih sredstev in 70 povratnih pod pogoji, ki veljajo v republiškem skladu. J. V. mejitev upravljalske vodne funkcije, ki ustavni in zakonski opredelitvi ni povsem ustrezna in v praksi povzroča mnogokrat povsem zgrešeno pojmovanje glede predlaganja, sprejemanja in nato izvajanja samoupravnih odločitev, pa tudi nejasnosti o tem, kaj so samoupravne odločitve, kaj pa ukrepi in odločitve poslovne politike.« Slabšanje materialne osnove gospodarstva. Na kakšen način skuša IMP vplivati na ustavne spremembe in kakšna so njegova stališča do spreminjanja ustave? »IMP kot velik sistem z velikim številom zaposlenih se mora aktivno vključiti v razpravo o spremembi ustave. Ustavne spremembe bodo ne glede na to, kakšno bo njihovo končno besedilo, vplivale na položaj in razvoj gospodarstva, pa seveda tudi sozda IMP. V javni razpravi na vseh ravneh in v vseh oblikah se moramo zavzemati za takšne rešitve, ki dajejo več prostosti gospodarskim subjektom v poslovnem delovanju doma in v tujini, večjo veljavo tržnim zakonitostim, več prostega razpolaga- nja z ustvarjenim dohodkom, prožnejše oblike organiziranja novih gospodarskih subjektov, gibanje kapitala po interesih gospodarstva ter čim manj državne regulative na prej navedenih področjih. Skratka vse to, kar doživljamo v naši družbi v zadnjih šestih letih, moramo v bistvu postaviti na glavo. Ustavne spremembe in ustrezna zakonodaja morajo zaustaviti dolgoročno slabšanje materialne osnove gospodarstva, morajo prekiniti očitno preživelo miselnost administrativnega urejanja gospodarskega in s tem tudi splošnega družbenega razvoja.« Ob pripravi ustavnih dopolnil prihaja do pomislekov, da nekatere stvari sploh ne spadajo v ustavo, češ da bi morale biti obdelane v drugih zakonih — kaj lahko poveste, kako vi gledate na to? »V predlaganih spremembah ustave je nekaj nesprejemljivih rešitev, ki lahko pomenijo nadaljnje prerazporejanje dohodka in dodatni odliv akumulacije :z naše republike. Zajemanje tako imenovanega ekstra dohodka, skupni tehnološki projekti, specifično financiranje JLA, enotni davčni sistem kažejo na težnjo po nadaljnjem izčrpavanju trenutno še vitalnega dela gospodarstva Jugoslavije. Razprava o teh rešitvah bi morala biti zelo kratka in odločno odklonilna. V luči takih predlogov bi v SR Sloveniji morali ugotoviti, v kakšnem položaju bi se znašla slovensko gospodarstvo in druž- Brezposelnost zaposlenih Čudni časi, le kako naj jih drugače poimenujem. Ko opazujem dogajanja in jih poskušam oceniti skozi svoja obrobna očala, se malodane zgrozim, da ne rečem stresem. Zato sicer, glede na svojo obrobno vlogo, ki jo opravljam v primerjavi z mnogo pomembnejšim opravilom v tej družbi in tudi organizaciji, v kateri delam, oziroma s poslom, s katerim se ukvarjam, nimam nobenega razloga za to. Pa vendar, mimo se le ne da. Če pomislim, da nekih posebnih težav pač glede na vlogo, ki mi je dana, nimam, le, kadar koga zabode kakšen naslov mojega pisanja, ali kakšna karikatura že pozabljenega svetovljanskega karikaturista. vseeno nisem povsem hladen. Saj ni čudno, ko pa bi v. minulih dnevih dva člančiča »državo« skorajda spravila na kolena, če seveda ne bi posegel vmes celo najverodostojnejši organ te »države«, predsedstvo. Vzporedno s tem poteka še predvolilni boj. ki ga doslej nismo bili vajeni, in ki nas iz dneva v dan vse bolj preseneča, je pa le pot k večji demokratizaciji, pravijo. Tu so ustavne spremembe, ki potekajo v peklenski vročini, predvsem zaradi vse večje konfrontacije, ki jo povzroča vključevanje strokovnih društev v javno razpravo, na kar pa državna birokracija očitno ni računala. Tekma se je začela, vendar bo izid odvisen predvsem od moči zakulisnih iger. Nič nenavadnega, vzorec, kako je treba ravnati, nam je zelo blizu v našem fusbalu, ki se je za nameček prav tako začelo pred dobrimi desetimi dnevi. Glede na dvojne ali trojne funkcije in funkcionalno povezanost vseh podsistemov v vprašljivo uspešen sistem tudi ne bo težko, kajti pretok informacij bo ravno zaradi tega neposreden. Kaj hočemo na izkušnjah se učimo. Bolj sveže, bolj dobrodošle in moderne so. Pa pustimo družbo ali državo, ti bodo že opravili tako, kot to v skladu s svojimi vlogami in oblastjo, s katero razpolagajo, morajo. Ozrimo se malo k sebi. Tudi tu se dogajajo čudne stvari, ki nimajo niti takšnih niti podobnih dimenzij, ampak so posledica teh dokaj čudnih in nesprejemljivih igric, ki jim pa kljub še tako poštenim namenom enostavno ne moremo parirati. Čeprav so po svoje tudi te paradoksalne, mimo njih ne morem. Pač, osrednji problem je brezposelnost zaposlenih, zlasti tistih, ki so v montažni dejavnosti. Pravijo, da še tako dobra obdelava trga in še taka poslovnost ne pomagata, ker dela ni zato, ker država ne dopušča novih investicij. Drži kot pribito, pri nas se to počenja zaradi krize, v razvitem svetu pa investicij ni, ker so pač časi eks-tenzivnosti mimo. Kaj hočemo, živeti je treba naprej. Najti je potrebno obliž, ki bo stimulativen za montažerje, da se ne bodo odločali za nove delovne sredine. Brez premišljanja ostane proizvodnja. Lepo in prav, toda kakšna., kje so programi. Jih ni! Zakaj ne? Tudi ne vemo. Vemo le to, da so sredstva, namenjena za razvoj, ki so se združevala, ostajala nerazdeljena. Mogoče so za to vzrok pogoji, za katere sicer ne vem, kakšni so. Zato, če je zares potreben obliž, bo to samo obliž in nič več, vendar se bo ta, če se rana ne bo celila, prej ali slej umazal in ga bo treba zamenjati. Če ostanem v tej navezi, vse bolj pogosto poslušam bentenje tehnične inteligence, ki se enostavno ne more sprijazniti, če se vodilni, ne vem, da se za vsakim vogalom razvija podoben izdelek in s tem troši neprecenljiva energija in znanje, ki zaradi teh nesmislov ne dobi prave veljave na trgu, sistem pa zavestno poriva nazaj tudi v brezposelnost, če hočete. O strategiji zaposlovanja v sistemu se ne splača govoriti, kajti kadrovska funkcija je z mojo vred na obrobju, žal nam sedaj še kako manjka naša lastna aktivna politika zaposlovanja. da o samozaposlovanju in o aktivni vlogi neformalnega sektorja, o katerem se montažerji na vse kriplje pritožujejo, ne govorimo. In rešitev? Reorgani-zacija. j. VOTEK ba v celoti po morebitnem sprejemu prej navedenih sprememb. Že sedanji odliv akumulacije v vseh oblikah narašča in je dosegel že nesprejemljiv obseg. Kakršnokoli povečevanje v tej smeri je nesprejemljivo. Tehnološka opremljenost slovenskega gospodarstva je podpovprečna, infrastruktura (ceste, železnice, PIT) močno zaostaja, demografska slika republike se slabša, ekološki problemi naraščajo. Za vse to pa je vzrok v tem, da ne razpolagamo z zadostnim delom ustvarjene akumulacije.« Kakšno je vaše mnenje glede predloga o ukinitvi Zakona o združenem delu? »Predlog o ukinitvi Zakona o združenem delu razumem predvsem kot težnjo, da urejanje statusnih, organizacijskih, uprav-Ijalskih, materialnih, razvojnih in drugih razmerij v gospodarstvu določimo s krajšim, enostavnejšim, sodobnejšim in tudi svetovnim gospodarskim tokovom bolj prilagojenem zakonu. V takem zakonu naj bi predvsem bolj prišla do izraza tržna ekonomija v nasprotju od dosedanje tako imenovane dogovorne, izhajal pa naj bi tudi iz drugih zakonov teoretičnih predpostavk razvoja gospodarstva. Seveda niso vsi problemi današnje gospodarske krize v ustavi in sistemskih zakonih. Bolj problematični so ukrepi tekoče ekonomske politike. Zgrešeno usmerjanje družbene akumulacije, nerentabilne naložbe, prerazporejanje dohodka od ustvarjalcev k neuspešnim porabnikom teh sredstev, nas je pripeljalo v sedanjo krizo. Mnogo za gospodarstvo pomembnih odločifev vsebujejo podzakonski in drugi akti, ki gredo mimo delegatskih skupščin, pomenijo pa razpolaganje z dohodkom, nad katerim mnogokrat ni nobene kontrole. MARIJA PRIMC Delavski svet sozd Iskanje rešitev Določena je bila nova vrednost točke za obračun osebnega dohodka delavcev v delovnih enotah v tujini. Nova vrednost točke, ki velja od 1. januarja naprej je 820 dinarjev. ' Sprejet je bil sklep o zbiranju arhivskega in drugega gradiva, kakorkoli pomembnega za zgodovino IMP-ja. Delegati so sprožili vprašanje glede pomanjkanja del predvsem montažnih delovnih organizacij. Generalni direktor, ki je odgovoril na zastavljeno vprašanje, je opozoril, da se omenjeno vprašanje vse bolj zaostruje, zato poslovodni delavci montažnih organizacij in sozda poskušajo najti ustrezne rešitve. Še zlasti je hudo, ker je IMP v svoji montažni dejavnosti prilagojen za dela na velikih objektih, teh pa v tem trenutku ni. Nenazadnje to dokazuje tudi podatek, da je še predlanskim bilo namenjenega za investicije 40 odstotkov narodnega dohodka, lansko leto 20, v letošnjem letu pa lahko pričakujemo največ 10 odstotkov narodnega dohodka za nove naložbe. Položaj bi se lahko spremenil, le če bi prišlo do sprostitve naložb v terciarnem sektorju. Sedaj pa je potrebno iskati dodatne pomožne rešitve in na nek način razbremeniti delovne organizacije, ki so nezaposlene zaradi pomanjkanja dela. jv. MAREC 198L. -- -8»» Izobraževalni center Janez Škrabe Jeziki — okno v svet O duhu podjetništva V zadnjih mesecih lanskega leta smo petkrat organizirali preizkuse znanja tujih jezikov in sicer dvakrat v Mariboru in trikrat v Ljubljani. Želeli smo ugotoviti stopnje znanj naših delavcev in možnosti ter potrebe po nadaljnjem izpopolnjevanju in šolanju delavcev v predmetu tujih jezikov. V letošnjem januarju smo dobljene rezultate pregledali in oblikovali posamezne skupine, v katerih so zbrani delavci z enako stopnjo znanja. Uspelo nam je oblikovati tri razrede »študentov«' nemškega jezika in tri razrede »študentov« angleškega jezika (na osnovi rezultatov testiranj v Ljubljani). V Mariboru pa bomo oblikovali skupino delavcev, ki se bo intenzivno izpopolnjevala v nemščini, v jeseni pa naj bi tudi za mariborske organizacije poskusili organizirati še ostale možne oblike šolanja. Vse akcije testiranja, prav tako pa tudi šolanje, ki se je v Ljubljani že začelo, vodijo delavci Centra za tuje jezike z Vilharjeve 21 v Ljubljani. znanja predvidoma nadaljevali s šolanjem v jesenskem semestru. Od 7. do 14. marca v dopoldanskih urah bo v IC potekal intenzivni tečaj angleškega jezika in sicer za tiste delavce, ki angleški jezik že dobro obvladajo. Tako kot delavci, ki so se udeležili intenzivnega izpopolnjevanja nemščine se bodo lahko tudi delavci, ki bodo uspešno opravili intenzivni tečaj angleškega jezika, prijavili na določene preizkuse znanja v Centru za tuje jezike (pridobitev verificiranega spričevala za znanje aktivnega jezika itd.). Za omenjeni obliki izpopolnjevanja nam je Center pripravil posebna gradiva, ki jih bomo lahko koristili tudi v prihodnjih Udeleženci tečajev Prvi teden februarja smo v sodelovanju s Centrom za tuje jezike organizirali tečaj izpopolnjevanja nemškega jezika za tiste delavce, ki znanje tujega jezika dokaj dobro obvladajo. Tečaja se je udeležilo 11 delavcev, trajal pa je 40 ur. Naslednji teden, torej 8. februarja pa smo začeli s poukom delavcev, ki so še uvrstili v posamezne skupine in tako ob ponedeljkih in sredah poteka v prostorih IC v Ljubljani pouk dri nemškega jezika (prva in druga stopnja), v torek in četrtek pa pouk angleškega jezika (2. in 3. stopnja). Omenjenih akcij se udeležuje 42 naših delavcev iz ljubljanskih IMP-jevih ozdov in tudi iz TIO Idrije. Pouk poteka po enakem konceptu kot v Centru za tuje jezike na Vilharjevi 21, torej na zelo zahtevnem nivoju. Te oblike šolanja bomo končali v mesecu juniju in na podlagi uspešno opravljenega preizkusa tovrstnih akcijah. Gradiva za ostale oblike šolanja pa so predpisana v okviru dejavnosti Centra za tuje jezike in so enaka tistim, ki jih uporabljajo delavci iz drugih organizacij. Ob koncu februarja lahko že ugotovimo, da so delavci IMP-ja to akcijo dobro sprejeli, in da pou^ redno obiskujejo. Zaradi omejenih kadrovskih in prostorskih možnosti bomo spomladi za delavce IMF v mariborski regiji organizirali le enotedenski tečaj nemščine, v jeseni pa naj bi začeli tudi s poukom za delavce, ki so se uvrstili v posamezne stopnje. V IC se bomo trudili, da bo izpopolnjevanje in dopolnjevanje znanj tujih jezikov postala ena tistih akcij Izobraževalnega centra, ki bodo potekale kvalitetno, permanentno ob čim večji udeležbi delavcev IMP-jevih ozdov in skupnosti. Anča Debeljak Dr. Franček Hudej je pred časom tako opisal težave Iskre: „Iskra je pred dvajsetimi leti začela z velikim uspehom posegati v izvoz manj zahtevnih izdelkov. Ko pa smo morali na trg z izdelki visoke tehnologije, so nastale težave, ki jih naša organizacija ne more premagati. Imamo sivet dovolj kakovostnih idej in znanja, težave pa so z na šo organiziranostjo, ki ne omogoča hitrega odzivanja in prožnosti v obdobju bliskovitih sprememb. V času, ko upi. piidemo do digitalne centrale, ki smo jo oblikovali pred IHtldrugim letom, je ta proizvodnja že za starci a. Ne moremo slediti tehnološkemu ritmu." I o ni.značilno le za naše velike organizacije: tudi veliki sistemi na Zahodu s svojo organiziranostjo zaviralno delujejo na ustvarjalnost zaposlenih. Koliko je zgodb, kaktšna je tale: „Odločil sem se zapustiti varen položaj v korporaciji. I lote! sem za plavati v tvegane vode podjetništva. Nezadovoljen sem bil s svojim anonimnim položajem. Seveda sem upal, da bom postal bo gat, vendat ne gre samo za to . . . V veliki korporaciji sem se dolgočasil. Nihče ni mogel ugotoviti mojega resničnega deleža delovnega prispevka. Vse moje ideje so le počasi prenikale skozi najrazličnejše ravni odločanja. Ko se danes vračam z dela domov. natančno poznam svoje rezultate. Sleherni dan mi daje nov občutek, da sem nekaj dosegel." Spričo tega se velike kuiporacijc po svetu soočajo z velikim odlivom sposobnih ljudi. Vedno več ljudi uresničuje svoje sanje in stopa v vznemirljivi svet podjetništva. To so drzni, samozavestni ljudje, največkrat obsedeni s svojim delom, predmetom svoje raziskave. Ni jim mar socialne varnosti, nekakšne povprečne lagodnosti. Hočejo maksimizirati svoje znanje, uresničiti svoje ideje. Posledica lega je, da se nova, manjša podjetja na Zahodu silovito množijo. V posameznih gospodarskih dejavnostih je velikost podjetij tehnološko natančno določena. Podjetje je sicer lahko precej večje ali manjše, kot to zahteva tehnologija, vendar v tem primeru ne bo dajalo optimalnih rezultatov. Meje optimalnosti pa se z razvojem tehnologije vrtoglavo spreminjajo. Če je bila za včerajšnjo industrijsko družbo zaradi velikih fiksnih stroškov nujna industrija velikega obsega, se danes vse več dejavnosti uveljavlja v manjših podjetjih. Te proizvodne enote omogočajo s svojo organiziranostjo hitro prilagajanje trgu in poenostavljeno odločanje. V novih razmerah odmira klasična organizacija dela z izdelanimi prav ili, sprošča se samoiniciativnost. odgovornost sc hitro identificira. Spoznanje, da je ustanavljanje takšnih proizvodnih enot potrebno, je v razvitem svetu povsem prevladalo. Pa ne samo to; mestne uprave, najrazličnejša podjetja, banke, oblikovala ekonomske politike ponujajo pomoč in ustvarjajo ugodne razmere za organizacijo takšnih podjetij. V ZDA lahko vso dokumentacijo za ustanovitev podjetja kupiš kar v knjigarni. Čez noč se lahko „inkorporiraš“. V knjigarnah najdeš cel oddelek takšnih knjig, na primer Kako ustanoviš podjetje, Kako pripraviš poslovni plan itd. Snovalci novih idej zlahka pridejo do rizičnih skladov kapitala. Za svojo dejavnost dobijo prostore, konzultacije. Ameriška mesta med seboj kar tekmujejo, katero bo ustvarilo v svojem prostoru bolj spodbudno podjetniško ozračje, z velikimi propagandnimi kampanjami vabijo v svoja mesta ljudi z naj večji m bogastvom sodobnega časa — ljudi z idejami. Drobno gospodarstvo ni le nujen pogoj za prestrukturiranje za uvajanje novih izdelkov, pač pa tudi nujno zaledje proizvodnji velikih sistemov. Končni izdelki avtomobilske, letalske, strojne industrije ... so le skupek komponent, ki sojih izdelali v majhnih podjetjih. Ti ljudje so v glavnem lastniki kompleksnih računalniško vodenih obdelovalnih strojev, ki avtomatično proizvajajo obdclovance. Ker so ti izdelki zanje poglavitni, se nenehno bojujejo za čim bolj racionalne, cenene postopke izdelave. V to jih sili močna konkurenca. Posledica njihove zanesljivosti je, da danes velike družbe delujejo po japonskem sistemu kanban, ko delajo vsi sistemi toliko delov, kot jih bo potrebovala montaža v prihodnjih 24 urah- U V nedavnem intervjuju v zagrebška)1 Danas je prof. Bilandžie takole opredelil svojo skrb za nadaljnji razvoj Jugoslavije1 „Veliko vojakov revolucije se je zbalo zanjo. Moram reči, da se sam ne bojim. Samo ene stvari me je strah — zastajanja ' družbi .?Pnpravljen šeančdalinnbge jluflČ ii revolucij# ^ nutku. Pripravljen sem priznati, da je bil° Pi v teh iluzijah tudi veliko zablod. Vendar tu *z di zablode in iluzije pripadajo duhudolo# ^ nega časa; tokrat so bile pravzaprav korist' d, ne, saj so bili to vzvodi, na katerih se je rojevala energija za spreminjanje družben1 v stvarnosti. Ne bojim *se starih iluzij, StrU*1 Pi me je novih. Bojim se dramatike našega # ^ ostajanja, civilizacijskega prepada med n8' d| mi in razvitimi. Ta prepad se še povečuj* p| na obzorju pa ni videti moči, ki bi nas lah le ko potegnila naprej." al Prepričan sem, da je eden temeljni11 sf vzrokov za naše zaostajanje ravno iluzij*1 ®l ki obvladuje jugoslovansko politično 1,1 p| ekonomsko misel, da sta družbena lastnin11 p, in samoupravljanje tudi pogoj za -ekonon1 s< sko učinkovitost. To našo ekonomsko vet; n. vrednost sistema razglašamo za dogmo, k B je sploh ni potrebno dokazovati. Našo očit k no "neuspešnost pripisujemo odklonom & družbene lastnine in samoupravljanja. P Nujen korak, te'hočemo povečati učin d kovitost, prestrukturirati gospodarstvo, P akumulativno osposobiti . . . nujen koral h za naše preživetje je, da opravimo s tet'11 iluzijami. Zavzemam se za deregulacijo na v šega ekonomskega, sistema, za sprostit*1 zasebne lastnine, ravno zato. ker se zavit* mam za samoupravljanje. V razvitem svet' namreč narašča število manjših podjetij,' ^ katerih imajo zaposleni lastninski delež ij pravico do upravljanja. Drzncž, ki je usta1 n novil podjetje, na določeni stopnji spozna da bo podjetje cvetelo le, Če se bodo vsi $ poslati poistovetili s cilji podjetja, če hod1 imeli pri vsakem delu občutek, da uresniči1 jejo cilj, ki so si ga sami postavili, da delaj1 zase. V moderni poindustrijski družbi J1 n glavni dejavnik podjetja globoko moii4 ran, inovativen, ustvarjalen človek. Odpravimo ZZD, odpravimo normali' no samoupravljanje, poenostavimo organ1 zacijo, ustanavljanje, poslovanje podjetij Fakturirana realizacija 1988 v 000 din - JANUAR osvobodimo ustvarjalnost ljudi in doživljal’ 1 bomo nov razcvet! Predlog delitve dohodka IB ‘.ep. TOZD OSi.ii DELITEV PREDLOG DEL.I SKLAD SKLAD S10PAJ 1 I0IT19LIA UVALOIUACIJA I 30VA 9iS.SH,M »tP.lCI110l.in. I DO S5CPIEGA SIOPIEGl I OSBOVIIB iEIEtVIIB silam i skupaj o sil.os.st, * m.sil, t osnovna REIEBVII SKOPAJ I DOBCDIi DOBCDII I SREDSTEV SREDSTEV l • t sisosm i t i 3 4 I S 6 7 I 5 9 10 1 11(5*91 12(6*11! 13 1 1 O? U75.047.6t! '12,111,012 I 35,611,551 19,900,211 55,041,776 i 75,060,005 «1,60«,092 26,(55,913 1 11,2(5,659 (5.156,131 130.lll.7Ai I J 58 1.317.414.701 42,467,162 I 23,156,995 9,754,197 32,911,192 t 41,113,714 31,571.991 13,301,716 1 54,735,993 23,055,913 77,791,):*, 1 ! *£ 1.551.321,115 64,417,411 I 24,521,511 11,730,til 36,252,163 I 49.436.761 33,1(0,(11 15,996,150 I 57,962,39! 27,726,532 15,611,911 1 t m i.156,072,611 31,556,115 I 10.111,209 3,613,197 13,122,106 I 11,149,019 13.125.390 5,021,699 I 23,963,599 1,207,5)6 V tu ".ec 7 ! a 15,655,621 501,316 I 217,417 121,955 (69,372 1 556,193 391,941 161,9(5 I (79,365 215,901 9(5,265 i i P10J il,131.221 1,229,447 1 3,062,096 1,266,326 4,321,422 I 5,902,612 (.175,754 1,726,171 I 2,217,151 2,993,21« 10.231,05« 1 210 37.511-333 1,223,151 I 334,541 103,021 437.576 I 506,71« 4)6,22! 1(0,191 1 790,769 2(3,525 1,034,293 1 e DS 0 0 I 0 1 0 i 0 3 0 I 0 1 i I « ?«i «1.724.6!« 2,956,115 I 3,614,061 1,430,36« 5,174,373 I 7,056,244 5,023,923 2,632,321 I 1,707,91« 3,522,631 12,211,61« t ti a 5.602.)S4.5'1 277,323,163 I 14,715,105 40,471.01! 125,190,124 1170,721,675 115.531,612 55,119,911 1201,251,(17 05,661,107 295,512,(5« I ii ilVTC 1,‘i?.4(4.512 47.(«1,117 t 7,991,113 2,157,221 ',3,547,40! 1 24,752,512 16,5=5,145 3,196,367 1 ll.tI6.ill 6,753,51! 35,635,919 I 12 m 376.172,552 12,135,521 I 4.617,619 2,275,570 5,893,266 1 9,405,291 6,297,153 1,103,11! I 10,911,792 5,371,767 16.293,559 i 13 mnoa 1,010,644,455 32,136,776 I 6,996,114 2,014,034 9,911,731 I 13,612,112 9,541,(13 (.171,529 I 16,531,217 7,155,(63 23.593,750 I it 150 371,700,511 11,512.161 1 3,552,113 1,116,142 5,511,225 T 1,552.431 4.144.902 2.701,3(9 I 1,396,2(5 (.694,391 13,505,656 I iS sil«? 5!6,073,7«« 16,636,121 I 17,416,551 0.(25,672 27,112.626 I 36.573.25i 23.646,11! 13,126,(d 1 (1,313.765 22,752,121 S(,1!5.II5 ! id HO 2)3,115,62« 6,351,412 I 2,196,«31 1,025.514 1.222.054 t 1,193,1» 2,995.391 1,391.(91 I 5,191.921 2.12U22 7.615.0(2 1 17 340.616,665 4,66!,137 i 1,161.211 «79,25! 2,710,191 i i,;:?.m 2,531,215 1,191,96! i (,399,(91 2,171,172 «,(77,675 I n m 666,215.016 11,262,369 I 7,164,122 3,317,571 11,202.393 I 15,276,604 11,125.192 (.551,(17 1 11.590,111 7 111,911 26:179.161 ! ii vJ i 0 1 6 8 0 I a 0 e i i e 1 1 ii P‘-Mitji 710.111,614 12,914,206 1 9,726,105 4,216,279 13,542,114 I 19,013,793 13,261,40? 5,750,316 I 22,909,512 9,9(7,165 32,056,61? I n ttii UH.752,173 70,535.3-0 t 15,631,306 5,441,114 25,666,400 i 3»,j«,55« 22,600,354 11,521,576 i 35.311,9(1 19,970,391 53,212.33; T 22 TU-C 555,022.455 30,715.172 I 13,1)2,019 6,711,03) 19,910,121 I 27.2(6.732 17,919,941 9,256,791 1 31,112,010 16,1(1,131 (2,226,153 I 21 •.'“•214.3)4 30,560,940 1 7,001,710 3,542,651 10,9(4,127 I 14,524,75« 9,5(6,105 5,376,56) 1 16,5(9,90« 9,119,227 25,169,131 1 U Sil? 5,147,015 I 5.476.454 2,553,lil 1,029,565 I 13.U5.550 7.166.19« 3.(11.656 i 12,9(6,6(1 4,034.747 11,339,(15 I n n? 9 0 ! 0 5 0 1 3 0 5 I 0 i 0 i 26 ISO 4.524.722,501 idt.US.2S5 [ (2,101,14! 21,712,622 5«,03«,«70 I 17,323,266 57,696,67« 29.636,592 I 95.911,522 51,3(9,111 151,351,1)6 ! 27 •-28- 320,442,»O4 13.045.4Si t 1,623,99? 1,236,357 3,160,35« I 5,261,132 3,571,322 1,(16,010 I 6,202,315 2,922,367 , 3,i2i,616 1 21 n 161.143,512 5,111,090 1 1,219,915 564,603 2.35«,511 I 1.529,015 1.759,07« 769,3(6 1 3,045,009 1,331,5(2 (,■53,556 I 2) VIPO 22,201,640 715,617 I 75,161 23.990 99,151 I 115,211- 192,(96 12,715 T 177,652 56.7)5 231,162 1 ii LBI 31,313,566 1,235.067 I 411,421 1(1.522 572,9(2 I 711,316 561.050 220,266 I 972.470 111,711 1,351,251 I 31 DS 3 11 e 0 0 I 0 9 9 I 9 8 1 I 32 LIVAR 561,941,102 11,340,2(1 I 4,400,511 1,986,472 6,316,915 I 1,709,17? 5,033,9«: 1,701,9:5 I 10,401,(55 1,695,(07 15.096,862 I 33 IP 215,156,945 «.191,636 ! 3,932,196 1,166,695 5,199,191 I 1,0(1,677 5.162.712 1,611,«65 I 9,295,201 (.6(9,660 13,9(3,161 I it HP 141,302,217 4,710,635 i 1,256,650 766,224 2,062,87« I 2,113,12« 1.761.211 UH,m I T 064,881 1,111,117 (.375,99! I 35 DS D i ! 0 0 0 I 3 9 0 1 0 9 1 I 36 ILItU 433,502,115 13,974,271 I 5,225,144 2,712,919 7,962,065 I 10,157,101 1,139.9(3 3,726,151 1 12,360,019 6,(59,777 11,119.166 i 37 III 690,019,956 22,243,315 I 15,313,315 2,114,013 22,(«7,«01 I 30,611,332 20,909,917 9,701,(15 I 36,2(3,236 16,115,491 53,151,734 I 31 mn 71,393,241 1,527,013 I 2,(33,131 1,(57,194 (,091,732 I 5,579,160 3,591,212 1,911,111 1 6,225,510 1,446,012 9,621,592 I 31 21 111,976,224 4,(10,004 1 4,321,923 1,644,71« 6,013,633 I 1,206,710 5,903,315 2,297,(25 I 10,232.231 3,912,135 14,214,373 i ti 11810101! 250, 111,231 1,0(2,202 t 1,161,152 492,763 1,661,615 I 2,265,930 1,593,953 671,977 t 2,762,115 1,164,7(1 3,927,545 I tl ILCI 645,454,62) 20,915,(61 I 2,151,632 1,074,24! 3,125.175 I (,671,155 1,215,517 1,(65,618 I 5,556,1(9 2,5(1,161 1.196,531 I 12 IC t 0 I 1,051,22! 505,657 1,561,115 I 2,132,657 1.«(3,097 (19,5(0 1 2,5(1,325 1,195,117 3,696,54! I tl DS 1 1 I 1 0 0 I 1 0 e i i 1 8 I II ISIP 1,116,545,712 51,241,2(4 I 26,173,752 12,129,150 19,201,6(2 I 53,(61,671 16,6(7,561 16,11«,113 I (3,521.253 19,1(1,9(3 92,6(5,316 t 15 KIO m 21,171,051,211 511,011,770 1313,23t,356 150,213,135 161,517,751 1632.055,254 427,155,0« 214,540,251 1711,155,101 355,121,015 1.0)5,613,015 ! DO TOZD OV KM MK 5. 5.1. 5.2. 5.3. PMI IB PROJ EKO 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. H. EM brez izvoz. DVIG TEN TELKOM ISO KUHAT TIO BLISK PAN 15. 15.4. 15.5. 15.6. 15.7. IKO AVTOMATIKA ČRPALKE ITAK SKIP 16. 16.8. 16.9. 16.10. 16.11. LIVAR LSNL TA VIPO LBK 17. 17.12. 17.13. KLIMA IP MP 18. 18.14. 18.15. 18.16. 18.17. '18.18. Predle«(*o ibortt tile ne beeke, de »prejle sklep, po kolere« je aogoce ee nedelje vee reiemi ikled Isteree belke eparekljeti le poiloteeje ttihideoet IH, dokler u pride do obrežne iporabe rcterinega sklada po zakona. IZIP in^ MARK PB TEHN0H ALCB CK SD PD MP Letni plan 1 nes januar 36,427,857 1,695,195 1,695,195 11,824,000 936,461 936,461 725,400 725,400 12,976,600 30,760,000 1,107,360 1,107,360 11,269,471 758,000 848,607 9,662,864 409.700 409,700 37.700 37,700 32.000 32,000 340.000 340,000 23.400.000 21,043,500 6,617,548 8.646.000 11.200.000 10,924,800 21,900,000 12,962,700 9,000,000 26,152,884 1,682,500 1,682,500 543,540 700.000 650.000 530,400 1,000,000 1,032,293 380.000 1,318,529 1,682,500 1,682,500 543,540 700.000 650.000 530,400 1,000,000 1,032,293 380.000 1,318,529 44.000. 000 16.000. 000 :14,000,000 6.500.000 7.500.000 3.116.300 3,116,300 1.189.300 1,189,300 1,022,000 1,022,000 455.000 455,000 450.000 450,000 36.719.200 22,381,600 6,048,000 3,942,400 4.347.200 Izvršitev januar 1 nes.88 1 nes.87 672,013 566,201 421,784 1,269,321 672,013 566,201 421,784 1,269,321 407,081 234,093 258,792 683,586 430,275 119,426 22,583 288,266 430,275 119,426 22,583 288,266 98,917 23,524 16,999 58,393 567,463 565,918 289,905 298,189 333,121 169,772 760,104 566,118 383,757 476,383 567,463 565,918 289,905 298,189 333,121 169,772 760,104 566,118 383,757 476,383 560,793 560,793 197,677 463,422 178,676 276,635 494,401 200,076 136,067 456,755 3,466,130 1,370,163 1,026,363 501,311 568,293 3,466,130 1,370,163 1,026,363 501,311 568,293 1,654,754 607,769 538,352 249,913 258,721 2.795.000 2,795,000 1.860.000 1,800,000 j 400.000 400,000 j 265.000 265,000 , 330.000 330,000 ! 2,896,083 1,846,699 403,014 316,354 330,016 2,896,083 1,846,699 403,014 316,354 330,016 1,026,002 660,098 155,115 100,640 110,148 27,007,698 17,461,257 9,546,441 1,582,868 1,582,868 j 1,023,370 1,023,370 j 559,498 559,498 j 1,376,091 795,395 580,696 1,376,091 795,395 580,696 822,909 550,751 272,158 33,893,575 11,808,375 5.074.000 3,968,200 5,000,000 8.043.000 2.565.000 2,565,000 1.400.000 1,400,000 406.000 406,000 192.000 192,000 400.000 400,000 167.000 167,000 1,977,221 115,881 115,881 210,670 12,347 12,347 581,134 25,615 25,615 378,451,358 22,924,388 22,924,388 934,949 304,630 140,170 123,971 198,259 167,918 934,949 304,630 140,170 123,971 198,259 167,918 177,098 287 76,636 53,360 36,248 10,567 89,571 10,920 8,216 89,571 10,920 8,216 21,190 3,200 2,000 15,986,366 15,986,366 8,354,122 Indeks izvršitve let.pl pl.l n pl.jan, b ti ir 2 40 60 58 115 40 60 58 115 1(! s' Ul sl ll! rr 4 16 3 105 317 71 85 105 317 71 85 lil zi 5(1 & l!i 49| ji b 34 34 53 43 51 32 76 55 101 36 34 34 53 43 51 32 76 55 101 36 ll n’ 1» b It S( 8 R lil cl i S Z! 1S! I 21' 111 115 100 110 126 111 115 100 110 126 2? 'e 104 103 101 119 100 104 103 101 119 100 A Si !i se $ sr ll P' n 'Z 87 78 104 87 76 104 36 22 35 65 50 101 36 22 35 65 50 101 77 88 32 77 88 32 li' lf te 211 bi "j 5» E ' Pi II Jli Di 51' dl is«' E ir 42) Ir 3(-> tl al III k, e ll Vl J Ž< n 86 ^ MAREC 1988 2 Uvoz ert '— elil ije: zasadi I izvoz Ce ne vlagaš, se lahko obrišeš pod nosom V* . Kako se lotiti pisanja o izvozno uvozni aktivnosti sozda IMP, je za bl‘° Pisca teh vrstic določen problem. Namreč, občutek imam, da gre za tU' čredno zapleteno zadevo, ki poteka v takšnih ali drugačnih navezah, Satno na objektivnih kriterijih ne. Pa kaj si moremo, takšna je risi’ ?k°nodaja, ki pač ni življenjska, ali pa je samo za nekatere, kaj šele, J aa bi bila tržna. r Kljub vsemu se za začetek dotaknimo najprej deviznega poslovanja lC[f v lanskem letu. Osnovna značilnost tega leta so bile težave in zamude raf Pri plačevanju v tujino, kot je povedal Silvo Zaman na poslovnem °dboru Interne banke. Vsa plačila je Ljubljanska banka opravljala v ,jj- *ladu z deviznimi prilivi. V lanskem letu je bilo plačanih za 3,683.000 uje a°larjev obveznosti, prilivi pa so znašali 4,625.000 dolarjev. Pri i Iv P*a^lib obveznosti je bilo zajetih 2 milijona dolarjev prijavljenih še iz 'a |eelekcijo programov in vsega, kar >Pada zraven. Toda to ni samo naš problem, to je skorajda problem na globalni ravni. Zato bi se verjetno morali odločiti za bolj smelo prestrukturiranje v smislu Posodabljanja tehnologije in 'zdelkov,« razmišlja direktor zunanje trgovine Edvard Dežman. Gornje razmišljanje pa zah-1 jeva odgovore na določena vseli ujnsko zelo pomembna vprašanja, namreč vsega prej navede-jj jjega ni moč doseči brez dovolj P kakovostne informacije s trga in Prisotnosti na tržišču. »S tem se popolnoma strinjam. 2Jj nedvomno je za ohranitev gospo-51 uarske stabilnosti sistema IMP jjji nujno potrebno odpiranje in ne samo odpiranje, ampak prodor . m stalna prisotnost na zunanjih (jj-.Jfgih. Vendar se zunanjih trgov ](. ne da osvojiti od danes do jutri, ||; jjh pa celo od včeraj na danes, fpJ si to marsikdo predstavlja, "j Osvajanje tujega trga zahteva 1' ylaganja v ta trg na dolgi rok, če -2 zpltš konkretne rezultate. Strinjam pa se tudi, da je'kakovostna manj. Ne smemo si dovoliti, da bi enostavno izviseli. Mi smo sicer tu že napravili prve korake, vendar to še ni tisto, kar bi firma, kakršna je IMP, morala imeti. Navezali smo stike s predstavništvi Gospodarske zbornice v tujini, z uvoz-no-izvožnimi podjetji in z nekaterimi firmami v tujini. To bi lahko rodilo določene sadove, zavedati pa se je treba, da se drugi predstavniki ne le angažirajo v polni meri za poslovni uspeh oz. prodor IMP-ja in, da jim je tovrstna dejavnost še zmeraj sekundarnega pomena. Mimogrede bom omenil sovjetsko tržišče, ki je za nas zelo zanimivo in imamo na njem že določene uspehe, vendar bi bili ti lahko še večji, če bi imeli svojega predstavnika. No, tu sem sicer optimist, ker mislim, da smo v danem trenutku, v danih možnostih le zadovoljivo rešili pokrivanje, če ne drugače vsaj tega tržišča prek predstavništva Metalke. Pri vsem tem, o čemer sva zdaj razpredala, pa so stvari zelo preproste. Če vlagaš, imaš, če ne, nimaš. Zato bi sozd IMP moral zagotoviti sredstva za organiziranje svoje trgovinske mreže.« Verjetno pa ne gre zanemariti kooperacijske dejavnosti IMP-ja, ki sva se jo prej že delno dotaknila? »V proizvodni kooperaciji smo v lanskem letu izvozili za 1,857.455.333 dinarjev blaga, uvozili pa za 1.786,125.744 dinarjev. Ta vsota je preračunana na osnovi tečaja Zveznega izvršnega sveta, sicer pa bi bila po dnevnem tečaju bistveno višja, saj je znano, da je razmerje med dnevnim tečajem in tečajem, ki ga priznava ZIS v razmerju skoraj 3 proti 1. Najpomembnejša dolgoročna kooperacijska pogodba je sklenjena med IMP Metallom in Klimatom za področje klimatizacije. Vrednost izmenjave po dolgo- ročni kooperacijski klimatizacij-ski pogodbi je v letu 1987 znašala v eno smer približno 33 milijonov šilingov. Povedati moram, da gre preko te kooperacijske pogodbe skoraj 90 odstotkov prometa za potrebe klimatizacijske branže. DO Panonija ima dve kooperacijski pogodbi in sicer s Pegara-rom in Beckerjem. Vrednost izmenjave blaga za Pegararo je znašala v lanskem letu v eni sezoni približno 500 milijonov italijanskih lir, za Becker pa 400.000 zahodnonemških mark. TIO Idrija je po dolgoročni kooperacijski pogodbi s KAH-om in z Effotlexom ustvaril promet v vrednosti približno 2 milijonov mark. IMP Telekom je z Metalko za firmo Siemens Miinchen po dolgoročni kooperacijski pogodbi za proizvodnjo in opremo pretvornikov TV signala in govornih hišnih naprav ustvaril promet približno v višini 10 milijonov šilingov. Znotraj sistema IMP obstaja še kooperacijska pogodba za področje črpalk z nemško firmo SPECK preko FINEXA, ki pa ni posebej aktivno. Vzrok je verjetno v tehnološko-razvojno cenovni nekonkurenčnosti. V dolgoročno kooperacijsko pogodbo se zelo aktivno vključuje tudi DO Livar, ki izvaja po potrebi določene posle za firmo Siemens, Jansen, DDR itd. tudi preko kooperacijske pogodbe Klimat - Metali. Mislim, da bo zaradi neusklajene zunanje trgovinske zakonodaje v Jugoslaviji in prednosti, ki jih nudijo dolgoročne kooperacijske .pogodbe (brez soglasij, kontigentov, dovoljenj) v letu 1988 najmanj 85 odstotkov vse zunanjetrgovinske blagovne menjave realizirane preko kooperacijskih pogodb. Se posebej pa je to ugodno za IMP, ker ima skoraj 90 odstotkov svojega proizvodnega'programa zajetega v specifikacijo dolgoročnih kooperacijskih pogodb. Omeniti pa je potrebno še eno ugodnost, ki smo jo dosegli pri zveznem komiteju za industrijo in energetiko v Beogradu. Na osnovi tega soglasja lahko uvažamo pri vseh kooperantih opremo, orodja ter rezervne dele, kar mislim, da je velika prednost pri tehnološkem posodabljanju IMP-ja, ali vsaj organizacij, ki v teh kooperacijskih pogodbah sodelujejo.« J. Volek Skip Pristali na svojem Nenavadno je to, da se je položaj Skipa v zadnjem četrtletju izboljšal, da likvidnostnih težav ni več bilo. »Obrat je malce presenetljiv celo za nas same. Namreč bistveno se je popravila prodaja rovokopačev, ki so nam v preteklosti povzročali precej težav, ker je to izdelek, ki veže ogromna sredstva. Ne vem komu bi to lahko pripisali, glede na krizo, ki jo doživlja gradbeništvo. Po moji oceni, pa se je ravno ta kriza obrnila nam v prid. Vedeti moramo, da je tehnologija, s katero razpolagajo gradbeniki, že v veliki meri izrabljena in so nujno potrebni novi stroji. Uvoženi stroji pa so postali naenkrat izredno dragi in ne samo uvoženi, temveč tudi domači, ki jih izdelujejo nekatere organizacije v kooperaciji s tujimi partnerji. Razen tega smo tudi mi uspeli odpraviti pomanjkljivosti na našem stroju. Povečali smo mu moč. okrepili podvozje, zmanjšali hrup v kabini, sedaj pa smo izpopolnili še hidravliko. Vse te spremembe so pozitivno prestale preizkušnjo na testih. Da pa tisto, kar sem prej povedal, drži, dokazuje odpiranje slovenskega trga, ki je bil v preteklosti zaprt.« V Skipu opažajo še en pozitiven premik, ki je tudi za nas presenetljiv, namreč povpraševanje po njihovih rovokopačih na zunanjih trgih. Tega povpraševanja seveda ni na zahtevnih zahodnih tržiščih, je pa na trgih dežel v razvoju in nerazvitih. Morda bo ta misel izzvala posmeh pri tistih, ki na Skipov gradbeni program gledajo postrani, vendar gre po zagotovilih direktorja za dohodkovno donosen izvoz. Glede na ekonomski položaj teh dežel pa je predpostavka, ki jo potrjujejo posamezni primeri, povsem na mestu. Tudi v tem svetu igra cena pomembno vlogo. »Žal smo mi kot tozd prekratki za sistematično obdelavo teh trgov. Večjih naporov komercialne delovne organizacije, kot tudi marketinga za plasma naših izdelkov na zunanje trge pa ni. Uspehi so bolj posledica naključij in delno prizadevanj IMT-ja, ki nam dobavlja traktorje. Zaenkrat tudi tu ne gre za sistematično obdelavo trga. Rezultati so posledica uvrstitve naših izdelkov v ponudbo te organizacije s prospektnim gradivom. Če ni druge možnosti, je ta za nas že sprejemljiva. Zdi pa se mi, da bi bila prodaja skozi to mrežo bolj učinkovita, če bi bil interes s strani našega sozda večji in če bi z IMT-jem vzpostavili odnos na višji vsaj protokolarni ravni, ki v teh sistemih nekaj pomeni. Žal pa ostajamo še naprej sami.« Da zadeva ne bi izzvenela preveč enostransko, je treba le vedeti, da gradbeni program še zmeraj ne pomeni rešitve za Skip. To priznava tudi direktor, ki pravi, da so dosegli premik pri zaposlovanju zmogljivosti s posameznimi pogodbami za procesno opremo v papirniški industriji in predelavi plastičnih mas. Sedaj so pred podpisom treh pogodb v vrednosti 700 do 800 milijonov dinarjev. V bistvu gre za pogodbe, katerih vrednost bi lahko bila znatno višja, če jih ne bi omejevala majhnost in bi jih lahko prevzeli v celoti. »Mi smo uspeli pridobiti posle, ki bi lahko predstavljali bistveno več v dohodkovnem smislu, če bi bil sistem IMP kot celota pripravljen p zeti te posle v inženirinški ob rev- liki. Morda bi se ta pripravljenost celo pokazala, vendar dosedanje izkušnje, ki smo jih imeli pri sklepanju in izvedbi nekaterih podobnih poslov v preteklosti, niso bile najbolj pozitivne. Zato smo se tokrat obrnili navzven. Ta odnos pa se verjetno ne bo spremenil, dokler v sistemu ne bomo dosegli večje prilagodljivosti in odprtosti za programe, ki niso železni repertoar IMP-ja v proizvodnem in montažnem smislu.« En del Skipovih zmogljivosti imajo še vedno zaposlenih s kooperacijskimi deli. Hkrati pa na osnovi pozitivnih testov, ki so bili opravljeni za nadgradnje avtomobilov, vidijo velike možnosti tudi tukaj in zaposlujejo že del zmogljivosti na tem programu. »Raziskava materialov je pokazala, da lahko dosedanje kovinske cisterne za prevoz tekočin uspešno zamenjajo aluminijaste cisterne. Aluminij je primeren za prevoz mleka, pitne vode in jedilnega olja, medtem ko pri kiselkastih tekočinah po določenem obdobju spremeni svoje lastnosti.« O teh poslih se sedaj dogovarjajo z mariborskim Tamom. S postopno kadrovsko vitaliza-cijo tozda so začeli tudi s tehnološkim posodabljanjem, uredili so strojno obdelavo, pripravo materiala in razvod tehničnih plinov. Tepejo pa jih še zmeraj bolniške, saj je od 160 zaposlenih dnevno na bolniški od 17 do 19 ljudi. To pa jih je pripeljalo v položaj, ko najemajo pogodbeno delovno silo, sevecfa izven sistema, ker so naši delavci kljub temu, da nekateri nimajo dela, predragi. J. Votek Gorenje Racionalni tok materiala IMP-jev tozd INŽENIRING je predal »Gorenju«, T. Velenje v obratovanje »Pnevmatski razvod granulata« — to je prvi tovrstni pnevmatski razvod v Jugoslaviji, ki ga je uspešno izvedla naša KLIMA Celje V GORENJE - GOSPODINJSKI APARATI je bila predana v obratovanje nova naprava za centralni razvod granulata do posameznih strojev za izdelavo izdelkov iz plastike. Surovina — PVC granulat se zajema iz 5 silosov z višine 20 m s premerom 3 m. TOZD INŽENIRING je pridobil delo v okviru svoje enote za tehnologijo v Mariboru. Dajalec tehnologije je bila v tem primeru firma MOTAN iz Zvezne republike Nemčije. Komplet, izvedbene načrte in delno opremo je izdelala in dobavila KLIMA MP Celje, ki je vsa dela vključno z montažo v okviru tozda INŽENIRING tudi strokovno izvedla. Celoten transport granulata poteka po ceveh in deluje po vakuumskem principu. Vakuum povzroča, da granulat potuje iz silosov preko preklopne postaje do posameznih dozatorjev na strojih. Prednost celotnega sistema je v tem, da posamezne stroje ni potrebno več polniti ročno, ker prispe granulat po cevi in se avtomatsko dozira. Novi tehnološki postopek torej omogoča racionalizacijo in avtomatizacijo toka materiala (PVC granulata), preprečuje zunanje onesnaženje materiala, izgube materiala na poti ter nenazadnje tudi dodaten prihranek zaradi manjših internih transportnih stroškov. Zagotovljena je tudi precejšnja natančnost mešanja barv posameznih odtenkov ter hitra menjava barve. To je prva tovrstna naprava v Jugoslaviji in planiramo, da bomo v bodoče uspeli tudi pri drugih investitorjih, ki so si napravo, ki je trenutno naš edini referenčni objekt, že ogledali. Navdušenje poslovno-razvoj -no raziskovalnega centra GORENJE - Titovo Velenje V kratkem bodo zaključena vsa dela na poslovno-razvoj no raziskovalnem centru GORE- Razdeliini sistem NJE v Titovem Velenju, ki jih je pridobil INŽENIRING, Enota za tehnologijo Maribor v trdi konkurenci z ostalimi ponudniki. Izvajalski inženiring opravlja Gorenje in je potrebna dela razdelilo med posamezne izvajalce. Strojne instalacije vgrajuje Klima Montažna proizvodnja, elčktro instalacije pa Elektroko-vinar Ptuj. Dela potekajo po planu in bodo predvidoma zaključena v pogodbenem roku. F. Veselko Izkoristek nad 100 odstotkov - nesmisel? Novi kotli — nova kakovost Poraba toplote za ogrevanje pomeni skoraj polovico skupaj porabljene toplote, Del energentov, ki jih uporabljamo za ogrevanje, je povezan z uvozom, drugi del, je v ekološkem smislu neugoden, električna energija je prekvaliteten energent za ogrevanje, itd. Vsem energentom pa je skupna lastnost izjemno visoka cena, ki bremeni že tako skromne narodne dohodke. Zato je posebno pomembna ospodarnost oz. učinkovitost urilnih naprav za pridobivanje toplote. Tu mislim predvsem na izkoristek, zanesljivost pri obratovanju, na obratovalne stroške, pa nenazadnje tudi na ekološki efekt. Razvoj v smeri nizkotempera-turnih sistemov in pospešena uporaba zemeljskega plina sta pripeljala do nove generacije Dodatne menjalne površine pri kotlih za izrabo zgorevalne toplote goriva omogočajo prenos senzibilne toplote in delno uparjalne toplote od dimnih plinov na ogrevalni sistem. Torej je zaradi kondenzacije izpuha izrabljena zgorevalna toplota (Ho) in ne le kurilnost (Hu) goriva. Zgorevalna toplota goriva (tudi: zgornja kurilnost goriva) je vsa toplota, ki se lahko sprosti pri zgorevanju. Če izrabimo poleg senzibilne toplote dimnih plinov tudi uparjalno toploto pri gorenju nastale vodne pare, potem smo izrabili zgorevalno toploto goriva (Ho). V primeru, če voda iz goriva ostane v plinasti fazi, govorimo o kurilnosji goriva (Hu). Kurilnost je torej manjša od zgorevalne toplote goriva za uparjalno toploto vodne pare. Hu in Ho za nekatere pline v kWh/n3 mestni plin A zemelj]i plin uparjenf zgorevalna toplota Ho 4,88it 11,163 ; 32,568 kurilnost Hu 4,419 10,000 30,233 razmerje Ho/Hu 1,10 1,11 1,08 TNP;50/5p\ kotlov na plin. Posebno dobre rezultate dosegajo plinski atmosferski kotli z izkoriščanjem zgorevalne toplote goriva (Breun-wert) oziroma kondenzacijske toplote dimnih plinov. Čeprav je princip izrabe zgorevalne toplote goriva poznan že več kot 100 let in so bili prvi prakrični poskusi narejeni že pred nekaj leti, pa se je število vgrajenih naprav (predvsem na Nizozemskem) bistveno povečalo šele v zadnjih petih letih. Nizozemci poročajo o praktičnih izkušnjah z napravami za izkoriščanje zgornje gorilne vrednosti (takih naprav je tam vgrajenih že okoli 30 odstotkov od vseh plinskih kotlov), ki strnjeno povedo: da znašajo prihranki plina z novo generacijo kotlov do 20 odstotkov, za enake odstotke se zmanjša tudi oddaja dimnih plinov v okolje, celoletni obratovalni izkoristki pa so večji celo od 95 odstotkov. Delež uparjalne toplote (pri zemelj, plinu znaša ta 11 odstotkov kurilnosti) je pri klasičnih kotlih neizrabljen. Pri kotlih za izrabo zgorevalne toplote, imenovanih tudi kondenzacijski, dosežemo izkoristke nad 100 odstotkov glede na kurilnost Hu. (V povprečju leže vrednosti med 102 in 106 odstotki.) Matematično so izkoristki nad 100 odstotkov nesmisel. Razprave, vodene v nekaterih strokovnih krogih, ker nekateri proizvajalci kondenzacijskih kotlov razglašajo za svoje prizvode izkoristke nad 100 odstotkov, bodo odpadle šele takrat, ko bo določen izkoristek vseh kurilnih naprav za zgorevalno toploto. To pa pomeni, da bi bili izkoristki konvencionalnih kotlov (brez izkoriščanja 'zgorevalne toplote) ustrezno. nižji od tistih, ki jih dandanes uporabljajo. Ž. MURN Še o kadrovski vitalizaciji Procesna oprema Kdaj bomo videli in odgovarjali? Vloga in pomen znanja kot faktorja nadaljnje dinamike razvoja ali kot temeljne prvine na kateri slonijo vse uspešne strategije in sistemi, je nesporna in utemeljena. Brez dvoma je tudi za gospodarsko rast delovnih organizacij potrebno ustvariti pogoje za izko fcoriščenost večje količine znanja. Eden od osnovnih vzrokov slabe izkoriščenosti že prisotnega znanja je v neustreznem socialnem statusu strokovnih služb in strokovnjakov. Marginalni status strokovne službe v delovni organizaciji pomeni, da je njen vpliv na dogajanje majhen, njena komunikacija z drugimi organizacijskimi enotami pa podpovprečna. Podpovprečen je potem tudi občutek odgovornosti strokovnjakov za dogajanje v delovni organizaciji. Razumljivo je, da strokovnjaki, ki so blokirani z marginalnim statusom, ne morejo postati učinkoviti. Večjo učinkovitost strokovnjakov bomo dosegli z ustreznim stimuliranjem (nagrajevanje, urejeni delovni pogoji, omogočanje strokovnega razvoja, konsultacije itd.). Vendar samo to ni dovolj. Potrebna je tudi večja avtonomija strokovnih služb in večja vloga strokovnjakov pri strateških odločitvah. Oblast odriva stroko V okolju, ki nam je vsem najbolj blizu in ga najbolje poznamo, imajo med strokovnimi službami verjetno povsod kadrovske službe najnižji status. Kaže, da te službe še niso niti po kadrovski zasedbi niti po vsebini dela in podatkih, ki jih dajejo od sebe, postale strokovne službe v pravem pomenu besede. Skratka, niso takšne, kakršne bi potrebovali in končno, kakršne bi morale biti. Njihovo delo je predvsem največkrat omejeno na administrativna opravila in v tej zvezi na tekočo kadrovsko evidenco, kar je ponekod njihov skrajni domet. (glej tudi IMP Glasnik št. 11/ 1987, okrogla miza posvečena jubileju IMP str. 5 in seveda isto glasilo št. 6/1987 str. 4) Nadalje po rangu strokovni delavci v kadrovski službi (kjer že so), niso enaki rangu bolje (o)cenjenim tehničnim in ekonomskim strokovnjakom. Ali drugače povedano strokovnemu delu z ljudmi (s kadri), se ne pripisujejo enake zahtevnosti, kot strokovnjakom pri delu na proizvodni, komercialni, oziroma ekonomsko-finančni problematiki. Čeprav na drugi strani ves razviti svet vedno bolj utrjuje spoznanje (in skladno s tem ravna), da je bistven dejavnik človek (kader) v delovnem procesu in ga tudi v naši družbi od nekdaj deklarativno postavljamo v ospredje. Vprašanje, ki se ponuja, se glasi; kako lahko neusposobljene kadrovske službe omogočajo in zagotavljajo strokovno delo, ki edino nudi in zagotavlja objektivno in utemeljeno, samostojno odločanje samoupravnih organov? Odločanje je v takem primeru v veliki meri lahko le navidezno, ker se odloča brez poznavanja dejanskega stanja in ne da bi se dobro zavedali neposrednih ali posrednih posledic sprejetih odločitev. Naslednji (možni) odgovor na vprašanje je v ponekod razširjeni miselnosti, da delavci kot nosilci kadrovske politike ne morejo z njo sami resnično realizirati temeljnih vprašanj kadrovske politike in izvajati kadrovskih odločitev. Namreč logična posledica nerazvitosti in nestrokovnosti kadrovskih služb, s tem pa tudi izobraževalnega in strokovnega kadrovskega dela je zelo majhen vpliv delavcev (neposrednih proizvajalcev) na načrtovanje kadrovske politike in seveda na izobraževanje. Brez ustrezne kadrovske politike tudi ni mogoče realizirati ustrezne izobraževalne politike. Neobjektivnost in neodgovornost posameznikom, ali majšim skupinam in tudi za neobjektivno in neodgovorno ravnanje na tem področju. Ena od očitnih posledic'tega stanja je tudi velik razkorak med dejansko in priznano izobrazbo, oziroma strokovno usposobljenostjo. Zakon res utemeljuje, da zaposleni lahko opravljajo zahtevnejša dela in naloge (in zaradi tega bolje nagrajena) kot jim dopušča izobrazba, vendar je zato predvidena verifikacija sposobnosti z ustrezno strokovno komisijo. V praksi se to dogaja brez ustrezne verifikacije in preizkusa znanja in spodbuja k špekulativnemu ravnanju. Škoda pa je povzročena izobraževanju. Namesto da bi dvignili nivo znanja z izobraževanjem, se da jro tej lažji poti priti do ugodnejšega položaja in nagrajevanja. Razkorak med kvalifikcijo, ki se zahteva in ki jo delavec ima, pa lahko pomeni, da so zahteve dela nerealno postavljene, bodisi zaradi nedoslednosti, ali zaradi vplivanja na osebni dohodek. Lahko pa tudi pomeni, da dela z večjimi zahtevami zadovoljivo opravljajo ljudje z manj kvalifikacije, kar pomeni, da so izjemni delavci, ali pa se nezadostna uspešnost tolerira, ali pa se sploh ne spremlja. Najbolj usodne posledice nestrokovno vodene kadrovske politike se kažejo v kolektivih, ki so kronični bolniki in na robu propada. Tudi njihova kriza je, ne glede na to s čim jo opravičujemo, v veliki meri posledica slabe kadrovske politike, ker sta kvaliteta opravljanja poslovne funkcije in učinkovitost njenega funkcioniranja odvisni predvsem od kadrov. Odgovornost za neuspešno poslovanje pa se žal postavlja in se ukrepa šele takrat, ko je organizacija na robu katastrofe, velikokrat je takrat že prepozno. Kronična bolezen in ljudje Najbrž ni treba utemeljevati, da je vloga, strokovnost in položaj kadrov odločujoča za nadaljnji tehnološki razvoj in za razvoj demokratičnih odnosov. Torej je nujno bolje izoblikovati kadrovske službe (bolje organizirati), EMIL SMREKAR V takšni situciji so povečane možnosti za vpliv in odločanje Po RR-u Ustvarjalnost Drevo življenja Pomembno sredstvo — človeška inteligenca, ki še danes v glavnem v delovnem procesu ni dovolj dobro izkoriščena, leži v vseh zaposlenih. To je danes eden največjih mrtvih kapitalov v sodobnem svetu. To pa ne velja samo za razmere doma, ampak se tudi v tujini soočajo s tem. Mnogi strokovnjaki danes ugotavljajo, da je sistem, ki deluje tako, da so na vrhu — v vodstvu ljudje, ki mislijo in ostali, ki izvršujejo navodila od zgoraj, obsojen na propad. Zato je potreba v današnjem času nestabilnosti in težkega boja za preživetje v mednarodni konkurenci, da se uporabijo ideje vseh, tudi do najbolj skromnih. To pa pomeni, da mora vodstvo biti sposobno prisluhniti idejam vseh ter v njih vzbuditi kreativne sile in njihovo željo, da aktivno sodelujejo v procesu. Na tem področju so med najnaprednejšimi Japonci. Znana avtomobilska tovarna trdi. da je na ta način dobila 570.000 konstruktivnih idej od svojih zaposlenih. pri čemer jih je koristno uporabila 500.000. Iz tega primera se vidi, kakšno strateško prednost si je podjetje pridobilo v primerjavi s tistimi tekmeci, ki potenciala ljudi ne vključujejo v delovni proces. Zelo veliko vlogo v tem procesu igrajo tako imenovane sred- Računalniško voden postopek da bodo usposobljene za strokovno delo in tako omogočale in zagotavljale objektivno in strokovno utemeljeno odločanje. Zavedati bi se morali, da brez Tako kot v vsej industriji, je tudi v prehrambni industriji osnovni cilj doseganje visoke kvalitete izdelkov pri čim nižjih stroških proizvodnje. Eden od pomembnih faktorjev pri doseganju teh ciljev je tehnologija čiščenja in dezinfekcije procesne opreme. Za področje čiščenja in dezinfekcije je v uporabi tudi izraz sanitacija. Sanitarij a je področje dejavnosti, ki zagotavlja vzdrževanje vseh substanc, površin in materialov, ki so v direktnem dotiku s proizvodi v takem stanju, da je vsebnost patogenih bakterij, toksičnih snovi in drugih tujih primesi minimalna in da ne vpliva na okus, trajnost proizvoda in njegovo hranilno vrednost. pnevmatski ventil in samosesaln* črpalka. ustrezne strokovne priprave ni ustrezne kadrovske politike. Pri organizaciji kadrovanja je treba težiti k takemu konceptu, ki bo omogočil sposobnim posameznikom razvoj njihovih sposobnosti in jih na njihovi razvojni poti ne bodo ovirali ožji interesi. Kadrovske odločitve je torej treba graditi na podlagi temeljite strokovne priprave. Naloge s kadrovskega področja je potrebno obravnavati in ovrednotiti kot druge naloge (proizvodne, ekonomsko finančne in druge) in izbijšati kadrovsko (izobrazbeno in poklicno) strukturo zaposlenih pri kadrovskih opravilih. Razvijati je treba etiko strokovnega kadrovskega dela vseh. ki se ukvarjajo s kadrovskimi opravili, pri čemer je treba imeti v ospredju humani vidik obravnavanja človeka in njegovih problemov. Spodbujati in razvijati je potrebno teamsko delo pri kadrovskih opravilih med strokovnimi delavci in samoupravnimi organi — komisijami. Pomembne odločitve in plane je treba graditi na osnovi strokovnih analiz in pri tem v večji meri uvajati družboslovna znanja. Glede na celovitost kadrovske dejavnosti bi bilo potrebno izdelati skupna izhodišča, iz katerih bi dogovorjeno kadrovsko politiko izvajali vsi v sistemu. Za nekatere dimenzije kadrovske dejavnosti bi se bilo treba racionalno sporazumeti in dogovoriti ter jih izvajati skupno. Mišljeno je predvsem snovanje in kreiranje skupnih aktivnosti, svetovalne dejajavnosti, sodelovanje z zunanjimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami, zagotavljanje enotnega kadrovsko-informacijskega sistema, izvajanje zahtevnejših kompleksnih analiz s kadrovskega področja, uvajanje inovativnosti itd. Izhajajoč iz potrebe bi bilo potrebno pristopiti k razvijanju lastnega specifičnega modela kadrovske dejavnosti v skladu z integralno kadrovsko politiko in s strukturo dolgoročnega razvoja. Za razvijanje tega koncepta bi bilo potrebno oblikovati ustrezen team strokovnih delavcev. Navedeno razmišljanje o kadrovski dejavnosti izhaja bolj z vidika kadrovanja, manj pa izhaja iz drugih vidikov, kot so razvoj in izobraževanje kadrov, inovacijska dejavnost, motivacija in stimulacija kadrov in drugih, ki bi bili vredni samostojne ob- Že desetletja prednjači pri razvoju teorija in praksa sanitacije v prehrambni industriji zlasti na področju mlekarske industrije. Na tem področju so se že zgodaj uveljavili strogi mikrobiološki standardi in pravilniki o načinu izvajanja stalne sanitarne kontrole prehrambnih tekočin. Sanitacija v moderni prehrambni industriji se opravlja po strogo planiranem in s pomočjo računalnika vodenem in nadzorovanem postopku, ki vsebuje naslednje faze: — čiščenje — dezinfekcija — kontrola učinka sanitacije — sanitarni kontroni pregledi Vse zahteve, ki jih postavlja program sanitacije, lahko zadovolji le avtomatizirani sistem čiščenja brez demontaže (cleaning in plače CIP). CIP zagotavlja vzdrževanje visoke stopnje higiene v prehrambni procesni industriji. Omogoča cirkulacijo čistilnih sredstev po isti poti, kot jo opravlja produkt z namenom, da raztopi in splakne ostanke produkta in ostale usedline. CIP se uporablja za pranje in dezinfekcijo cevovodov, cistern, kadi, pasterjev, separatorjev, homogenizatorjev, filtrov in druge procesne opreme. Kot sredstva za čiščenje se uporabljajo voda in alkalna ter kemično kisla sredstva, za dezinfekcijo pa vroča voda, vroč zrak, radiacija ultravijoličnih žarkov in kemijsko dezinfekcijska sredstva. Prednosti, ki jih zagotavlja avtomatizirani sistem za krožno kemično čiščenje, so: — večja varnost za osebje in okolje pri uporabi nevarnih pralnih sredstev, — prihranek časa, energije in pralnih sredstev, — visoka stopnja zanesljivosti proti kontaminaciji prehrambenega produkta s čistilnimi sredstvi, — programska kontrola nad kontaktnimi časi, temperaturami, pretoki in koncentracijami čistilnih sredstev, — boljši sanitacijski učinki zaradi zmanjšanja človeškega faktorja. Pralni programi morajo biti prilagojeni vrsti proizvodnje in opreme, uporabljenim detergentom in intenziteti ter dinamiki proizvodnje. Obstajata dva glavna tipa CIP-programov in sicer za hladne procesne naprave (skladiščne cisterne, hladilnike in pripadajoče ce- Na področju pranja in dezi®' j fekcije je Tehnomont razvil te* no sodelovanje z mariborsl® j tovarno Zlatorog, s katero sod* luje pri definiranju pralnih pr® 1 gramov in pri ugotavljanju uči? kov sanitacije. Tehnomont $ Zlatorog skupno odpirata p®1 j uporabi tekočin čistil namesto d1 I sedaj uporabljenih praškov j* ' uporabi kemične dezinfekcij* namesto dezinfekcije s paro in j ' • • ’ 1 "v -jsl ‘ tem prispevata k boljši in cene]1 sanitaciji v prehrambeni industt' j Novost v mlekarnah Dekani j J Kranj bosta tudi centralni dep® niji za hranjenje koncentiran” čistil. Ti dve deponiji bosta oni® | gočili hranjenje večmesečni' zalog pralnih koncentratov in | tem zmanjšali tansportne strošt1 \ in nevarno ročno manipulacijo , temi sredstvi. Sistem priprav* j raztopin bo namreč popolnoff \ avtomatski. Poseben elektronsk j merilno dozirni sistem bo skrb< j za stalno vzdrževanje ustrez® j koncentracije pralnih raztopin, j Računalniški sistem za vodenje in nadzor procesa za pranje in dezinfekcijo v Mlekarni Dekani Interdisciplinarno in projekt® 1 reševanje vprašanj pri gradni ( sistemov za pranje in dezinfeji cijo je Tehnomontu že omego®1 vovode) in za vroče procesne naprave (pasterje, zadrževalce toplote, separatorje, duplikatorje). ! C t Avtomati za vodenje CIP procesov so doživljali podoben razvoj kot vsa ostala industrijska avtomatika. Prešli so pot od kontaktnih relejskih krmilij, preko polprevodniških digitalnih logičnih avtomatov pa do prosto programiranih sistemov in procesnih računalnikov. Večina CIP sistemov, ki se danes uporabljajo v jugoslovanski industriji prehrambenih tekočin, so zgradile poznane firme kot so Alfa La val, Pasilac, Tuc-henhagen, Huppmann, Steinec-ker, Lodi Sordi itd. Tehnomont je še v času zastopanja firme Alfa Laval zmontiral več teh sistemov po Jugoslaviji in si s tem nabral izkušnje za razvoj lastne družine CIPsistemov, ki jih je poimenoval s komercialnim imenom Tehnocip. Tehnomontovi CIP-i so danes instalirani v Pivovarni Skopje, Etolu Celje in Radenski, Trenutno pa so v gradnji CIP sistemi v Mlekarni Dekani in Mlekarni ter Sirarni Kranj. Tehnomont bo za ta dva investitorja sprojektiral, dobavil, zmontiral in spustil v pogon kompletno strojno-tehnološko, merilno-regulacijsko in računalniško opremo za vodenje in nadzor. Za stroj no-tehnološki del ima Tehnomont v svojem proizvodnem programu tudi dva bistvena izvedena elementa, to sta daljinsko vodeni sanitarni IftftMItHftfl-flitfliin nuli* Jr‘ r.................. rmililf v vidne uspehe in mu tudi v bodoč odpira pot v še večjo specializ® jj cijo na tem pomembnem podre® ju v procesu proizvodnje in prt [J delave tekočih živil. J n MARJAN SAVI® *■ P Glasnik je tudi vaš časopis! Sodelujte! Telefon uredništva: (061) 321-043 Ekologija Zmanjkuje vode V jesenski enodnevni akciji so v nekem bavarskem mestu postavili zabojnike in sode za zbiranje problematičnih odpadkov iz gospodinjstev. Uspeh je bil razveseljiv: zbrali so 3.000 1 odpadnega mineralnega olja, 550 1 razredčil, 65 I kislin in 122 avtomobilskih akumulatorjev. Take akcije nameravajo organizirati dvakrat letno, brezplačno, na določen dan in na zbirnem mestu, ki bo pod strokovnim nadzorom. predelih padla za 50 m (v Ariz® " ni), drugod pa celo za 120 m (' Teksasu). Poročilo predvideva Ti da bosta severna Afrika in Sred Bliža se vodna kriza Tako kot so se pojavljala znamenja pomanjkanja nafte preden je prišlo leta 1970 do krize, tako danes opažamo znamenja sve- tovne vodne krize. O tem poroča tudi World watch z Institut^ iz ZDA. V poročilu ugotavlja, da gladina podtalnice pada povsod po svetu. V ZDA je v nekaterih nje vodstvene strukture, ki so pomemben povezovalni člen med vodstvenimi in proizvodnimi delavci. Interesni dialog mora obstajati na stalni konstruktivni osnovi. Kvaliteta tega dialoga bo pogojevala učinek podjetja. Le nove ideje, prihajajoče od vseh zaposlenih, bodo vzpodbudile drugačno reševanje vprašanj in novo dinamiko v podjetju. Podjetje bo sigurno postalo bolj konkurenčno, če se vsi potenciali in energije združijo. Nekatera japonska, ameriška in evropska podjetja, ki se že danes v praksi tako lotevajo reševanja teh vprašanj, veljajo v svetu za najbolj konkurenčna. F. VESELKO -"PRAV KAJ? TCŠU.1AMO V fVEfT Tr EkjE^A /OAllH SOSPOt>ARS.rvEWItčOV 1 Po RR-u nji vzhod leta 2000 izkoriščaj zg vse uporabne vire sladke vode i' d( da se bo poraba vode v južni j (J vzhodni Evropi ter osrednji i* vi južni Aziji že približala meji ta® V( kajšnjih zmogljivosti. Da bi kriz1 pj preprečili oziroma omilili, prip® ni ročaj o več usmeritev, kot so: , sc — učinkovitejše namakanj1 m (70 % vse porabljene vode j1 namenjene za namakanje), to — varčevanje z vodo v naseljih' m — vbrizgavanje površinske vo® us v podtalne vodonosne sloje, L; — ustrezna cenovna politika. Pi le Prva električna centrala na plin11' 0 Prva električna centrala ? J®? plimo je pričela obratovati j V| Annapolisu (ZDA) leta 19f$ Zn Centrala ima moč 20 MW in j V|. pilotni objekt, ki naj bi služil ?j . določitev delovnih karakteren' !z' in sposobnosti turbin za pri do® Pc vanje tovrstne energije v vecp ^ J L- obsegu. Danes že potekajo študije centralo moči 5.000 MW. Loj? cija-za ta objekt naj bi bil zal' Fundv na vzhodni obali Z D oj v Ta zaliv je znan po največj®1’ A plimovanju na svetu. ; Priredil: Rado Škrat* so [MP nekoč k Ves čas zraven a" „ Osemindvajset let, kolikor jih je dal IMP-ju, sedaj že 13 let “Pokojem, Lojze Štrus, je za človeka dolga doba, za človeštvo pa le szin drobtinica. Naš sogovornik, kije prišel na pogovor k nam v uredništvo teS n jSnika’ se -ie zaP°slil leta 1947 v Toplovodu po njegovi združitvi s 'rskc Podjetjem inž. Boleslava Likarja v Ljubljani. Prej pa je od leta 1941 ode delal kot monter centralne kurjave in vodovoda v podjetju inž. pro 'karj a v Ljubljani, ki je imelo sedež v Slomškovi ulici, jčifl' ie Podjetje Toplovod je imelo t U roajetje pol Pred združitvijo z Likarjevim o * Podjetjem sedež v Kranju, po v je ^družitvi pa se je preselilo v kcij! Hubljano. Potem so delavci, je v in najinem pogovoru razpredal o nejf svoji in firmini zgodovini Štrus, s istri Prostovoljnim delom zgradili v ^rtomirovi ulici začasno mon-njil kjžno leseno poslopje s pomočjo epff tesarskega podjetja. an'1 S kakšnim delom ste začeli po )rnr prihodu v Toplovod? »Že takoj po prihodu v to Podjetje je direktor Stanko Krumpak sklical sestanek vodil-djh monterjev, na katerem sva |0lfli b||a sporazumno določena za mS|| v°dilna monterja Janez Kropar 'n t.az- P° tem sestanku sem se gZn| Rrv! javil v pisarni pri inž. jn uusanu Gregorki, kjer sem spre-Jel zadolžitve in naloge za razvoj letni operativne službe za montažno idn) dejavnost podjetja. Po nekaj ifek Mesecih je enako nalogo prevzel g0čii 'udi Janez Kropar. Pri inž. Gregorki sem dobil vso potrebno ‘ dokumentacijo za izvajanje mon-‘ tažnih del na gradbiščih. Na osnovi te dokumentacije sem napravil izvlečke, ki so se nana-sali na material, ki je bil potreben Za delo na gradbiščih in pregledal načrte za izvedbo instalacij. Načrte smo dobili v projektivnem oddelku, ki je bil že tudi organiziran v Toplovodu. Potem pa se je nilo potrebno povezati z naročnikom montažnih del in se dogovoriti za ogled gradbišča, za rok začetka del in za prostore za skla- diščenje materiala na gradbišču, za primeren prostor - namenjen za garderobo monterjev, za prehrano in stanovanje monterjev, če je bilo gradbišče zunaj okolice Ljubljane. Operativci smo morali občasno nadzorovati delo in po potrebi ter po naročilu investitorja prisostvovati na operativnih sestankih za določeno gradbišče. Po zaključku montaže oziroma instalacijskih del je operativni vodja v prisotnosti predsednika investitorja opravil izmere tekočih metrov instalacij - to je grobih instalacij, po zaključku vseh drugih obrtniških del pa je bil pregled in preizkušanje ogrevanja in sanitarnih predmetov.« Za kakšna montažna dela je bil Toplovod že usposobljen in za kakšne objekte? »V tistih časih je bil Toplovod sposoben prevzeti najzahtevnejše instalacije in montaže v industrijskih objektih, v bolnicah, inštitutih in nekaterih zahtevnih stanovanjskih objektih. Začeli smo že z montažo zunanjih cevovodov, namenjenih za ogrevanje objektov, z montažo plinovodov in postrojenj za pridobivanje nafte. Vsa navedena instalacijska dela . sem vodil skupaj z vodilnim monterjem Alojzem Zadnikarjem na naftnih poljih v Dolnji Lendavi. V okviru podjetja Toplovod smo opravljali tudi remontno montažna dela na naftnih postrojenjih v rafineriji nafte Reka, Polikliniko v Ljubljani, Hotel Lev v Ljubljani, novo palačo Ljudske skupščine v Ljubljani, staro tovarno Yulori v Ljubljani.« Ali je bila oprema tedaj domača ali uvožena? »Materiali za vse vrste instalacij so bili v glavnem iz domače proizvodnje — delno, že tudi Toplovodovi. V izjemnih primerih in na zahtevo investitorja pa smo montirali tudi material iz uvoza.« Ste delali samo na objektih v Ljubljani in bližnji okolici, ali tudi zunaj tega območja? »Ves čas do združitve Toplovoda z Elektrosignalom leta 1963 Lojze Štrus sem opravljal delo vodje montaže na različnih objektih po Sloveniji in tudi zunaj slovenskih meja.« Ste se tudi kaj izpopolnjevali in pridobivali nove izkušnje, ki so vsem vedno potrebne za boljše delo? »Leta 1960 me je Toplovod poslal za 6 mesecev na izpopolnjevanje v montaži centralne kurjave in vodovoda v Bern v Švico k firmi Bauman, kjer sem pridobil izkušnje v organizaciji montažnega dela na gradbiščih. Tam sem bil v začetku vključen v montažno skupino na velikem objektu v mestu Bill. Po dveh mesecih sem v tej skupini prevzel orodje in začel samostojno montirati instalacije centralne kurjave na manjših objektih - z delavcem pomočnikom. Šef filiale te firme v Švici me je na vsak način hotel zadržati oziroma je hotel, naj se vrnem z družino. Pripravljeni so mi bili preskrbeti družinsko stanovanje in službo v tej firmi pod najboljšimi pogoji. Ko pa sem se vrnil v Ljubljano, sem o vsem tem razmislil in ko sem pomislil na to, da bi moral organizirati selitev in zaživeti povsem novo življenje z družino v tujini, sem se odločil, da ostanem v domovini. Iz te švicarske firme so me po vrnitvi domov še večkrat pismeno vabili naj se odločim in se vrnem v Švico, pa sem jim odgovoril, da ponudbe do nadaljnjega ne morem sprejeti in sem tako ostal pri IMP-ju do upokojitve 1975. Način dela na gradbiščih v Švici se je v nekaterih primerih razlikoval od naše prakse. Tako je bila na primer izvedba montaže radiatorjev bolj praktična in bolj enostavna kot pri nas. To prakso sem predlagal takratnemu tehničnemu vodstvu Toplovoda, pa je ni sprejelo. V poznejših letih pa so se jugoslovanske tovarne same lotile varjenja var-jenca na strani radiatorja za pritrditev na konzole. Prav tako pri nas niso sprejeli moje izkušnje, ki serh jo prinesel iz Švice - to je izvedbe priključka na radiator. Glede na zahtevna dela sem moral obvezno obiskovati neka- tere tečaje in predavanja za svoje izpopolnjevanje v stroki. Na zahtevo podjetja oziroma takratnega ministrstva za gradnje sem moral leta 1951 opraviti izpit za višjega industrijskega obratovo-djo v tehnični stroki. Opravil sem ga s prav dobrim uspehom. Ta obveznost je veljala za vsakega vodjo montaže in je bil ta izpit tudi pogoj za nadaljnje opravljanje dela vodje montaže.«. S katerimi podjetji ste v času Toplovoda sodelovali pri delih na gradbiščih? »Na gradbiščih, kjer smo izvajali montažna dela, so bili izvajalci gradbenih del, s katerimi smo sodelovali v glavnem GIP Gradis, Tehnika, Obnova, Slovenija ceste, Stavbenik Koper, Megrad Celje in Pionir Novo mesto. Ves čas sem zelo dobro sodeloval s šefi gradbišč, z delovodji omenjenih gradbenih podjetij. Ob dobrem sodelovanju v vseh letih se niso investitorji nikoli pritoževali glede dela -nasprotno, deležni smo bili pohval in tudi nagrad.« Ali ste imeli v Toplovodovem času samo naloge v zvezi z gradbišči ali pa so vam naložili kot prizadevnemu članu kolektiva še kakšne druge obveznosti? »Leta 1951 so me začasno premestili v Maribor z nalogo, da prevzamem obstoječe instalacijsko podjetje centralne kurjave z vsem instalacijskim materialom in štiri dobro vpeljane monterske skupine. Najprej sem popisal in prevzel vse orodje in materiale, kar pa ni šlo brez problemov. Večji gradbišči sta bili tedaj v Kidričevem in na Fali. Obisk gradbišč je bil naporen, saj sem razpolagal z edinim prevoznim sredstvom - biciklom. Ker sem ta obrat prevzel le za določen čas, sem se ob koncu leta 1951 na lastno željo vrnil v Ljubljano. V začetku leta 1952 se je začel v Izoli organizirati obrat za centralno kurjavo in vodovod. Zaradi čedalje večjega obsega prevzetih del, sem bil začasno premeščen v Izolo, kjer je bilo potrebno povsem na novo organizirati skladiščno službo in določiti prioriteto prevzetih del. V Kopru smo tedaj začeli graditi upravno stavbo, skladišča in garaže. Pred zaključkom te gradnje sem se spet vrnil v Ljubljano na staro delovno mesto.« Kaj ste delali po združitvi Toplovoda in Elektrosignala? »Po združitvi teh dveh podjetij (združili sta se L 1962) sem prev- zel delo vodje montaže na zelo zahtevnem gradbišču - to je na novem ljubljanskem RTV-ju. Posebno zahtevne so bile na tem objektu strojne instalacije in klimatske naprave. Klimatske naprave in prezračevanje je bilo treba vgrajevati po angleških načrtih. Ker je bil ta objekt podoben že grajenemu RTV-ju v Švici, je OV po dogovoru z vodstvom RTV-j a organiziral strokovno ekskurzijo in ogled tega švicarskega objekta v sestavi investitorja ljubljanskega RTV-ja in izvajalca instalacijskih del lMP-ja. Spoznanja, ki smo si jih pridobili pri ogledih nekaterih delov poslopja švicarskega RTV, so nam bila zelo dobrodošla pri izvajanju montažnih del na ljub-ljubljanski RTV. Leta 1968 smo zaorali ledino na enem naj večjih, najzahtevnejših gradbišč — to je na gradbišču farme prašičev v Ebersvvaldu v Demokratični republiki Nemčiji. Tam sem vodil montažna dela centralnega daljinskega ogrevanja, ki je bilo namenjeno ogrevanju hlevov s pomočjo toplozračnih grelcev in upravnih objektov na območju te farme. Po vrnitvi iz Ebersvvalda sem prevzel vodenje instalacijskih del na ljubljanskih stanovanjskih objektih (BS-3, stolpnice ob Celovški cesti nasproti gostilne Slepi Janez in drugi).« Za prizadevno in uspešno delo je Lojze Štrus dobil več pismenih pohval, priznanje ob 20-letnici dela v IMP-ju ter državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem, pa denarno nagrado za požrtvovalno delo na novi palači Ljudske skupščine LRS leta 1959. Poleg svojega rednega dela pa je bil dejaven tudi na družbenopolitičnem polju. Za zgledno sodelovanje z občinskim ljudskim odborom za leto 1961 in 1962 pa je dobil občinsko priznanje občine Bežigrad. Marija Primc lf: Pivovarne 5 . Ruški Alchrom j'e začel leta 1986 v sodelovanju s Smeltom proizva-Ja/> opremo za pivovarne - to je opremo za primarno proizvodnjo piva — kar je srce vsake pivovarne, ki ji pivovarci pravijo kuhinja. V loč' Jugoslaviji proizvaja pivo 28 pivovarn, ki so bile vse zgrajene ali liza modernizirane v šestdesetih ali v začetku sedemdesetih let. Predvi-roC deno Je» da bodo morale vse te pivovarne v naslednjih desetih ali prt "9Peč v petnajstih letih obnoviti ali povečati proizvodnjo. Obnove so tujne zaradi dotrajane obstoječe opreme, premajhnih zmogljivosti. Vi' zastarele tehnologije in prevelike porabe energije ter surovin na enoto proizvedenega piva. Svojo kuhinjo se je prva lotila elektro instalacij Tehnomont, obnavljati Pivovarna Laško. Ker Elektromonter in OV. -eč ^ransPor' opreme "aI Ogledi vlečejo, so potegnili v tako L ,olo tudi Pivovarno Apatin in .' j| Urjion Ljubljana. Ker v Jugosla-| J v'ji nimamo tehnologije za proiz-a ( v?dnjo piva na modernih princi-r', Pjh, se je bilo treba nujno naslo-P n"i na renomirane tuje firme, ki s° po tradiciji te proizvodnje naj-Močnejše v zahodni Nemčiji. Alchromu je skupaj s Smel-■ tom, ki je nosilec inženiringa in ' j Uv°za dela tuje tehnologije. ° asPelo pridobiti dela v Pivovarni p?ško in Pivovarni Apatin. V nvovarni Laško so začeli z deli „ ^'a 1986 in dela zaključili lani. ybnovljena Pivovarna Laško, ki "I J? bodo, kot predvidevajo, spra-i J vili v pogon še ta mesec, bo po tš Zmogljivostih največja v Jugosla-i lf V|ji. 1 . Alchrom je v tej pivovarni s" ,Zvajal dela po tehnologiji za-• ut i_0d.9or,err,ške firme Steinnecker iefl " J'h uspešno opravil v zadovoljstvo investitorja (Pivovarna Z1 Laško) in tujega partnerja. ' t' d r3n' Pa Je Alchrom začel z ;iW "eh na Pivovarni Apatin in prav A|tem času zaključuje montažo P ,'chromove in tuje opreme na objektu. Pri delih v apatinski pivovarni a s°delujejo z montažo cevnih in ... , Investitor planira zagon pivovarne prihodnji mesec (aprila). To pivovarno delajo v sodelova- Pogled v dušo nju z zahodno nemško firmo Huppmann. Objekt bo zgrajen brez zamud v rekordnem času — v enem letu, za kar imajo zasluge tudi lokalni gradbinci, ki pri svojih delih upoštevajo pogodbene roke. Kuhinja apatinske pivovarne bo nekoliko večja kot v pivovarni v Laškem. Oprema za pivovarniške kuhinje je izdelana v glavnem iz nerjavnih materialov. To je nadaljevanje tradicije obdelovanja nerjavnih jekel v Alchromu. Oprema je po gabaritih zelo velika in je največji izdelek, kar so jih doslej izdelali v tem ruškem tozdu. Točnost izdelave je bistveno večja kot pri drugih izdelkih in jo kontrolira zahodno-nemški partner. Posebno težavna sta bila transport te velike opreme na gradbišče in montaža na objektu. Alchrom montira na objektu tudi tujo opremo ob nadzorovanju tujega partnerja. Vrednost Alchromovih del v posamezni pivovarni je delno odvisna, je povedal direktor tozda Alchrom Zoran Kos, od objekta, vendar je okvirna vrednost del po dosedanjih cenah okoli 2 milijardi dinarjev za posamezen objekt. S tem delom si je Alchrom pridobil precej izkušenj pri tako zahtevnih okoljih, pa tudi renome v krogu potencialnih investitorjev gradenj in obnavljanj pivovarn. V naslednjih letih bo možnost pridobivanja novih del precej odvisna od dohodkovnega položaja jugoslovanskih pivovarn, je dejal direktor Kos, pa seved; tudi od oblikovanja cen piva. Skupaj s Smeltom in s firmi Huppmann pripravlja Alchron sedaj pogodbo za rekonstrukciji pivovarne na Poljskem (v bližin Krakova). Marija Primi Postojnska porodnišnica Ze preizkusi! mika Ljubljana itd.). Gradnjo pa je nadzoroval Staninvest Postojna. Naši monterji so se vključili v delo na tem objektu v lanskem preizkušal. Že od daleč pa sta bila vidna dva na strehi, ki sta bila seveda takoj pozorna na ženski prihod, pa še na fotoaparat, kar ni bilo brez njunega komentarja. Takoj sta bila pripravljena pozirati na vrhu strehe. V tem času so opravljali še nekatere preizkuse in regulacije. V zaključni fazi znaša vrednost del, ki jih je opravila Montaža Koper, 600 milijonov dinarjev. 1MP je dobro sodeloval z investitorjem gradnje in je dela izvajal v dogovorjenih rokih. Porodnišnica je bil eden od naj večjih in najbolj zahtevnih objektov, ki so jih delali v lanskem letu, saj so na tem objektu prišle v poštev vse vrste instalacij. Vse instalacije so namreč v stropih, kjer je bilo zelo malo prostora za vgrajevanje in so imeli monterji glede tega težavno delo. Težave so pestile naše mon terje tudi v tem, da so se mora!: med izvajanjem del nenehno in sproti prilagajati projektom. Spremembe projektov je kop ski IMP sam koordiniral in jih prilagajal tako, da so dela potekala po planih. V okvir bolnišnice v noven objektu spada tudi kuhinja, prti! Zaključna dela februarju. V drugi polovici letošnjega februarja, ko smo jih obiskali na gradbišču te porodnišnice, so bila dela v grobem končana in je bilo mogoče videti le tu pa tam še kakšnega monterja v modrem, kar pomeni IMP-jevca, ki je kje kaj vrtal ali niča, medtem, ko je kotlarna v poslopju zdravstvenega doma, ki je povezan z novo porodnišnico. Instalacije, ki jih je IMP vgrajeval, so v glavnem domača oprema, uvožena je le pirolitična peč za sežiganje medicinskih odpadki- MARIJA PRIMC Postojnsko porodnišnico, ki uživa velik ugled daleč naokoli predvsem po primorskem in notranjskem predelu naše ožje domovine, bo, ker je postala pretesna in so v njej postali pogoji dela neustrezni, zamenjala nova modernejša porodnišnica in bolnišnica za ženske bolezni. Zrasla je na lokaciji zdravstvenega doma zunaj mesta Postojna, odprli pa jo bodo aprila ob občinskem prazniku občine Postojna. Predvidoma v jeseni bodo v njej prižvrgoleli na svet prvi novi Primorci in Notranjci in bodo vanjo na zdravljenje sprejete tudi prve pacientke. Porodnišnica V porodnišnici in bolnišnici za ženske bolezni, ki jo gradijo s sredstvi samoprispevka in sredstvi združenega dela občin Postojne, Cerknice, Sežane, bo približno 56 ležišč. Projekte zanjo je izdelal IMP-jev Projektivni biro. Instalacijska dela pa bosta opravili naši delovni organizaciji Elektromonter in koprska Montaža. Montaža je na tem gradbišču vgradila vodovodne instalacije, instalacije ogrevanja, klimatizacije, hladilno postrojenje ter instalacije medicinskih plinov. Elektromonter pa je opravil vsa elektroinstalacijska dela. Na gradbišču je bilo povprečno 15 do 20 Montažinih monterjev, pa 10 do 15 Elektromonterjevih. Iz Montaže je bil vodja objekta Branko Gnezda, vodilni monter za vodovodne instalacije Boris Zadnik, za ogrevanje Ivan Čebron, za klimatizacijo pa Franc Lampe. Gradbena dela je izvajal SGP Primorje Ajdovščina, tozd GE Postojna (IMP je bil njegov podizvajalec), ki je bil tudi glavni nosilec vseh del in je imel v svojem okviru tudi vsa obrtniška dela na objektu (slikopleskarska dela: Final Nova Gorica, fasade in tehnične strope je delala Ter- h Na podlagi 16., 24. in 32. člena statuta SOZD IMP ter 92. in 100. čl. samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko IMP je delavski svet SOZD IMP na svoji 11. redni seji dne 18. 2. 1988 sprejel MSledn)i SKLEP o razpisu volitev I. Delavski svet SOZD IMP razpisuje volitve delegatov v: 1. delavski svet SOZD IMP 2. svet samoupravne delavske kontrole SOZD IMP 3. zbor Interne banke IMP 4. odbor samoupravne delavske kontrole Interne banke IMP S tem sklepom daje delavski svet SOZD IMP pobudo delavskim svetom vseh temeljnih in delovnih organizacij ter delovnih skupnosti v sestavi SOZD IMP, da razpišejo volitve v svoje organe upravljanja in druge organe (samoupravne delavske kontrole, disciplinske komisije). II. Volitve bodo med 15. in 23. marcem 1988. Volilna opravila se opravljajo na način in v rokih, kot je razvidno iz posebne razpredelnice, ki je sestavni del tega sklepa. III. Izhajajoč iz I. tč. tega sklepa delavci IMP volijo delegate neposredno in tajno in sicer: 1. ) 39 delegatov in njihovih namestnikov v delavski svet SOZD in to: - vsaka enovita DO. TOZD in vsaka delovna skupnost po enega delegata in enega namestnika; 2. ) 18 delegatov v svet samoupravne delavske kontrole SOZD in to: - delavci vsake delovne organizacije (skupno vse TOZD in delovna skupnost DO) po enega delegata; - delavci vsake enovite delovne organizacije po enega delegata: - delavci delovne skupnosti SOZD enega delegata; 3. ) 31 delegatov in njihovih namestnikov v zbor Interne banke IMP in to: - vsaka ustanoviteljica (TOZD IN EDO) po enega delegata in enega namestnika 4. ) 31 delegatov v odbor samoupravne delavske kontrole Interne banke IMP in to: - delavci vsake ustanoviteljice po enega delegata. Delavski svet opozarja sindikalne organizacije, da za delegate ne kandidirajo delavcev, ki so bili že dvakrat zaporedoma izvoljeni v isti organ. IV. Volilni postopek izvede volilna komisija v sestavi: 1. ILA ZUPANČIČ - nrerisednik predsednik - namestnik predsednika - tajnik - namestnik tajnika - član - namestnik člana 2. MARTIN KOSMINA 3. IRENA DOLINŠEK 4. TONE ŠTRUS 5. GOJKO USENIK 6. PRIMOŽ ZUPANČIČ Volilna komisija: - skrbi za zakonitost in pravočasnost izvedbe volitev - usklajuje postopke volitev delegatov v organe upravljanja in druge organe SOZD IMP in Interne banke IMP, - ugotavlja in razglaša volilne rezultate, - poroča delavskemu svetu SOZD in zboru Interne banke IMP o izidu volitev. Volilne imenike za vsako TOZD, delovno skupnost in enovito delovno organizacijo pripravi služba za elektronsko obdelavo podatkov v delovni skupnosti SOZD v dveh izvodih, najkasneje do 15. 2. 1988. Komisije za sestavo volilnega imenika v EDO, TOZD in delovnih skupnostih preverijo in eventuelno dopolnijo volilne imenike, preden jih objavijo. ^ Roki za izvedbo posameznih volilnih opravil začno teči od dneva sprejetja tega sklepa. Ta sklep se objavi v IMP Glasniku oz. na oglasni deski v vsaki EDO, TOZD in delovni skupnosti. Pismeni odpravek tega sklepa se vroči predsedniku Koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMP, predsedniku, tajniku in članu volilne komisije ter vodji službe za elektronsko obdelavo podatkov. Predsednik DS SOZD IMP: Iztok Munih Janez Jaklič Gasilsko društvo Občni zbor Ikovo gasilsko društvo je imelo 4. marca svoj občni zbor, ki so se ga poleg članov tega društva udeležili tudi predstavniki Gasilskih društev Zgornje Šiške, Tube in Iskre Pržan. Na občnem zboru so pregledali svoje lanskoletno delo, sprejeli program dela za letos in izvolili novo vodstvo gasilskega društva. Kot i? bilo slišati v poročilu poveljnika, so se člani društva lani udeležili občinskega tekmovanja z dvema ekipama (ženska -in moška ekipa). Oktobra se je moška ekipa udeležila sektorske vaje v Iskri Pržan, ženska ekipa pa sektorske vaje v Litostroju. V okviru splošne akcije »čista Ljubljana« pa so organizirali akcijo čiščenja na lokaciji Trate. Sodelavcu, ki stanuje v bližini Trate, so nekajkrat priskočili na pomoč, ko mu je zmanjkalo vode. Prek vsega leta so po potrebi prali Tratina dvorišča in cesto pred to IMP-jevo tovarno. ZAHVALE Ob smrti najinega očeta, se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD Črpalke in OOZS ter DO IKO DSSS za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo očeta na njegovi zadnji poti. Jelena KOLARIČ Mile PAULIČ Ob smrti moje drage mame Jožefe Repas iz Količevega se iskreno zahvaljujem sodelavcem Klimata, ki so jo spremili na zadnji poti, izrečeno sožalje ter tolažilne besede ob mojih težkih trenutkih. Istočasno se tudi zahvaljujem za finančno pomoč, sindikatu pa za darovani venec iz prelepega cvetja, kakršnega je moja mama zelo rada gojila. sin Zvone Repas Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem Tena za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji Pot*- Ivan Fink Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem TEN za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Janez Hran kontrolirali gasilske druge protipožarne Dvakrat so aparate in naprave. Ko so pri gradnji nove tovarne Avtomatike predvsem pri zemeljskih delih gradbeni delavci nekajkrat nehote poškodovali glavni dovod vodovodnega omrežja tako, da bi ostala tovarna brez vode tudi dalj časa, so se gasilci lotili akcije z vso razpoložljivo opremo, in iz hidrant-nega omrežja Iskra Zmaj napeljali vodo v Tratino hidrantno omrežje ter tako tovarno oskrbeli z vodo, da je lahko nemoteno obratovala tudi ponoči. Minulo zimo so odstranjevali ogromne količine snega s streh z gasilsko opremo in ob gasilskem nadzoru tudi ob popoldnevih in v poznih večerih. Člani Ikovega gasilskega društva so se lani udeležili tudi oučne ekskurzije v ladjedelnici "ljanik v Puli, kjer so jim člani Uljanikove gasilske čete pokazali ladjedelničine proizvodne prostore in jih seznanili s problematiko požarne varnosti. Ikovo gasilsko društvo je decembra lani prejelo za požrtvovalno delo sozdovo priznanje. Za letos pa društvo načrtuje, da bo poleg rednih vaj, ki jih bo imelo enkrat mesečno in poleg sodelovanja na sektorskih vajah s sosednjimi društvi, pa priprav na občinsko tekmovanje, najbolj skrbelo za protipožarno preventivo v Ikovih tovarnah. M. P. G Pot Odgrnjena tančica Kod hodiš človek mali. kje blodiš?' Osamljeno si zrno. zreš v svet... V rodni zemlji ti vzkališ in v žarkih sončnih zrasteš v cvet. Po poti usode ti hitiš, ustvarjaš, na poti tej pridruži se ti kdo. Včasih ti si. drugič se pretvarjaš, s sopotniki te veter nosi z vrha v dno. Umirja se vihar, odcvete cvet. s pogledom žalostnim ti zreš nazaj. Usode pot je s teboj obredla svet, želiš vzkaliti spet. ne mreti kakor zdaj. Popotnik se ustavi. Truden gleda v naravo, ki divja, obzorje črno. Človeka le še senca bleda, postajaš človek mar spet zrno? Elizabeta K. V migetajoči vročini so se pred nami na obzorju zarisali številni minareti. Nehote sem pritisnil na zavoro in ustavil avto ob robu ceste. Mesto Edirne je bilo iz te razdalje videti kot veličastna mošeja. Bil sem očaran. Trkali smo na vrata nečesa novega, nečesa tako drugačnega, obetajočega in skrivnostnega. Skozi gost pajčolan sem bolj zaslutil, kot videl prebujajočo se eksotično lepotico Turčijo. Stali smo na križišču treh svetov, na križišču, kjer so se že davno mešale Evropa. Azija in Afrika, na ozemlju, kjer so se dvigale in padale civilizacije, kjer je trgovec sledil vojaku in ta spet trgovcu, kjer so izginjali narodi in države, kot so se spreminjale puščave v osrčju pokrajine, razbrzdane in bičane od vročih vetrov. Bili smo že ravno dovolj dolgo na poti, da je moški del ekipe pregnal sume v zanesljivost preobtežene diane in da je ženski del pričel ugotavljati, kako nekaj grozno groznega je lahko potovanje v majhnem avtomobilu brez najmanjšega udobja. Za nami je bila pot preko Jugoslavije in Bolgarije. Po naši domovini smo naredili precejšen ovinek mimo Zagreba. Slavonskega broda. Zenice, skozi Bosno in južno Srbijo. Naša želja je bila. čim bolje spoznati Jugoslavijo danes in odkriti njene znamenitosti skozi zgodovino, da bi videli Turčijo na našem ozemlju in se tako bolje pripravili na postopen vstop skozi vrata v novi svet. Sprehodili smo se skozi junaško srbsko zgodovino, začetke srbske države, katere žlahtni pomniki so prekrasni samostani: Sopočani. Stu-denica. Dečani. Žica.... ki so jih gradili ob pomembnih dogodkih in na željo srbskih vladarjev. Kako mogočni so ti spomeniki-gradbeništva in slikarske umetnosti med XII in XV. stoletjem, ki jim le težko najdemo enake' v takratni Evropi, priča dejstvo, da so nekateri vpisani na seznam svetovne dediščine pod okriljem UNESCA. Skrivnostni otomanski duh smo začutili že v dolini reke Bosne. To je še vedno dobro viden način gradnje hiš. to so številni minareti sredi vasi. nenavaden način oblačenja, čudovita čaršija v Sarajevu in nenazadnje turški most preko Drine v Više-gradu. dragulj, ki ga je leta 1571 dal zgraditi veliki turški vezir Mehmed paša Sokolovič in je prav tak, kot bi pravkar vzniknil iz zgodbe nobelovca Andriča. Najbloblje v zgodovino pa smo vstopili v Caričinem gradu, kjer se nahajajo ostanki rimskega mesta iz VI. stoletja in ležijo približno sedem kilometrov od kraja Lebanov. Mesto, sezidano v stopničastih terasah, se razprostira na območju štirih hektarov in je bilo po vsej verjetnosti prestolnica Justinijana Prime. Kljub vsesplošni zanemarjenosti je mesto še kar dobro ohranjeno. Prav zanemarjenost je boleča značilnost našega odnosa do zgodovinske dediščine in priča o omejenosti in plitkosti našega zgodovinskega spomina, ki sega žal največ do petdeset let nazaj. Še slabše pa je, da je to tudi zrcalo našega odnosa do narave, kulture in vseh naših dejanj danes. Ta odnos in stanje kar kličeta po »batinah«, ki se jih je v XIX. stoletju posluževal Jovan Sarič, graditelj današnjega Kraljeva, in ki so jih bili deležni vsi tisti, ki se pri gradnji mesta niso držali njegovih strogih urbanih zapovedi. Leta 1937 je neki znani belgijski arhitekt ob priliki predavanja na univerzi govoril tudi o izrednih urbanističnih rešitvah posameznih mest. Na prvo mesto je postavil Chicago, takoj zatem pa naše Kraljevo. Mislim, da bi danes potrebovali celo vojsko .takih Saričev, ki bi delili »batine« in to brez milosti ne glede na položaj, da bi spravili v red našo ljubo domovino, sicer lepo, vendar do skrajnih meja neurejeno. Mejo z Bolgarijo smo prestopili v Dimitrovgradu. Da se nahajamo v svetli deželi realnega socializma, so nam dali vedeti že takoj pri vstopu v državo. V menjalnici kljub enournemu vztrajanju nismo uspeli zame- njati dinarjev, pa čeprav so se svetlo bleščali na tečajni listi. Neusmiljeno so nas pošiljali od okenca do okenca, vendar brez pravega uspeha. Vsi so hoteli le ta gnili kapitalistični denar. Ogorčeni smo izračunali, da nam zaloge bencina z božjo pomočjo zadoščajo za pot skozi Bolgarijo, nato pa smo ponosno dvignjenih glav zapustili mesto nesporazuma. Da smo v tej svetli deželi zares nezaželjeni, smo ponovno ugotovili na vpadnici v Sofijo, kjer nam je kordon policistov poskakujoč in vpijoč preprečil, da bi zapustili glavno tranzitno cesto in si ogledali prestolnico Bolgarije. V moje možgane je prodrlo spoznanje, da so kulturne in naravne znamenitosti te dežele globoko čuvana državna skrivnost in naš široko zasnovan ogled dežele se je omejil na pogled skozi prašna avtomobilska okna. S tem pa naših težav še ni bilo konec. Prišle so še isti dan pozno zvečer. Ustavili smo se r:a manjšem parkirišču ob cesti. Privoščili smo si »suho« večerjo in s Tomažem sva ravno premišljala, kako zelo prijetno bi bilo razprostreti spalne vreče in pričakati jutro v bližnjem jarku ob avtu, ko je najino razmišljanje prekinil glasen prihod policijskega avtomobila. Iz njega je kakor pobesneli bik prihrumel »KAT«, tako se namreč v Bolgariji imenujejo policaji in zahteval potni list. Kot bi mignil, sem bil brez njega in le srečnemu naključju, da sem rojen v Jugoslaviji, se imam zahvaliti, da sem razumel njegovo vpitje, ko je z mojim dokumentom besen odhajal. V upanju. da smo ga'prav razumeli, smo se »poparjeni« odpravili za njim. Po približno treh kilometrih vožnje smo prišli do velikega parkirišča z restavracijo, trgovino. črpalko in končno smo le našli policijsko postajo - namreč v obliki dvignjene lesene opazo- NAGRADNI KVIZ PRAVILA: 1. Kviza se lahko udeležijo delavci, upokojenci in štipendisti sozda IMP. 2. Vsak lahko v vsakem kolu sodeluje samo z enim nagradnim kuponom. 3. Velja samo originalni kupon iz Glasnika. 4. Kupon lahko oddaste v poseben nabiralnik v uredništvu Glasnika ali ga pošljete po pošti. 5. Zadnji rok za oddajo kupona je do 1. v mesecu; za delavce oddaljenih tozdov, upokojencev, štipendiste velja tudi datum poštnega žiga. 6. V finalnem žrebanju bodo upoštevam vsi pravilno izpolnjeni kuponi iz vseh kol. 7. Med izžrebance bomo razdelili tri nagrade v višini 30.000 dinarjev. 8. Kviz bo trajal 6 kol. Glavna nagrada, za katero se potegujejo udeleženci kviza v vseh šestih kolih, je vikend paket za 2 osebi na Vojskem. Vprašanja 1. 40-letni jubilej dela je SOZD IMP proslavil 13. novembra 1987 v Ljubljani. Napišite rojstni dan današnjega IMP in takratni sedež podjetja! (dan, mesec, leto, kraj). 2. Na posnetku z gradbišča je prikazan del vročevodnega omrežja, ki so ga izdelali monterji ene naših DO! Napiši, kje je ta posnetek nastal in za katero DO gre! 3. V okviru IMP že vrsto let uspešno deluje Planinsko društvo, ki ima tudi Mladinski odsek. Napišite, kdaj je bil ustanovljen Mladinski odsek PD IMP (mesec, leto)! Pravilni odgovori iz 4. kola. 1. IMP Metali, SECAR 2. Prenosnik toplote 3. September 1987 v Mariboru V 4. kolu so bili izžrebani: 1. Marija Mavretič, OV Ljubljana, 1. nagrada 2. Marjan Rakovec, Klima montaža, 2. nagrada 3. Miran Poljšak, Klima montaža, 3. nagrada NAGRADNI KUPON: 5. KOLO 1. ________________________________________________________ - 2.___________________________________________________________ 3. _________________________________________________________ Ime in priimek: Tozd DO I i V s el Ii 1 l: i; L I: l! l' X D R el t S K 11 12 13 14 15 K 1/ X D valnice ob cesti. S Tomažem sva se ponižno postavila v vrsto čaka- iinel> jočih grešnikov: voznikov tovornjakov, osebnih avtomobilov..., po bežni oceni — tujcev. Ko sem prišel na vrsto, sem se spustil na kolena pred mogočnim p lavo - stari znanec. To pot smo .... umazane glavne reflektorje. PE' *'1 klinjajoč globoko v sebi sem plju' el val na reflektorsko steklo in brisal s koncem rokava, nato pj mi s kanto vode priskočili pomoč ostali člani odprave. 5e/d sivim bogom, ki ga je že vidno načel alkohol in igra klečeplazenja sc je začela. Da sem kriv. ker sem ustavil avto na prepovedanem mestu, je grmelo z božjega prestola, jaz pa sem se zvijal, prosil in rotil. Ko je poslal mladega prestrašenega pomočnika iz opazovalnice, je postavil zahtevo po odkupnini v obliki denarja ali cigaret. Rotil sem ga. da smo reveži, nekadilci in sploh ljudje, vredni vsega usmiljenja, pri tem pa mi /e obilo pomagal Tomaž, ki se je vztrajno kremžil na vhodnih vratih. Končni rezultat vsega tega je bil. da sva bila oh glasnem grmenju izgnana »iz raja«. Zadovoljna s celo kožo in polno mošnjo sva sedla v avto. Toda. glej ga šmenta! Komaj smo prevozili petdeset metrov, že nas je ustavil mlad policaj: stali smo v vrsti in že je prihrumel on. naš tedaj se je zapitežu posvetilo. * ■ smo že stari znanci. Kar sc * H hitro nas je nagnal, mi pa smo til ■ vso moč hiteli skozi noč z želj0 R priti čimprej iz te dežele, veno* j|l brez kratkega dremeža na eneH'"i izmed parkirišč »za tujce«, ki 'l jjL nahajajo ob glavni cesti in hrt It plačila kazni zaradi prekoračit* H hitrosti le ni šlo. Iz čiste hudobij || smo kazen plačali na bolgarskimi turški meji z našimi dinarji in bf II smo zopet eni izmed m no m I čakajočih. To ni bilo naše edip ■ srečanje s predstavniki obla™ p3 bilo pa je gotovo najbolj zapM\ ' no. Ustavljali so nas tudi že pE naši in kasneje turški policaj. Strah pred turškimi plitvimi ;lll geli pa je bil popolnoma odvO K Nadaljevanje prihodu]11 Marec 1988 IMF GLASNIK, STRAN 7 S X. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE DELAVCEV SOZD IMP 1' T ^isok ali nizek start Livar v svoji evforiji Kategorija B 1. Darko Ajster (MM) 2. Matjaž Kovačič (Ten) 3. Dominik Klinem (Iso) Uvrščenih je bilo 55 tekmovalcev. Kategorija C 1. Borut Sekula (Telekom) 2. Milan Štibilj (Izip) 3. Jože Širaj (Elcktromonter) .Uvrščenih je bilo 51 tekmovalcev. Kategorija D 1. Kazimir Šmuc (Izip) 2. Tomo Lavrenčič (OV) 3. Janez Vodenšek (Livar) Uvrščenih je bilo 32 tekmovalcev. Kategorija E L Sašo Šiler 2. Janez Grčar 3. Anton Lah Uvrščenih je bilo 16 tekmovalcev. Tek — ženske Kategorija A L Branka Fortuna (Livar) Uvrščena je bila ena tekmovalka. Kategorija B L Joži Mlakar (Telekom) 2. Zlatka Soldat (Telekom) 3. Marija Miklavčič (Livar) Uvrščenih je bilo 5 tekmovalk Kategorija C L Ljudmila Jovan (Klima montaža) 2. Marinka Velkavrh (Telekom) 3. Mari Jelačič (Telekom) Uvrščenih je bilo 9 tekmovalk Tek - moški Kategorija A 1. Slavko Butala (Livar) 2. Roman Mohorič (Tio) 3. Nino Galič (Klima montaža) Uvrščenih je bilo 7 tekmovalcev. Kategorija B L Danko Plut (Izip) 2. Bojan Mikolič (Izip) 3- Branko Grilč (MM) Uvrščenih je bilo 15 tekmovalcev. Kategorija C 1. Stane Svetek (Elcktromonter) 2. Roman Dobrila (Dvigalo) 3. Stane Mikuž (Tio) Uvrščenih je bilo 16 tekmovalcev. Kategorija D L Matija Grom (Klimat) 2. Kazimir Šmuc (Izip) 3. Slavko Gruden (Ten) Uvrščenih je bilo 78 tekmovalcev. Kategorija E L Drago Leben (Izip) 2. Jože Selan (Ten) 3. Emil Jereb (Tio) Uvrščenih je bilo 9 tekmovalcev. Skupna ekipna uvrstitev 1. LIVAR 2. MONTAŽA MARIBOR 3. IZIP 4. ELEKTROMONTER 5. TELEKOM 6. IKO 7. TEN 8. OV 9. KLIMA MONTAŽA 10. TIO 11. DVIGALO 12. KLIMAT 13. ISO 14. PANONIJA 15. MONTAŽA KOPER 16. PMI 17. BLISK :»hf. :fc Vroče tako in tako. Kategorija C L Hermina Rusjan (MM) 2. Nežka Kramarič (MM) 3. Anica Pantar (Iko) Uvrščenih je bilo 8 tekmovalk. J. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE Delavcev sozd imp Rezultati veleslaloma ekipno točk 1. MONTAŽA MAROBOR 575 2. TELEKOM 703 3. LIVAR 739 4. IKO 800 5. IZIP 806 6. ELEKTROMONTER 927 '■ OV 979 8. TEN 1099 9. KLIMA MONTAŽA 1266 10. TIO 1278 11. DVIGALO 1318 12. PANONIJA 1511 13- ISO 1531 14. KLIMAT 1538 15. MONTAŽA KOPER 1755 16. PMI 1876 17. BLISK 1894 POSAMEZNO Veleslalom — ženske Kategorija A 1. Marija Rupnik (Tio) 2. Branka Fortuna (Livar) 3. Damjana Peterlin (Iko) Uvrščene so bile 3 tekmovalke. Kategorija B L Marta Mrak (Klima montaža) 2. Teja Bivic (Dvigalo) 3. Vesna Lavrenčič (OV) Uvrščenih je bilo 14 tekmovalk. Veleslalom — moški Kategorija A L Matjaž Filipič (Elcktromonter). 2. Primož Šlibar (Iko) 3. Matjaž Trtnik (Klima montaža) Uvrščenih je bilo 43 tekmovalcev. Tekmovanje, preizkus moči Športni duh tudi letos ob izjemno blagi zimi preveva v srcih športnikov in organizatorjev IMP-jevih zimskih športnih iger. Reklo »Zdrav duh v zdravem telesu« še vedno velja, bodisi poleti ali pozimi. Letošnje jubilejne desete zimske športne igre IMP organiziramo tokrat delavci Elektromonterja. Potrudili se bomo in naredili vse, da se boste športniki - in vsi prisotni počutili kar najbolje z željo, da dosežete množično čimboljše rezultate. Najboljši med dobrimi pa naj bodo za vzpodbudo vsem nastopajočim in ostalim, tako pri delu, kot pri rekreaciji. Tekmovalni duh nam je potreben, saj je eden od pomembnih vzvodov k hitrejšemu napredku družbe. Delavci IMP-ja smo v dosedanjem razvoju gojili in ohranjali tekmovanja v gospodarski rasti. Prav gotovo še nismo dosegli najboljših rezultatov, zato se moramo truditi še naprej. Premagovati moramo malodušje in samovoljo. V tekmovanje se morajo vključiti vsi delavci v veh disciplinah našega delovanja in življenja. Rezultati tekmovanj v primarnem delu bodo omogočili še večje možnosti za organizacijo družbenih aktivnosti in športnih dejavnosti. Prepričani smo, da boste tudi na tem tekmovanju vložili vse napore za čim boljši rezultat. V pošteni in borbeni igri boste ponovno preizkusili vaše moči. tehniko, znanje in tovariški športni odnos med tekmovalci - Športniki. Poplačani trud Snežne poljane iz bele daljave -J X. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE , DELAVCEV sozd imp 1 d 'N Rezultati teka !ju ekipno točk Ki E LIVAR 529 0 2. MONTAŽA MARIBOR 993 ‘ek 3. ELEKTROMONTER 1166 4. IZIP 1244 5. TELEKOM 1437 H 6. TEN 1714 1 7. TIO 1716 n 8. KLIMA MONTAŽA 1716 ■ 9. KLIMAT 1912 ■ }?• OV 1920 I JE IKO 1923 ■ }2. DVIGALO 2002 I 3. PMI 2011 9 }4. ISO 2014 1 5. PANONIJA 2100 1}6. BLISK 2100 g17. MONTAŽA KOPER 2100 Le naprej Še nazaj mj Presek društva »Zdrav duh v zdravem telesu« je moto našega desetletnega Planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno na pobudo Tena in -Trate. Dokončna odločitev o njegovi ustanovitvi pa se je izkristalizirala na množičnem pohodu na Triglav v avgustu leta 1977, ko je 168 (od 180) IMP-jevih planincev kljub vetru in dežju doseglo vrh očaka. Takrat društvo ni imelo na razpolago nebenih finančnih sredstev, opreme in vodnikov in je moralo najemati vodnike in opremo pri ljubljanski Planinski Matici. Ta pohod je bil zgovoren dokaz, da nam je potrebna rekreacija, da bi se obranili posledic moderne dobe in zadržali v sebi del človeškega v čedalje bolj tehniziranem svetu, saj bi le tako laže opravljali svoje delo in naloge. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 60 članov, sedaj ima društvo že 443 članov, od katerih je 54 mladincev in 50 pionirjev. Poglejmo, kako so naši planinci uresničevali svoj lanskoletni planinski program! Januarja so organizirali tri pohode: na Kum, kamor so šli trije, v Dražgoše je šlo 7 planincev, na Slivno pa so šli štirje. Na februarskem pohodu na Janče so bili štirje člani, na Stol pa jih je šlo devet. Tradicionalnega pohoda v začetku marca se je udeležilo 34 članov. Zimsko sezono so zaključili marca s pohodom na Snežnik z 12 udeleženci in na Porezen s petimi. Aprila so odprli spomladansko sezono s pohodom na Ključ s petdesetimi udeleženci. S pohodom ob žici okupirane Ljubljane v maju, ki se ga je udeležilo 25 planincev, so nadomestili pohod na Kal in Mrzlico, ki so ga predvideli za april, a je odpadel zaradi slabega vremena. Maja so se podali na Blegoš s 25 pohodniki ter z dvaintridesetimi v Ormož in Jeruzalem. 45 jih je šlo konec maja na narcisne poljane Golice. Julija se je 98 planincev odpeljalo na devetdnevni pohod na Olimp. Isti mesec je šlo 6 planicev na Komarčo - Črno jezero in Komno, 27 pa se jih je odpeljalo z lastnimi vozili na Petzek v Avstrijo. Tridnevnega pohoda v Julijce in na Triglav se je udeležilo 61 članov našega planinskega društva, pohoda na italijanska vrhova Greta Forata in Monte Coglians po poti prijateljstva pa 16 članov. Septembra so planinci šli na trimejo 50), na Kočno (5) in na Ojstrico 3), novembra na Govejek (92), v Kumrovec, Bistrico ob Sotli in Žagaj, na Ulovko in Bohor, decembra pa na Čemšeniško planino. M. P. TROJANE - MORAVČE Že na avtobusni postaji v Ljubljani je bilo tokrat bolj živahno kot sicer, zato lahko zapišemo, da je bil drugi del poti spominov NOB občine Domžale dobro obiskan. Vodja izleta Robert Kastelic je bil zelo ponosen na tako številno udeležbo, saj se je bal, da bo na pohodu čisto sam obiral steze. Naložili smo se v avtobus, ki je odpeljal točno po voznem redu. Malo smo pogledali proti nebu, kolikor se je dalo skozi megle in ugotavljali, kaj nam bo prineslo vreme. Nič kaj pametnega nismo mogli zaključiti, toda vseeno do Trojan bo že šlo, saj imamo streho. Ni nam šlo za trojanske krofe (saj so prav gotovo eno noč že prespali), zato smo prosili šoferja, naj ustavi avtobus na odcepu v Doline. Mož je bil prijazen, zato nam je ustregel, ne da bi zahteval kakšno pojasnilo. Vsi zadovoljni smo izstopili in si oprtali nahrbtnike. Prvič smo bili zadovoljni zato, ker se nam ni bilo potrebno vračati po isti cesti in drugič, ker smo se izognili cestnemu vrvežu od Trojan do odcepa v Doline. Že se je zgodilo, da je piš vetra od avtomobilov snemal kape z glav in jih nosil v dolino, zato smo se temu strahu raje izognili zaradi uslužnosti šoferja. Pot se je začela vzpenjati. Bilo je brez snega, samo nekateri studenci so kazali, da v tem času še gospodari zima. Takšni so bili pogledi na severni strani preden smo prišli na preval Doline. V Dolinah so lepa smučišča. Ker ni bilo snega, so vse naprave mirovale in čakale, da se zavrte brž, ko zapade sneg. Tudi mi smo se ustavili Obvestila PD IMP POHODI PD IMP LJUBLJANA OD 2. 4. DO 23. 4. 1988 Na tretji del poti spominov NOB občine Domžale, od Trojan v Radomlje, se bomo podali 2. aprila 1988. Odhod avtobusa je s perona 15 ob 6. uri 35 min. Vozovnice kupite do Trojan. Vodja izleta je Leon Lavrič. Že tradicionalen pohod na Ključ bo v nedeljo, 10. aprila 1988, ob 9. uri iz Dragomerja. Avtobus Ljubljana-Vrhnika odpelje s perona 30 ob 8. uri 30 min. Vodja izleta je Franc Požar. Vabljeni! Zadnji del poti spominov NOB občine Domžale, Gobavica-Dobeno, bomo naredili v soboto, 23. aprila 1988. Odpeljali se bomo z avtobusom v Mengeš iz Ljubljane ob 6. uri 40 min. V Sp. Dobenu bo zaključek poti spominov NOB občine Domžale. Tu se bomo dogovorili o oddaji knjižic za potrditev. Še enkrat Mont Blanc Rok prijve za izlet na Mont Blanc, se podaljšuje do 29. marca 1988. Prijavite se poverjenikom v DO in TOZD - Pogoji za prijavo in urejanje drugih obveznosti so navedeni v IMP Glasniku št. 2, februar 1988. Posebno obvestilo! Šivane planinske gojzarje od št. 38 do 47, lahko naročite pri poverjenikih v DO In TOZD do 25. marca 1988. Art. 100 - nizki čevlji - 112.000 dinarjev, v črni barvi. Art. 200' - navadni gojzarji — 171.000 dinarjev, v svetlo in temno rjavi barvi. Art. 300 — special. gojzarji — 210.000 dinarjev, v svetlo in temno rjavi barvi. Navedite številko in se prijavite, ter plačajte akontacijo: za nizke čevlje 50.000 dinarjev, navadne gojzarje 80.000 dinarjev, za special gojzarje 100.000 dinarjev. Pregled izletov PD IMP za leto 1988 Datum Izlet Vodnik 27.3. - 2.4. Porezen Domžalska pot spominov Trojane — Cesnica - Rudnik Seliškar - Fajdiga Novak 10.4, Pot dolomitskega odreda Ključ Požar F. - Požar M. 7. in 8.5 Ob žici okupirane Ljubljane UO PDIMP 8- 51 Blegoš Kastelic — Hribar 28, 5. 4. 6. Golica Družinski izlet Praprotno - Lubnik Požar M. Klobučar - Lavrič 5,6, Planinski tabor MDO Rašica UO PDIMP 25.-26. 6. Vogel - Črna prst - Bohinj Seliškar .2.-4. 7. Pot prijateljstva Italija Klobučar - Seliškar 5.-7. 8. Triglav Požar M. - Hribar 21.-27. 8. Mont Blanc - Tatre - Velebit Požar M. - Seliškar 13.-14. 8. Pot prijateljstva Avstrija Novak 20.-21. 8. Škrlatica - Vrata bivak IV. Hrib 11.9. Pot na Peč — tromeja Klobučar - Kastelic 11.9. Planinski tabor PZS Janče Fajdiga J. 24.9. Družinski pohod Zasavska gora Kenda % 10. Spominski pohod Ratitovec Hribar • 15: io. Neznano Komisija 5. 11. Planinca Krim Požar F. 19. 11. Jošt - Kranj Fajdiga J. 17. 12. Tišje - Litija Nastran - Kastelic 24. 12. Javornik — Črni vrh Nastran — Kastelic pri gostišču, a nismo vstopili. Vpisna knjiga za popotnike in žig sta v omarici pred hišo, zato ni bilo potrebno nikogar buditi. Sprejel nas je velik volčjak, ki pa se mu je poznalo, da je vajen različnih ljudi. Le nekateri so se mu dobrikali, a pregovor pravi: »Pes ima kosmata ušesa,« zato smo ga raje pustili, da je še naprej v miru varoval domačijo. Po vpisu v knjigo in žigosanju dnevnikov smo na plošči na Balohovi domačiji prebrali še imena žrtev fašističnega nasilja, ki so dali življenja zato, ker so ljubili svojo domovino. Iz Dolin vodi prijazna stezica skozi borov gozd in se še vedno vzpenja. Na obronkih pobočja, ki je obrnjeno proti jugu, je bilo vse pomladno. Cveteli so teloh, zvončki, vresje, skratka zgodnje pomladno cvetje je bilo v polnem cvetu. Žal nam je bilo mladega cvetja, ker ga bo pomorila slana ali sneg in ne bo moglo krasiti narave. Tudi vreme je začelo kazati drugačen obraz, zato smo pospešili korak. Pričela je pihati burja, vmes pa so padale kaplje dežja. Prišli smo na Golčaj — na drugo točko naše poti. Spomenik na majhni vzpetini spominja, da so tu padli borci Radomeljske čete konec oktobra 1941. leta. Takrat je bil požgan tudi zaselek Golčaj, ki je sedaj samo še razvalina. Ostala je le cerkvica, ki nam je služila kot zavetje pred dežjem, da smo se malo oddahnili in nekaj pojedli. Puščobno vreme, ki je nastalo, nas je sililo naprej, da bi čim prej prišli v toplo zavetje. Dež z burjo je enakomerno naletaval, ko smo se vzpenjali na Limbarsko goro, kar pod dežniki smo odtisnili tretji žig naše poti. Spomenik pa spominja, da je bila septembra 1943 tu osnovana Šlandrova brigada, ko se je vračala z bojev na Dolenjskem. Od spomenika do toplega zavetja smo imeli le še pet minut hoda, zato smo pohiteli. Peč je bila dobro zakurjena. Dobili smo vroč čaj, »sirup« proti prehladu, zato se nam ni mudilo naprej. Sušili smo se, greli in zbijali šale. Tudi Oča je povedal tisti vic o »ohrnem Gorenjcu«. Vsa soba se je vicu smejala, saj je bil res izviren. Zabavali smo se kot, da so že vse težave tega dne za nami. Pozabili smo na vreme in na čas, saj smo zelo uživali pri topli peči. Osušeni in ogreti smo se poslovili. Ustavili smo se na zadnji točki naše poti - v Hrastniku. Odtisnili smo še četrti žig. Spomenik nas je spominjal na vaščane in partizane te vasi, ki so jih nemški hudodelci žive sežgali, nekatere pa pobili. Tudi z vaščani smo se pogovarjali o teh težkih časih, saj so prijazni in radi govorijo o zgodovini vasi. Ponosni so, da so sodelovali v NOB čeprav za ceno žrtev. Kislo vreme nam ni skalilo razpoloženja, bili smo zadovoljni, da smo končali drugi del poti spominov NOB občine Domžale in tudi pri Kavki so nekaj zaslužili. ZDRAVKO NASTRAN Ravenci in planine! Panonijini planinci so se lani udeležili pohoda na Kum, zimskega pohoda na Stol in Snežnik, ki sta ga organizirali Planinsko društvo Matica in Murino Planinsko društvo. Zelo dobro je bil obiskan tradicionalni pohod na Boč, ki se ga je udeležilo 20 članov Panonijine planinske skupine in na Raduho, kamor je šlo 7 planincev. Na dan slovenskih planincev se je precej Panoniji-nih planincev udeležilo pohoda na Rmanovec, ki je bil organiziran v sodelovanju z murskosoboško Počitniško zvezo. Panoni-jino planinsko skupino je Planinsko društvo Matica zadolžilo za markiranje Pomurske poti od vasi Bodonec na Goričkem do Petanjskega mostu. Markiranje so uspešno opravili trije planinci na Dan vstaje 22. julija. Panonijini planinci ugotavljajo, da število članov planinske skupine upada (sedaj je v skupino včlanjenih 95 planincev), za kar je bil glavni vzrok reorganizacija delovne organizacije. Nekateri člani neredno plačujejo članarino, se ne udeležujejo planinskih sestankov in občnega zbora. Ker je Prekmurje precej daleč od gora in so prevozni stroški visoki, pa še nenehno naraščajo, je to tudi eden od vzrokov, da se planinci nekaterih pohodov ne udeležijo. Da bi pohode pocenili, se je precej Panonijinih planincev vključilo v ZSMS Murska Sobota, s katero jih večina uspešno sodeluje. Planinski skupini Panonije pomaga tudi sindikat delovne organizacije, ki ji vsako leto dodeli nekaj denarja za pokrivanje prevoznih stroškov za prevoz na planinske pohode. frku Nagradni natečaj: Pravilne rešitve pošljite na naslov IMP Glasnik. Ljubljana. Likozarjeva 6. Med izžrebance bomo razdelili tri nagrade v višini 15.000 dinarjev: Naslov:----------------------- Stol IMP-jevo Planinsko društvo je 20. februarja organiziralo tradicionalni zimski spominski pohod na Stol. Planinci smo se tega sobotnega jutra zgodaj zjutraj zbrali na železniški postaji v Ljubljani. Kupili smo povratne vozovnice do Jesenic in stopili na vlak, ki je imel odhod ob 4.18. Vlak je bil poln. Seveda je bilo med potniki največ planincev, ki so se v pričakovanju lepega vremena in polni razpoloženja odpravili proti Gorenjski. Izstopili smo na postaji v Žirovnici. Bilo je še temno, mi pa smo kljub temu zakoračili proti Valvazorjevemu domu pod Stolom. Najprej smo hodili po cesti in se tako dobro ogreli za »klance«, ki so nas čakali na poti. Pričelo se je daniti, zvezde so se izgubile na nebu, pred nami pa se je dvigal Stol, odet v snežno belino in obdan z modrim nebom. Pot se je začela dvigati in vijugati skozi gozd. Pod nogami nam je škripal zmrznjen sneg in led. V veliko pomoč pri hoji pa so nam bile skoraj nepogrešljive smučarske palice. Ob sedmi uri smo že stali pred domom, ki se je kopal v soncu. Zbranih je bilo že veliko ljudi, mnogo pa se jih je, kot veriga, drug za drugim vzpenjalo proti domu. Tudi letos je bil prepovedan vzpon a vrh Stola zaradi nevarnosti lede- nih plošč in plazov. Organizator je zato napravil »tolažilno traso«, ki je bila krožna in je vodila po bližnjih planinah. Na trasi je bila tudi kontrolna točka. Tam je vsak udeleženec prejel kontrolni listek. Po dobri uri in pol hoje smo se spet zbrali pred domom in čakali na proslavo. Prosti čas smo pridno izkoristili in se nastavljali toplemu soncu. Ob 10. uri se je proslava začela. Slavnostni govornik je bil Oblak, predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je orisal dogajanje v teh krajih v letu 1943. Nato so podelili posebno priznanje novinarju in zagrizenemu planincu Stanetu Skrabarju, ki se je vedno udeleževal tudi spominskih pohodov na Stol. Sledila pa je še podelitev plaket vsem 10- in 20-krat-nim udeležencem. Vreme se je med proslavo poslabšalo in pričelo je celo rahlo snežiti, zato smo hitro pobrali šila in kopita in kar po cesti oziroma po bližnjici odvihrali v dolino. V Žirovnici pa smo stopili na vlak za Ljubljano, ki je bil nabito poln. V Ljubljano smo prispeli okoli štirih. Letošnjega 23. pohoda se je v dveh dneh (sobota, nedelja) udeležilo preko 3.000 pohodnikov. Iz našega društva nas je bilo preko 30. Nikomur ni bilo žal, da se je podal na pot, saj smo imeli v prelepem sončnem vremenu čudovit razgled na Završniško in Blejsko jezero z gradom, Bohinjski kot ter seveda na Julijce s Triglavom. Poleg vremena in razgleda pa smo imeli tudi polno mero pravega planinskega razpoloženja. A. P. Zimska pohoda V letu 1988 nikakor ne moremo privabiti bele opojnosti, da bi razveseljevala otroke, športnike in rekreativce v nižinskih predelih. Vsi nestrpni pričakujemo padavine, pa jih ni in ni. Tako je bil tudi pohod v Dražgoše brez snega. Planinci PD IMP Ljubljana imajo v programu zimske pohode, pohod v Dražgoše in na Osankarico. Že v zgodnjih jutranjih urah se je skupina planincev PD IMP Ljubljana odpeljala iz Ljubljane, čeprav so vedeli, da na pobočjih Jelovice, kjer ležijo Dražgoše, ni snega. Tudi suha rekreacija brez snega krepi telo, zato je bila udeležba IMP-jevih planincev na proslavi dokaj številčna. Resje, da vsi niso hodili po isti poti. V Dražgoše vodi sedem poti, ki so poimenovane po enotah, ki so se borile na teh območjih in po imenih borcev organizatorjev, ki so vodili vstajo na Gorenjskem, zato je bil zbor pri spomeniku, kjer je bila proslava. Poti vodijo iz Šk. Loke, Kranja, Krope, iz Bohinja, Rudnega itd. NAGRADNA KRIŽANKA Aforizmi ŽIVLJENJSKI CILJI Kdor bi v življenju na vsak način rad dosegel vse, kar si želi, naj si želi čim manj ali, najbolje, nič! ČUDNO Čim manj je denar vreden, tem bolj se ženemo za njim. LAŽ IN RESNICA Laž je pravzaprav tudi resnica, le da ta stoji na glavi. PRESTOLNICA Naši časnikarji so se dokopali do velikega odkritja, ki ga zgodovina doslej še ni poznala. Ljubljano imenujejo prestolnico. NASVET Kdor je lenuh, naj si čim-prej najde sebi primerno zaposlitev! Vsekakor pa prej, preden ga drugi »prečitajo«... »PO LJUDSKO« Ljudje iz dneva v dan tarnajo in nergajo, kako zanič spored ima naša televizija. In vendar večer za večerom preždijo pred ekranom... lepo LEPA BESEDA Nekoč si lahko z besedo daleč prišel. Danes samo z njo ne moreš niti na javno stranišče. MESO IN ZELENJAVA Ob vse dražjem mesu bi marsikdo najraje postal vegetarijanec. Pa ga veselje za to mine, brž ko pogleda cene zelenja- SMUKA IN ŽEP Neredki so se z zimskih počitnic vrnili s praznimi žepi. Drugi zaradi prav takšnih žepov na smučanje niti niso šli. TEMNI PREDORI Pot proti svetli prihodnosti vodi skoz temne predore. MESTO SEVERNO ob Ljusij. RUSKO TRAVNATA POKRAJINA IMP GlAMlč SMEŠEN ČLOVEK PRETIRANA fORABA japonski bENAR AVTOR. MARICO Bokalič I&ralec BAnI Glavno mesto norveške Kram] ulična PRObA- JALNA OBSEŽNO &LASEEN0 b£L0 S TEKSTOM SREMŠČE SIRIJE St-košarkarica (Polona) NASLOV turških ČASTNIKOV nebesni POJAV Vinarsko MESTO v SEV. iTAini Otroško votilo Surovina ?A ČOKOLAbO pomEno- SL0VJE ST. EVROP. bRŽAVA bEL KhEČ. VOIA C.L-MEST0 TOGA PRAKTIČEN ČLOVEK bEL STOPALA MR1&ENT HuBAb MESTNO V011L0 RIM. SO 6l*JA JE1E MEMORIM ORtAVlCA V AFRIKI bOVRŠNl PRET. C AS SREbSTVO EATonnv OBRASEL moški, NENASIČEN CA2UČNI 06LJIKO kozak MORSKA riba AVSTRIJSKI SLIKAR Enaki ČRKI SLAB PESNIK Flav- tistka GRAFE- NAUER VOblK LAHEK VOl NA bVEH KOLESIH KOVINA (Ti) PRITOK Morave kraj Pob POHORlEh SREbSTVO 1A VZHAJANJE testa VEČANJE PRVOTNI NOVO- 2ELANb.CI ČRKI N Al IV VA1NA Poljščina NAKLON OBbELO- VALNA Površina Kravja hjlEČNA 1LE1A NRAVO- SL0VJ6 FRANC. PISATELJ PRELAZA NA VELEBITU SL. NAR MERO) (stane). 2AP0R> NERObNA •ŽENSKA