, 
VETER I APRIL 2018 
KAZALO 
T, o, !lA "" 31, . • ,01 !lA'. '". 
<>;m;č ... '"o ".,,. 40-". 
o ............. _., m ... "do Ko,", 
U,-., .. do _.-.. 
.. ol. Pot'"'"'''. 
mag . ...... 1<0>00. GZS PTz, 
0_"" S_o IITl .......... d.o.o,,'1ori<&. 
"'-U_, _. d.o.o .. <Ian. 
""'0 prijon. Con-od EIoo'''' ......... 
TI • • , TISK .. d.o.o. 
p,.. ..... 1n _o. ... ti • • , IITl .......... d .o-". 
N . ...... ' '.000 izvodov 
. e' ..... ftlo' ...... GZS ......... _ , II""", Kom", 
""'_jo ......... "". GZS PTZ _ ,"'jo ,, ___ ,..., ___ .. <>pOZO<jot ....... _, d. oo ... _ 
...... ... zaIčiWno . GZS PTZ_ ...... __ ~_ ,,"..........,;o. Pr .. ,""" """".;.mo. 
do _ ... onUl_ .. _ ... ,<ri ...... , .. . .. GZSlPTZ ""."... __ .... _ ...... """'" --, ... -.-""-.--.. -~-""""" "'''"--t .. _ ... "' .... . _,--...._onodojo, ............ _. _ ... _"" ..... -~ ..... ,.........,. ...... _ """"jo~I_'. 
--... ''''''''"'' ..• -., ... ... 
VETER I APRIL 2018 I UVOON IK 
DESET USPEŠNIH 
LET PTZ 
P
odjetniško trgovska zbornica {PTZJ letos praznuje deset 
let svojega delovanja v prostovoljnem članstvu. Zbornica 
je v sklopu Združenja drobnega gospodarstva (ZOG) Slovenije, 
ki je vključevalo storitvene in proizvodne dejavnosti malega 
gospodarstva v sklopu GZS, delovala že od leta 1979. Pred desetimi 
leti so v PTZ poleg članov ZOG vstopili še trgovci , ki se niso odločili 
za članstvo v Trgovinski zbornici Slovenije. Danes je v sklopu PTZ 
vključenih 1.500 prostovoljnih članov, deluje dvanajst sekcij in združenj, 
ki skozi članstvo v PTZ uresničujejo skupne panožne cilje, zlasti v 
odnosu do državnih institucij. 
LetoYiji dogodek (5. konferenca MSp) 
smo namen~i eni od pomembnih 
novosti, ki jih prina~a splošna ured-
ba EU O varstvu osebnih podatkov (v 
nadaljevanju GOPR). Nova uredba se 
začne uporabljati 25. maja 2018, kar 
predstavlja predvsem mikro, malim in 
srednjim podjetjem veliKo težav in ne-
jasnosti. Predvidene so visoke kaZni za 
kr!itve GOPA, in sicer do 20 mio EUR 
oz. do 4% globalnega letnega prometa. 
Udeleženci konference so preje~ vod-
nik Evropske komisije, ki pov2ema 
obveznosti, ki jih določa splošna ured-
ba O varstvu podatkov za MSP. 
Na konferenc i smo fe petič podelili 
priznanje Pomladni veter in kon· 
ferenco zllokrofili z Memorandu-
momMSP. 
Na konferenci MSP smo podpI1i 
kampanjo Slovenija bere s 
sloganom ·Branje spreminja stanje v 
podjetništvu·. Pro!. dr. Danica Purg, 
direktorica in dekanja IEDC ~ Poslovne 
šole Bled pa je kot ambasadorka 
vseslovenske akcije .SIovenija bere· 
izročHa posebne pristopne izjave in 
potne liste Dežele branja naslednjim 
institucijam: GZS PTZ, AJPES, 
Ekooomska fakulteta v Ljubljani, GEA 
College. Slownski podjetniški sklad in 
NLB, ki so pristopili k tej kampanji. 
S skupoimi močmi smo ustvarili izje-
men dogodek ln vzdušje na 5. konfere-
nci MSP. Predstavnikom slovenskih 
podjetnikov smo predstavili novosti, 
ki jih prinaša na.-a Uredba O varstvu 
osebnih podatkov. Staviina vprašanja 
podjetnikov kažejo na premalo natanč­
no ureditev področja. Odprta vprašan)a 
bi moral vsebinsko opredeliti novi 
Zakon o varstvu osebnih podatkov 
2. Ta bi moral da)ati jasen pravni okvr 
podjetjem in nadzornim organom, saj 
sta jasnost in razumljivost predpisov 
eden od temeljev Pfavne varnosti in s 
tem PfaVrte države sploh. 
YETER 1 APRIL 2018 1 POD.lETN1~KO TR GOYSKA ZBORNICA PRAZNUJE DESET LET 
• Tekst: VIDA PETROVČiČ 
VZTRAJNA SKRB ZA 
MAJHNO IN SREDNJE 
GOSPODARSTVO 
" 
P
red desetimi leti, natančneje: prvega januarja leta 2008 je V 
sklopu GZS zaživela Podjetniško trgovska zbornica (PTZ). 
Dogodek je pomemben tudi zato, ker se je to zgodilo že v sklopu 
tako imenovanega neobveznega članstva v Gospodarski zbornici 
Slovenije. To pomeni, da so člani v novo nastali Podjetniško trgovski 
zbornici prepoznali partnerja in močno podporo majhnim in srednjim 
podjetjem, sprva predvsem na področju trgovine. Vendar korenine PTZ 
segajo še dlje v preteklost. Zbornica je delovala že veliko prej, od leta 
1979, v sklopu Splošnega združenja drobnega gospodarstva Slovenije, ki 
bo prihodnje leto praznovalo že 40 let. Združenje, ki je leta 1979 delovalo 
v sklopu GZS, je vključevalo storitvene in proizvodne dejavnosti malega 
gospodarstva v desetih panožnih sekcijah. 
, 
Glavni mejniki PTZ in 
njenih predhodnikov 
(kronološki prikaz razvoja 
organiziranega malega 
gospodarstva v GZS) 
1965 - ustanovljen Svet 
družbene obrti storitvenih 
dejavnosti (organizacijski 
enoti: svet kinematografije, 
sekcija dimnika~ev) 
1974 - Združenje TOZD 
obrti storitvenih dejavno-
sti (svet kinematografije, 
sekcija dimnikarjev) 
1979 - Splošno združenje 
drobnega gospodarst-
va Slovenije (storitvene 
in proizvodne dejavno-
sti družbenega malega 
gospodarstva v desetih 
panožnih sekcijah) 
1. 1. 2008 - preimenovan-
je ZDG v PTZ " 
ln ko so pred desetimi leti yeliki t rgovci 
uslanovin svojo Trgovinsko zbornico 
Slovenije, so Y PTZ ostali pretežno mal i 
trgovci. Prvi predsednik PTZ je bi l Cve · 
to Zrimšek, k i ga je pred devetimi let i 
nasJedil današnji predsednik upravnega 
odbora mag. Brane Lotrič , ki je za 
jubilej tako le komentiral prehojeno pol 
Podjetniško trgovske zbornice. 
Lotrič : .PTZ je posebnost znotraj 
GZS, smo naivečja enota, ki zdru1uje 
1.500 prostovoljnih članov, pretežno so 
to majhna in srednja podjetja, kalerim 
PTZ nudi vso strokovno podporo, ki 
je sicer zaradi svoje majhnosti sama 
nimajo. Leta 2008 so k PTZ pristopili 
predvsem manjši trgovci. Nekaj je sicer 
tudi srednje velikih podjetij, večinoma 
pa so to, kot rečeno majhna podjetja, 
ki jim je pred desetimi /eti in jim tudi 
danes manjša PTZ bolj ustrezala kot 
velika zbornica. Podobni smo si po 
velikosti in okviru, pogovarjamo se 
o skupnih interesih, veliko članov pa 
je porazdeljenih tudi po posameznih 
interesnih sekcijah._ 
ZAKAJ PODJETNiŠKO 
TRGOVSKA ZBORNICA -
PTZ? 
PRI LOŽN OST, 
ker združujerno prek 1.500 trgovskih, 
storitvenih in proizvodnih podjetij iz vse 
Slovenije. jih povezujemo v mrežo GZS, 
jim pomagamo vzpostavit i in razširiti 
poslovanje doma n v tujni in jim nudimo 
poslovne ugodoosti. 
TRADIC IJA , 
ker že od leta 1979 aklivnO zastopamo 
in predstav1jamo interese majhnih in 
srednj ih podjetij ter podjetnikO'l iz več 
kot 80 različnih dejavnosti. 
ZNANJ E, 
ker je GZS - PTZ eJarVCa naslednjih 
pomeml>ni\ mednaroc:lntl organizacij 
in Z<!ružeoj: 
• Evropske konfederac::ije malti podjetij 
(ES8A), 
• MeCi'larOCi1ega zctužMja. trgovskih 
agentov (IUC:.AB). 
• Qosrx:x1arskega Zdn.Jfer1a L3slriko.' 
zot::ri11ahora1OfijeY . 
• ~~ naCiCnaIril 
z~ izvajalcev zati1:J'ja ~
ICEPAl. 
• Evropskega. združenja re/Ieksoterapev-
tov (RIEN), 
- Evropskega zctužEill& proizvajalcev in 
cistributerjev medic:insktl PI iPOI I!OČkOV 
(MedTectr &rope). 
PreI<I:I GZS je PTZ tuci ~ Zctužfllia 
eVrq::tSkJh GOSPOdarSktI ZIXlrlW::: (EL«>-
chM"Ibres), Mec:t\aroche in Trgovinske 
zbornice (!cc) in Evropske ~~ 
"'"'" (EEN). 
V SKLOPU P1Z DELUJE 12 
SEKCIJ IN ZDRULENJ 
-In kje ste začeli vi? 
Lotrič: ~Kot lastnik in direktor dru1be 
B&B d.o.o. (lZObrB1evanje in usposa-
bljanje) sem svoje članstvo v PTZ lOCeI 
v takratni sekcqi 001 votnje, ki je danes 
19 prerastJa v ZdrulefYe!ol votnje. 
To,-ej, tudi danes lahko manj§e podjetje, 
svoje cilje uresničuje skupaj s sorod-
nimi podjetji v PTZ. V ll8~i sekciji nam 
je uspelo bistveno vplivali na Zakon o 
voznikih ter na drugo. predvsem davt-
no zakonodajo, skratka, na vse, kar 
se dotika majhnih in srednjih podjetJi. 
Konkretno: WIe votnje so s rvomim 
sodelovanjem z zakanodajaJcem 
dosegle spremembo Zakona o vozni-
kih. Zadnje pozitivne spremembe so 
predvsem na podrotju transparentnosti 
poslcNanja in spofitovanj8 utnega pro-
cesa. po novem so utitet;i votnje lahko 
samo ~e proIesionaJci. Spremembe 
so dobro za stranke, saj /X9dstav!jaio 
vi~jo kakovost usposabljanja. Torej, 
te strnem: v tem je prednost majhne 
zbornice? Velika zbornica zdru1uje tudi 
panoge, ki so velikokrat konkureocne 
majhnim podjetjem, zalO se ne more 
opredefievati za eno ali drugo Stfan. 
VETER 1 APRil 2018 1 POOJETNI$KO TRGOVSKA Z80RNICA PRAZNUJE OESET LET 
Tu nastopi PTZ , da lobira ln premakne 
stvari v korist majhnih in srednjih pod-
jetij.-
.AJi lahko o menila vat zadnji večji 
"-, 
Lotrič : -Zadnji uspeh, na kalerega 
opozar;a;o predvsem maihnitrgovr;i, 
je denimo podpis Aneksa kolektivne 
pogodbe dejavnosti trgovine. Sopod-
pisnica Aneksa kolektivne pogodbe 
dejavnosti trgovine Slovenije je ludi 
PTZ Id pa bo v prihodnje lobIraJa za 
neJ<alere spremembe, sai prina$.a 
Aneks majhnim trgovcem veliko latav, 
ker so maihne trgOVine ob nedeljah 
ln praznikih zaprle. Dohodki so zato 
v dveh mesecih padli, lako da spel 
sklicujemo svojo skupino. da bomo 
podali pripombe .• 
MEDNARODNE REFERENCE 
P1Z 
Kot referenco GZS PTZ navajamo iz-
vedbo dogodkov in seminariev, kot so: 
1. Konferenca MSP za mala ln 
s rednja podjetja (hllps:llkonfer"en-
camsp.gzs.si/) predstavlja osrednji letni 
dogodek GZS MZ. Na konferenci se 
predstavijo mednarodni gosti, slove-
nski podjetniki, predstavniki drugih 
zbornic in podjelni!;kih organiZacij tako 
iz Slovenije kot tudi iz tujine. Konfe-
renca vsako leto obravnava teme, ki 
so pomembne za razvoj in spodbudo 
malega in sredriega gospodarstva. 
Konference se ponavadi udeleži med 
100 do 150 l.lCfeležencev. 
2. M ednarodni posvet Kako poslo-
vati s Hrvd ko? (marec 2013 - 130 
udeležencev posveta) ie potekal pred-
vsem v smislu informiranja, povezovan-
ja in iskanja novih poslovnih priložnosti 
za slovenske podjetnike. Z odprtjem 
hrva!;kega trga je nastopilo za mala 
in srednja po djetja lažje poslovanje 
(carine so bile odpravljene). hitrejši tran-
zit. zmanj!;anie strOOkov poslovanja, .. 
3 . Mednarodni posvet Izzivi 
drullnskega po djetniltva (no-
vember 2013 - 50 udeležencev) - na 
posvetu so bili predstavljeni primeri 
dobrih praks iZ tujine (Velika Britanija, 
DanSka. ItalIJa, HrvMka) " PflfT'l6fl 
dobJih praks družinskega podjetni!;tva 
v Sloveniji. 
4 . Mednarodno srečanje ob 
ustanovitvi Združenja proizva-
jalcev medicinskih pripomočkov 
in distributerjev v Sloveniji (SLO 
MED) z visokimi predstavniki 
EUCO MED-a (evropsko Združenje 
proizvajalcev medicinske opreme in 
distributerjev) - december 2013, prisot-
ni so bili tudi predstavniki iz Avstrije in 
Madžarske. EUCOMED obstaja zato, 
da zastopa interese evropskih proiz-
vajalcev in distributerjev medlcinskt1 
pripomočkO'l, določenih in-v; tro diag-
nostičnih naprav in glavne medicinske 
opreme (50 udeležencev). 
, 
YETER 1 APRIL 2018 1 POD.lETNI~KO TRGOYSKA ZBORNICA PRAZNUJE DESET LET 
5. Mednarodna problemska kon -
ferenca (februar 2009) z naslovom 
~Ohranimo lokalnega trgovca ~. 
Gostje iz tujine so predstavi li lastne 
primere dobrih praks in načine oživ-
ljanja mestnih središč in ohranjanja 
malih trgovcev v njihovih mestih: Vel ika 
Britanija, Irska, Avstrija in Italija (70 
udeležencev). 
6 . Strokovno-izobraževalni semi-
nar Laboratorijska protetika 2014 
(januar 2018), Združenje zoboteh-
nikov in inženirjev zobne pratetike 
Slovenije, ki deluje v okviru PTZ, skupaj 
z Zdravstveno fakulteto in Hrvatsko 
komoro dentalne medicine, ki se ga je 
udeležilo preko 200 udeležencev. 
7. Letno srečanja delegatov članic 
mednarodnega združenja trgov· 
skih agentov IUCAB (www.iucab. 
com) - organiziralo Združenje trgovskih 
agentov ~ovenije (ZTAS), ki defuie v 
okviru PTZ Uunij 2014) Na tridnev-
nem srečanju so bili prisotni delegati 
združenj trgovskih agentov iz različnih 
evropskih držav, Združenih držav 
Amerike in držav ex-Jugoslavije (70 
udeležencev). V okviru dogodka smo 
izvedli B2B srečanje slovenskih 
proizvajalcev (80 udelef:encev) s 
predsedniki Združenj trgovskih 
agentov (iz 15· tih držav EU). 
8 . So-organizacija konference o 
družinskem podjetništvu skupaj z 
Ernst& Young (7. december 2015). po 
konlerenci je bila izdana knjiga v slov-
enskem in angleškem jeziku z naslo-
vom Družinsko podjetništvo Slovenija 
(100 udeležencev). 
" Tudi davki so stalni in pereč problem slovenskega 
podjetništva. 
" 
Lotrič; ,VsekakOl". Zalo bi rad pose-
bej poudaril uspeh PTZ pri davku na 
dodano vrednosi, kjer smo pri DDV 
dosegli praviCO odbilka vstopnih 
davkov. Moram pa ludi poudariti, da 
imamo močno strokovno podporo med 
zaposlenimi v P7Z in predvsem v na~i 
direktOl"id mag. Vidi Kof:ar. Brez nje, 
ki goji vrsto pomembnih mednarodnih 
povezav, P7Z ne bi bila tako uspe~na, 
kolje.« 
, 
SODELAVCI PTZ 
~ 
IN CLANI NJENIH 
ORGANOV 
STROKOVNA SLUŽBA GZS PTZ 
mag. Vida Kožar, direktoriCa GZS PTZ 
TeL: 01/58 98 315 
E-pošta: vida.kozar@gzs.si 
Polona Mežan, samosto;-.a svetovalka 
Tel.: 01158 98 103 
E-po!ita: poIona.mezan@gzs.si 
Lidij a Flajs, sarrosto;-.a svetCNalI<a 
Tel.: 01158 98 335 
E-po!ita: lidiia.flajs@gzs.si 
Upravn i od bor GZS-Podjetniško trgovske 
zborn ice v mandatnem obdobju 2015-2019 
Predsednik Upravnega odbora: 
mag. Brane Lotrič , 8&8, d.o.o., Krarj 
Podpredsednika Upravnega odbora: 
Triva Krempl, AJM 
okna-vrata-SBOČi la d.o.o. 
Marko Lotrič , Lotrič d.o.o. 
ČLAN I UO PODJETN iŠKO TRGOVSKE ZBORNI CE V MANDATN EM 
OBDOBJU 2015 -2019 SO: 
mag. Lot rič Brane 
Avsec Matjaž 
Bobek Ivan 
Barborič JurjaŠevič Pia 
Dakič Zlatko 
Gašperič Damijan 
Jaklič Mateja 
Jurhar Stanislav 
Kole\ič Andrej 
Krempl Trivo 
mag. Kraškovic Katja 
Lemut AJeksander 
Lotrič Marko 
Petrič Simona 
Prijon Marko 
RarnčiloviC AJma 
Sever Damjana 
Usenik Gregor 
Vencelj Andrej 
Venooj Jože 
mag. Kožar Vida 
B & B d.o.o. 
TRGO ABC 0.0.0. 
ABKd.o.o. 
TOBAČNA LJUBLJANA 0.0.0. 
ODO 0.0.0. KOPER 
GDAd.o.o. 
POMURSKI SEJEM D.D. 
DESIGN VERTIKAL d.o.o. 
MINT INTERNATIONAL HOUSE d.o.o. 
AJM okna - vrata - senčila d.o.o. 
GEA COLLEGE D.D. 
FAMA d.o.o. 
LOTRIČ d.o.o. 
ELVEZ d .o.o. 
CONAAD ELECTRONIC d.o.o. 
GEAPRODUKT d.o.o. 
BTL marketing d.o.o. 
ASERTA d.o.o. 
MIZARSTVO VENCELJ 0.0.0. 
ISTd.o.o. 
GZS - PTZ 
IZVOLJENI PREDSTAVNIKI IZ PTZ V SKUPŠČiNO GZS: 
Mlakar Janko 
Podlunšek AJeksander 
Trebovc AJeil.sander 
~Ludvik 
mag. Šimnic $olinc Mojca 
CENTER ROKODELSTVA 
MEDICOP d.o.o. 
FAMAd.o.o. 
$PANd.o.o. 
TOSAMA d.o.o. 
" Direktorica PlZ mag. Vida Kožar je aktivna članica vrste 
mednarodnih organizacij " 
v Evropskem združenju malih podjeq 
(ESBA) je mag. Vida Kolar podpred-
sednica ES8A. ESBA ima II Elfuslju ve-
lik ugled in letos praznuje 20 lel svojega 
delovanja. Mag . Vida Kof:ar takole 
komentira svoje desel letno vodenje 
PTZ-la: .Imela sem V'9Iiko priložnost, da 
sem sodelovaJa in spoznala pomembne 
osebe iz najveqe angleška asocia-
cije FSB, IJ zdruluje preko 200.000 
prost(JllO/jnih članov (predvsem mikro 
podjetij). Njihove storitve t/anom in pa 
vsakoletna konferenca za člane FSB, 
mi je bila svetel vzgled pri svojem delu. 
Predvsem pa ljubezen do svojega dela 
in članstva, s katerimi sem pre1ive-
la zelo /epe ttenutke, skupne akcije, 
skupaj smo pmznov8li uspehe in se 
veselili novih izzivov. Usklajeno delo s 
pr-eds9dnik.om UO PTZ nam je prineslo 
zelo dobre domače in mednarodne 
povezave ter ugled PTz.· 
• Poleg majhnih trgovcev, kl se lahko 
pohvalijo s številnimi in odmevnimi 
akcijami, je močno tudi Zdruien-
je proizvajalcey in prodajalcev 
m&dicinske opreme Slo-med, ki 
vsako leto pripravJ tudi odmevno 
konferenco. 
Lotrič : »Drži. To zdrvlenje je v 
zadnjem času aktivno pri sprejeman-
ju Elitnega kode«sa za proizvajaJce 
in prodajalce medicinska opreme. 
Zdrutenje Slo-med je fI8fflrOC' član 
tudi evropskega zdndenj8 Med Tach 
Europe, ki ie močno zdruienie, ki 
ne samo da zastopa interese svoje 
panoge, pač pa se trudi delovati etilno. 
Za člane PTZ so zelo pomembne 
mednarodne J)(W8Z8Ve. clani veliko voc 
dose1ejo pro/< medn8rOdniIl pc:l\I9Z8v, 
ki jih goi PTZ. kot če b i bili ne{XNfJZani 
v momlco. V sklopu PTZ pomembno 
deluje tudi zdru1enje trgovskih agentav, 
ki je vključeno v mednarodno združenje 
IUCAB.· 
• Majhni trgovci, zdru:1eni v PTZ, pa 
so zasnovali tudi OORIno akcijo 
ohranjanja mestnih srediič, po vzoru 
avsbijskega Upravljanja z mestnimi 
jedri (Town Center Management 
TeM). 
VETER 1 APRil 2018 1 POOJETNI$K O TRGOVSKA Z80 RNICA PRAZNUJE OESET LET 
Lotrič: .To je na~ fXSVltJduioča 
referenca za /eto 2016, ko je č/aJlica 
naS!e zbomice Jana TolJa za otivljanje 
mestnega jedra Koper prejela ne samo 
zbomično nagrado Pomladni veter, pač 
pa tudi posebno priznanje Evropske 
komisije za 10 področje.· 
Dosedanji 
prejemniki 
nagrade PTZ 
Pomladni veter: 
2014 : g. Joi,. V,.ncelj . IS'I: d .n.o. 
201 5: ga.J .... Tolj • . 
:\Iesma občina KOI~r 
2016: mag. K.lj_ Kr •• kovlc , 
GEA College, d .d . 
2017, Aleksander Lemut. FA.\ IA. d.o..o. 
• PT2 pa vsako leto pripravi tudi od· 
mevno konferenco za mala in sred· 
n.la podjetja, ki je vsakič posvečena 
aktualni temi in jo OO tej pri lomosti 
objavi tudi glasilo Veter. 
Lotrič: .Na~ velika referenca je 
vsakoleina Konferenca za mikro, mala 
in srednja podjetja, na ksteri vsako /ela 
opozorimo na najbolj pereta področja • 
ki pestijo maJa in srednja podjetja in 
zaključke - v posebnem Memorandu-
mu MSP - zaključka naslovimo tudi na 
Vlado RS. Konferenca se lahka pohvali 
z visoko udeJe1bo, saj nam vsakO lela 
predavajo tudi pomembni mednarodni 
strokovrfaki s področja, ki ga obI"8V08-
vamo. če polegl«OO črto pod preho-
jenih deset /el, /aIlko ugotovimo. da se 
je PTZ uspeS!no odmala na probleme, 
ki so pestili gospodarstvo. V tem 
obdobju je S!/o ludi za čas gospodarske 
krize, ko so gospodarski tokovi zelo 
upadli. V tem času krize smo se tudi 
mi ZTJ8~ na prepthu in pred odkXitvi-
jo. kai počeli in kje so natle motnosti. 
Z vsakim novim upmvnim oc/bomm, 
ugotavijamo, da dobivamo boIj!e in 
boIj!e člane upravnega odlxxa, naS!e 
delo je vse bolj konstruktivno. Trenulno 
se lahko pohvalimo z zelo dobto ekipo. 
Uspeli smo vzpostaviti zelo profesio-
nalen odnos do nalog ln odgovornosti 
PTZ kar je odlično izhodi!če za pr0fe-
sionalne korake v prihodnost. 
Podjetni!ko Irgovska zbornica bo 
!e naprej za vsako slovensko mikro, 
malo ali srednje podjetje predstavljala 
prilotnost za dosego ci/jaY .• 
TRCOVSKI 
ACENT 
S'E~'U sneID USIIUIL/'IJE, ZI. I . ZDI' 
u.;.~,~pi~""~"" .•. ..., ............ '"'. 
IJ .............. - IUClB. YUIJ._ it 
- Kaj točno predpisuje uredba, 
in kako naj se podjetja nanjo 
pripnI/Ijo? 
Z d"lQiIalizacio se je 1/ zadr1ih le\i'I izjem-
no PCNOCaI obseg zbiranja in ~ 
pretok podatkoII o nas. Te pcx:Iatk& je 
lllOŽnO uporabiti 1/ različne namMEI, zato 
je treba okrepiti PraVbI posameznikov in 
neM predpisi o l/arstllU podatkoY bodo 
zagota.ili poenoteno ter usklajeno 
ukrepanje 1/ vseh državah članicah EU. 
Str&ji predpisi. ki bodo začeli veljati maja 
2018, bodo takD drža-.1janom omogoč~i 
več nadzora nad njihovini podatki, pod-
jetjem pa enake KonklXenčne pogoje. 
Gre za sveženj prodpiSOll. ki velja za vsa 
podjelja, Ki pos~1jejo 1/ EU, ne glede na 
to, !<je inajo sedež.. 
Hkrati pa Je treba povedati. da nova 
uredba ni znatIlO spremenila glalll'lih 
konceptO\l in načel zakonodaje o 
varstvu podatkov. ki je bila sprejeta že 
leta 1995_ To pomeni. da veliki \leči-
ni upravljavcev in obdeIoIIalceY, pod 
pogojem, da že spoAtujejo obstOtečO 
zakonodajo EU o varstllU podatkov, 
ne bo treba !MIsti velikih sprememb 
1/ svoje postopke obdeIovanja poda.!-
kov. Uredba najbolj I/pliva na izvajalce, 
katerih OsncM'18 dejavnost je obdelava 
podatkov in/ali ravnanje z občutljivimi 
, 
EVROPSKA UREDBA 
GDPR 
podatki. Vpliva tudi na tiste, ki v velikem 
obsegu redno in sistematično spremlja-
;O posameznike. Ti izvajalci bodo morali 
najverjetneje imenovati txadno osebo 
za varstvo podatkov, opraviti oceno 
učinka v zvezi z varstvom podatkov in 
obYestiti o kršitvah I/arstl/a osebnih po-
datkov, če obstaja tveganje za pravice 
in svoboščine posameznikov. Nasprot-
IlO za izvajalce, zlasti za mala in srednja 
podjetja, ki se ne ukl/a~ajo z obd~avo 
z vel ikim tveganjem kot svojo temelj-
no dejavnostjo, predvidoma ne bodo 
veljele navedene posebne obveznosti 
uredbe. 
Uporaba uredbe o varstvu podatKO\I 
torej ni odvisna od ve~kosti pod-
jetja, temveč od narave dejavnosti. 
Na primer, podjetja z manj kot 250 
zaposIenmi niso dolžna hranili llIIidenc 
O SVCIPh d$vnostih obdelave, razen če 
je obdelava osebnih podatkov redna 
dejavnOst, če pomeni tveganje za 
pravice in svoboščine posameznikov ali 
če se f"\8J'IMa na občutljive podatke ali 
kaZenske evidence_ Upam, da so pod-
jetja z novostmi že seznariooa, sicer 
pa predlagam, da informacije poi~ 
pri pristojnem organu, 1/ Sloveniji je 
to Inlormacijska pooblaščenka Urad 
slednje bo tudi nadziral upoštevanje 
predpiSO\l. 
-Ali je Evropska komisija pripnIIIila 
kakIna konkretna nallOdita 1/ zvezi s 
t~' 
Za laž; prehod in za razjasnitev pofnov, 
je Komisija plipravila gradivO, ki pojasn-
juje. zakaj 1/ dana§~ hitro spremi'ljajoči 
se digitalni družbi splotl potrebujemo 
relormo na področju varstva podat-
kov 1/ EU in kaldne praviCe imamo 
posamezniki 1/ zvezi z na§imi osebnimi 
podatkI. Praktična navodila so namen-
jena temu. da podjetjem, zlasti MSP, 
javnim orgal1Om in javnosti pomagajo 
pri spo§tovanju in Izkoriščanju predno-
sti llO\Iih prav~ o varstvu podatkov. 
Navodila so 1/ obliki spletnega orodja, 
ki Je na voljo 1/ vseh jezikih EU. Vsebina 
se bo redl10 posodabliala, zajema npr. 
tudi vpra!anja in odgovore, zbrane na 
podlagi preietih povratnih inlormacij s 
strani deležnikov, ter praktične prinere 
in povezave do različnIl vifO\l inlor-
moc;. 
Na tej spletni strani je tako npr. na voljo 
poseben letak za podjetia, 1/ katerem je 
strnjeno vse. kar morajo storiti podte~a, 
CXI tega, da morajo ljudem razJo.titi, 
zakaj n~hove podatke sploh potrebu-
jejo, koliko časa jtl bodo hrani~ in kdo 
bo imel dostop do riih, Za obdelavo 
podatkov je treba pridobiti izrecno 
VETER 1 APRI L 201 8 1 EVROPSKA UREDBA GDPR 
soglasje. hkrati pa je treba omogočiti 
ljudem dostop do svojih podatkov. Zelo 
pomembna je tudi praviCa do pozabe, 
ki določa, da posamezniki lahko zahte-
vajo izbris svojih osebnih podatkov. 
Podjetja, pri katerih je obdelava oseb-
nih podatkov del osnovne dejavnosti, 
potrebujejo uradno osebo za varstvo 
podatkov, evidenco pa morajo voditi 
tud i vsa podjetja, ki ravnajo z občutljivi ­
mi podatki al i kazenskimi evidencami. 
• Na kaj naj s& Slovenija pripravi, 
kaj bo najteže in kako se druge EU 
države pripravljajo na to uredbo? 
Uredba bo v državah članicah nepo-
sredno začela veljati in se uporabljati , 
ne glede na kakršne kol i morebi tne 
nacionalne ukrepe na tem podrOCju. 
Države čianiCe so morale sprejeti 
potrebne ukrepe za morebitno prHago-
ditev svoje zakonodaje, poleg tega pa 
so lahko dodatno opredeHle uporabo 
pravi l o varstvu podatkov na posebnih 
pod ročj ih: kot so npr. zaposlitev in so-
cialna varnost, preventivna medicina in 
mediCina dela, javno zdravje, arhiviranje 
v javnem interesu, v znanstveno- aji 
zgodovinsko raziskovaJne namene ali 
statistične namene ipd. 
Države čianiCe so tudi morale nacio-
nalnim organom za varstvo podatkov 
(Pri nas je kot rečeno to Informacijska 
pooblaščenkaj zagotoviti potrebne 
finančne in človeške vire ter obvestiti 
državljane in podjetja o prihajajočih 
spremembah. 
InforIDacijski pooblaščenec 
ZaIOŠka cesta 59 
1 CXXI Ljlblj<na, slovenia 
T: 01 230 97 30 
F: 01 230 97 78 
E-POŠTA: gpjP@~-rs.si 
URADNE URE 
PON - ČET 
9.00 - 12.00 in 14.00 - 15.30 
PET 
9.00 - 12.00in 14.00 - 15.00 
od maja dalje bo Evropska komisija 
spremljala, kako države članice upo-
rabljajo nova prav ila in sprejemajo 
potrebne ukrepe, omenim naj še, da 
bo od 25. maja letos tudi v celoti začel 
delovati Evropski odbor za varstvo 
podatkov. 
Ta ne bo zgolj izdajal smerniC o tem, 
kako razlagati glavne koncepte iz 
uredbe, ampak bo lahko tudi sprejemaj 
zavezujoče odločitve o sporih glede 
čezmejne obdelave. 
S tem se bo zagotovila enotna upo-
raba pravil EU in prepreči l o, da bi se 
isti primer v različnih državah čianicah 
obravnaval različno. 
ce bi radi prišli k n<»n na pogovor, 
V<n1 svetujemo, da MS prej poidK':ete 
in dogovorii se bomo za t~. 
Kako lahko 
vsak podjetnik 
zItlanjša poslovna 
tveganja? 
Z AJPES ENOSTAVNO IN HITRO 
NA POT VARNEGA PODJETNiŠTVA 
Preko portala AJPES lahko uporabnik dostopa do dnevno 
posodobljenih podatkov o poslovanju številnih poslovnih 
subjektov. Svoje poslovne partnerje lahko poišče v več kot 
10 registrih in evidencah, v Zbirki letnih poročil, s pomočjo 
enotnega iskaJnika. Podatke tuj ih poslovnih partnerjev lahko 
pridobi preko sistema poslovnih registrov EU (BRIS) al i por-
tala Evropskega poslovnega registra (EBR). 
Najbolj izčrpen pregled poslovanja ponujajo bonitetne ocene 
po uveljavljenem modelu S.BON. Finančni pomočnik Fi=Po, 
ki je namenjen samostojnemu analiziranju in primerjanju z 
drugimi, bo letos celovito prenovljen in nadgrajen. 
Svoje poslanstvo uresničujemo tudi kot največj i registrator 
podjetij v sistemu SPOT (prej VEM), kjer se zavzemamo za 
uporabniku prijazen in strokoven odnos. Uspešno delo potr-
jujejo tekoči rezultati, prejete na9rade in certifikati. 
Obiščite nas in se prepričajte sami! 
IJ Registri 
61 Letna poročila 
Il Statistike 
O VEM tolke 
rl Bonitetne ocene 
II Finančni podatki 
lJ Poboti 
B Uradne objave 
. . 
WWW.alpeS. SI 
VARSTVO OSEBNIH 
PODATKOV PO 
25. 5. 2018 NE POMENI 
REVOLUCIJE 
Z
ačetek uporabe nove evropske Splošne uredbe o varstvu 
podatkov (ang. GDPR) 25. 5. 2018 mediji najavljajo že skoraj 
kalaklizmično. Kot opaža Informacijski pooblaščenec prav 
številna mala in srednja podjetja s strahom pričakujejo nove 
obveznosti, kljub temu da varstvo osebnih podatkov v Sloveniji poznamo 
že več kot 25 let. Zato Informacijski pooblaščenec prav malim in 
srednjim podjetjem v letošnjem letu posveča posebno pozornost preka 
dnevnega svetovanja, pisanja mnenj in organizacije ter sodelovanja na 
dogodkih. Splošna uredba bi namreč morala biti po eni strani priložnost 
za prevetritev obstoječih praks zbiranja in obdelave osebnih podatkov, 
po drugi strani pa gospodarska priložnost za nudenje novih storitev in 
izdelkov v zvezi z nekaterimi spremembami, ki jih uredba prinaša. 
InlOI'I'TIaCijski pooblaščenec je prav Ya osebna privoltavj, kako lahko 
posameznik uveljavtja svoja pravice 
gleda Lastnih osebnih podatkov, se 
podatki ustrezno varujejo in je znan 
potek obravnave y primeru varnostnih 
inCidaniOII ter ali obstaja popis otx:felav 
osebnih podatkOII il kakšna pogodbe 
so skIaojena s podjetji, ki nudijo po-
godbeno obdelavo. 
nosti obstoječih privolitev, prevar-
z mislimi na mala in sredr4a podjetja 
pripravil letak z desetimi koraki priPf8Y 
na novo urecl>o. Bistveni so vsekakor 
pregled tega. katere osebne podatke 
podjetje zbim (tudi elektronski naslov 
ali telefonska !!tevilka posameznika je 
na primer osebni podatek). na ~­
nem temelju se podatki zbirajo (l®" 
tako zahteva zakon. lT10fda na podlagi 
pogodbe ali je podlaga posameznikO-
'" 
Med bistvenimi novostmi bi vsekakor 
veljalO izpostaviti preverjanja veljay-
jar4e obveznosti gleda imenovanja 
pooblaščene osebe in gleda izdelave 
ocen učilkoY na zasebnost ter prevar-
jar4e vsebine pogodb s pogodbenimi 
obdeIoYaIci. O vseh teh tamah je Infor-
macijski POObIa!!ČenaC te in bo ludi y 
prihodnosti izdal !!tevilna pojasnia ter 
tudi smernice skupaj z drugimi na-
dzofnimi organi. Prav malim in srednjim 
podjetjem pa bomo tudi y letu 2Ot8 
in 2019 posvetil i dodatne aktivnost i in 
svetovanja. 
Ob tem velja poudariti, da ob novostih, 
dodatno zmedo povzročajo tudi številni 
prenapihnjeni mit i o novi uredbi, ki 
pa ne držijo. Eden takih je strah pred 
noomejenim razumevanjem pravice do 
prenosljivosti podatkov na način, da bo 
posameznik ne glede na karkol i lahko 
odslej vedno dobil elektronsko verzijo 
vseh svqih podatkov. Ta pravica sicer 
pomeni nadgradnjo že uveljavljene 
pravice do seznanitve z lastnimi oseb-
nimi podatki. Res bo posameznik lahko 
od upravljavcev v zasebnem sektorju 
zahteval svoje osebne podatke v struk-
turirani, splošno uporabljani in strojno 
berljivi obl iki, ale lisle, ki jih je posredo-
val upravljavcu, in le, če gre za podat-
ke, katerih obdelava temelji na osebni 
privol itvi in se izvaja z avtomatiziranimi 
sredsivi. Nikakor torej ne gre za vse 
podatke ne glede na druge oko l iščine. 
Del te pravice pa je tudi obveznost 
posredovanje teh podatkov s strani 
enega upravljavca drugemu upravljav-
cu, kadar je to tehnično izvedljivo. 
Drugo področje nesporazumov so 
pravice posameznikov, ki vsekakor 
ne nastajajo z majem, ampak jih v 
slovenski USi avi in tudi zakonu pozna-
mo že dolgo. Tudi po novem d rugače 
imenovana pravica do pozabe, ki se je 
marsikatero podjetje boji, je, pogledano 
VETER 1 APRIL 20181 EVROPSKA UREDBA GDPR 
od bliže, predvsem nadgradnja obsto-
ječe pravice do izbrisa oz. popravka. 
Njen bistveni namen pa je zagotav-
ljanje izbrisa nezakonito pridobljenih 
podatkov ali podatkov, katerih namen 
je izpolnjen. Ta pravica tudi po novem 
ne bo pri!ila v pošlev v primerih, ko 
hrambo določen i h podatkov zahteva 
zakon. Morala pa bo bit i (še vedno) v 
praksi uravnotežena tudi s pravico do 
svobode izražanja in obveščanja. 
Prav tako ni res, da bodo morali imeti 
VSi upravljaVCi pooblaščene osebe 
za varstvo podatkov. Ta obveznost 
namreč velja le za zavezance v javnem 
sektorju, v zasebnem sektorju pa za 
tista podjetja in organizacije, ki kot svo-
je temeljne dejavnosti opravljajo: bodisi 
obdelavo osebnih podatkov v množič ­
nem obsegu, bodisi gre za obdelavo 
posebnih vrst (občut ljivih) osebnih 
podatkov ali za obdejavo na nač i n, da 
posameznike redno in si stematično 
obsežno spremljajo. 
še eden izmed takih mitov je absolutna 
prepoved profi liranja. Ni dvoma, da je 
avlomalizirano odločanje in profil iran -
je resen poseg v zasebnost, vendar 
pa bo dopustno, in sicer če je takšna 
odločitev nujna za sklenitev al i izvaja-
nje pogodbe med posameznikom in 
upravljavcem; al i je takšna odlOČitev 
dovoljena v zakoou, ki določa ustrezne 
ukrepe za zaščito pravic posameznika, 
ali je odlOČitev uternejjena z izrecno 
privol itvijo posameznika. 
Stalnica pa vsekakor ostaja naravna-
nostinformacijskega poob l aščenca. To 
vidim v sodelovanju in iskanju najbolj -
ših rešitev za zagotavljanje skladno-
sti posJovanja ter ne v iskanju napak. 
Inlormacijski pooblaščenec bo zato 
svoje delo še naprej opravljal odgovor-
no in s c iljem preventivnega delovanja 
za preprečevanje kršitev ter ne takoj!i -
njega izreka nja 20-milijonskih kazni , 
kot se v javnosti pogosto špekul ira. 
Vsekakor pa se visokih kazni lahko 
bojijo tisti, ki namerno in množično ne 
spoštujejo obstoječega zakona in ne 
bodo spoštovali določb uredbe. Ta ni 
bila sprejeta in ne bi smela biti razumlj-
ena kot napoved vojne gospodarstvu, 
ampak prav nasprotno: kot priložnost 
za pregled in prevetritev obstoječih 
poslovnih procesov, tehnologij in oblik 
obdelav podatkov. Vodilo vseh ukrepov 
mora tudi na področju varstva podat-
kov ostati 'zdrava pamet' in prava mera 
skrbnosti. Tako kot na drugih pod ročj ih 
poslovanja tudi na področju varstva 
osebnih podatkov nobeno orodje, 
aplikacija ali program ne more nado-
mestiti odgovornega strokovnjaka al i 
poslovneža. In prav je tako. 
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav. 
Informacijska pooblaščenka 
IZDAJA VODNIKA Z OBVEZNOSTMI 
PODJETJA, KI JIH DOLOČA GDPR 
SO FINANČNO IN STROKOVNO 
PODPRLI 
REPUBLIKA SLOVENIJA 
Ministrstvo za gospodarski 
razvoj in tehnoLogijo 
--. 
SPIRIT 
SLOVENIJA 
JAVNA AG ENCIJA 
enterprise 
europe 
.. network 
1 FEEL 
LOVE 
" 
• Tekst: VIDA PETROVČ iČ 
KAKO SE SPOPASTI S PASTMI 
PRI UVAJANJU NOVOSTI V 
VARSTVU OSEBNIH PODATKOV 
(GDPR)? 
Podjetniško trgovska zbornica je v začetku aprita pripravila v prostorih 
NLB d.d. v Ljubljani odmevno konferenco, ki je bila v celoti posvečena 
iskanjem odgovorov na vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z novo evropsko 
uredbo o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Ta začne veljati 25. maja 
2018. In če do takrat državni zbor ne bo sprejel prenovljenega slovenske-
ga zakona o varovanju osebnih podatkov, bo evropska uredba v Sloveniji 
začela veljati takoj - brez prehodnega obdobja. To pa bo za slovensko 
gospodarstvo, še posebej za majhna in srednja podjetja, velik izziv. 
Kol je poudari uvodoma predsednik 
upravnega odbora PTZ mag. Brane 
Lotrič . ustvarijo mala in srednja 
podjetja v Sloveniji 17 odstotkov bruto 
domačega proizvoda in so pomemben 
partner v slovenskem gospodarstvu. 
Zato jo pomembno, da se tudi vlada in 
ministrstva zavedajo rlihoYe pomemb-
nosti. Ena pomembnih pridobitev je 
lani uvedeni tako imenovani MSP test, 
ki pomeni, da je treba pri vsaki novi 
zakonodaji naprej prevel'iti, kaj ta 
pomeni za majhna in srednja podjetja, 
Mag. Brane Lotr ič je poudaril pomen 
Podjetnitko trgovske zbornice pri GZS, 
ki deluje že deset let. če pa štejemo 
tudi njeoe predhodnike. pa beleži že 
štirideset let deIovarla z nalogo, z 
namer.om, da ustvarja dobre pogoje za 
delo, da se lahko posamezne panoge 
v sklopu GZS in PTZ širijo in razvijajo v 
domačem in evropskem prostoru pa 
tudi širše. Temu je namenjena tudi skrb 
ob uvedbi evropske uredbe GDPR, 
ki za majhna in srednja podjetja 
predstavlja še več vprašali , kot za 
velika podjelja. Marsikoga skrbi tudi 
vprašanje, ~ bo pristop nadzornih 
organov pri preverjanj.J in uwljavIjan;.J 
te uredbe. Mag. Brane Lotrič je zalo 
opozoril, da majhna in srednja podjetja 
ne premorejO tako velike kadrovske in 
strokovne podpore za uvedbo te ured· 
be kot velika podjetja, zalo je apeliral •• J . ..... ,,".riI . p • • _.'. uo rn: 
na prizanesljivost pri njooem uvajanju. 
Generalna drektOrica GZS mag. Sonja 
Smuc pa je poudarila, da jo poseb-
na raziskava pokazala. da majhna il 
srednja podjetja ne žeHjo rasti . Samo 
deset odstotkov od 190 tisoč majhnih 
ln sredriih pocIjetij že~ delati in ustvariti 
več, ostala pa so zadovoljna s tistim, 
kar imajo in se ne želijo obmmenjevati 
z rastjo. Brez rasti pa ni niti razvo;a niti 
uspeha niti internacionalizacije, kjer lah-
ko majhna in smclnja podjetja v prihod-
nje odigrajO večjO vtogo. Pri tem pa bo 
v prihodnje odigral pomembno vlogo 
dvig digitalnih in bralnih kompetenc. 
Kol je poudarila mag. So nja Smuc, je 
pomembno, da sta tako GZS kot PTZ 
pristopili k prOjeklu ·SIovenija bere-. 
GZS pa si izjemno prizadeva, da bi bil 
še pred 25. majem sprejet tudi novi 
zakon o varstvu osebnih podatkov, saj 
bo sicer slovensko gospodarstvo brez 
prehodnega OI:X:IOOja pre!;lo iz obdobja 
pripravtjenosti v skladnost z GDPR_ 
DIGITALIZACIJA IN NJENA 
VARNOST STA NUJNI ZA 
RAZVOJ 
Generalni direktor Orektorata za 
Internacionalizacijo, podjetnii'itvo in 
tetnologi;o pri MiniStrstvu za gospo-
darstvo in tehnologi;o Jernej Toda k 
je opozoril, da sta digitalizacija il njena 
varnost ključna elementa produktiv-
nosti ne le v Sloveniji, temveč na po-
dročju celotne Evropske unije. po oce-
nah danes 90 odstotkov delovnih mest 
zahteva znanje digitalizacije. Zato je 
pomembno, da tudi podjetja ozavestijo 
spoznanje po nupasti digitalizacija. Da 
bi spodbudi~ digitauacijo maflnih in 
srednjih podjetij, je MGRT sredi lanske-
ga leta objavilo javni razpis za nadgrad-
njo elektronskega poslovanja, ki je na-
letel na veliko zanmanje podjetij, zato 
na MGRT načrtujejo, da bodo jeseni 
VETER' APRIL 20111' 5_ KONFERENC", M SP . VARNO V DIGITALNO. 
J"-i T ........... _ r ol"; ~; .. . , .... o;_ ...... 'a.a 
;~' ... ocio.uJ,.a<,;... ~.~",,, ;. I ....... ' ;... 
MOliT 
letos tak razpis ponovili za obdobje oo 
2019 do 2022, s kat9fim bodo podpr1i 
vSaj 305 majhnih in srednjih podjetij 
z 9,5 m~ijona fNrOV. Dvig digitalnih 
kompetenc majhoi'l in srednph podjetij 
pa bo ena ključnih nalog ministrstva 
tudi v prihodnje. t.JgOdne finančne vim 
pa zagotavljajo tudi prek Slovenskega 
podjetniškega sklada, Ribniškega sk-
lada in SlO banke. Seveda pa majhna 
in srednja podje~a potrebujejo za svoj 
razvoj tudi spodbudno podporno okolje 
- čim rnar1 admnstrativnih ovir. V ta 
namen so na MGRT spremeni~ zakon 
O podpornem okotju, poenostav~i 
postopke za pridobivanje sredstev za 
podjetja t9f spremer-.li pravno podlago 
za sklad tveganega kapi tala. Kot je 
poudaril Jernej Tovlak. Sprejet je bil 
nov Zakon za spodbujanja investicij, 
ki ~ tako 00maee kot tuje in-
vestitorje, uveden pa je tudi nov sistem 
SPOT - slovenska poslovna točka, 
ki bo podjetnikom zagotavljal nave in 
izboljšane digitalne storitve. Vlada pa 
je sprejela tudi akcijski načrt .Slo-
venija - dežela start-upov •. s katerim 
želi odpraviti znane ovire za nastanek 
z&gonskih podjetij. 
MOJCA PRELESNIK:_ČE 
ZVOP-2 NE BO SPREJET, 
BO SLOVENIJA BREZ PRE-
HODNEGA OBDOBJA! . 
Osrednjo temo konference: .Kako se 
spopasti s pastmi pri uvajanju novosti 
v varstvu osebnih podatkov (GDPR)? 
je s svojim predavanjem osvetlila 
informacijska pooblaščenka Mojca 
Prelesnik . Poudari la je, da naj nova 
splOOna fNropska uredba O varst-
vu podatkov (GOPA) ne bi pomenila 
prevelikih težav za majlYla in sredrfa, 
podjetja. Tlsta podjetja., ki so se že do 
zdaj teme~ito držala načel Zakona o 
varstvu osebnih podatkov (ZVOP-l), 
ne bodo imela večjih težav. Res pa 
je, da se treoutno Sk)venija nahaia v 
pravnem vakuumu, ker se GOPR začne 
uporabljati neposredno kot uredba 25. 
maja, in če do takrat Sk:lvenski zakon o 
varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ne 
bo sprejet. bo SlovensKo gospodarstvo 
na tem področju brez prehodnega ob-
dobja. Do 24. maja pa velja šeZVOP-l. 
Informacijska poobtaščenka je ocenila, 
da je tudi sicer ZVOP-2, ki ga je vlada 
že sprejela, napisan pomanjkljivo. zato 
ga bo težko uveljavljati v praksi. 
KLJUČNE TOČKE NOVE 
UREDBE 
Kai so torej ključne točke nove uredbe. 
kaj SO blstvooi koraki za prilagajan-
je in kaj GOPR ni? GDPR ima enak 
smisel in postulate kot ZVOP-l _ kot 
poudarja Mojca Prelesnik. se vedno 
velja defil1icija osebnega podatka. da 
je to katerakoli informacija, v zvezi z 
določenim all dOiočljivim posamezni-
kom. To so ime in priimek, EMSO in 
dav(:na številka ter nask)v. Posamernik 
pajedoločljivtudi,kojena IS., 
" 
VPRAŠANJA IN ODGOVORI 
o&. TUli 111) • ....,..., 1I ....... 1olb na -.................. . F'eCCtXiCI<, fI'IOrlItO ~ ......... diii •• 
jlc.lam' ................ _ ... ..... O'I:~ 0IIbr1 PO;II6i lt*IiP n (b1OIj ..". 
POKROIIITEW STRAN, 
O NLB 
Za vse, kar sledi. 
...... ' c.' Ul ...... 
....... ,IJb ............... _1O ..... 
• ..... J •• prt • n,UIIa , 
...... '1'''11 ' ............ ...... ... .......11' 1 • CI ........ jICIInI t:':!:'!"' ... podIIId.ld110 "...... ... I' I "_bilo ....... .......... ..........., .. I. rf 
Nil. \IIZIkl dim RIkO'n:I i'l1 -.n CItM:*n. 
diii ml ta ~ pil&. na dCMlITi ~!TU, diii 
ee.lX4*o;Ii:;ti, dilibo~ ~ "'.~,.r~ 
CIIIb-.~.x-, ... luoNy 1'IIk~. mor8pratllloo~.x-, ............. 
ml t2:1 .. ~ diii"" l'2I'IO ~i'I 
ml POIIIIi ........ ......, ~ 08 Iru ki .10 POIIOrON <dOeIiIW ~ V \/IiIII&m podili-. bo ztnb, ZlI .... '*'-i'I y 
~~j:!I~~.lnitIwm "-""~i'lIX*W, ....... m0r8.11m 
.t~-
r:::)M.IINro ... ' J: 'miS ' .... ~ 
ObdIIIMI \lih pOdiIiIIu;Jt. ee ~ ~ II ~:""as.n ....... ~ POCdIIV ~ drNCit. 
.... 0"fIr0ic. CDQrna ePktI ne -. 141. 11 
~ IZI/n) ~ ~".,..,., .. ne PI&'OIII .... dIIi& POdIIiIIit • lOJ' , li ........ - ..aIDDw; ", ....... ta ........ 
1IOIn""0 .. 1 ....... , .... ,: I "o? gIIdIlzriCIiI POdaIkOV II "* B1aYC lr'MI __ ..... d, lil IJ., 1 1 ' w_ 
Ne.~,.......,~.,q. 
~ W*opepcJIItIijD PCndJO~­
~ donu ~1II _<hM.., 
~1I1t& ..... PI&'oIIIIIi.m:IgDOI~ ........ II • -_ ......... II 
,.;p;e..j..-.l ."",,-, ..... ~ __ **""* ... 
CiI, !OIrlOilPI!n ~ ............. 
0IIItN~""''''1:wIIz'''''''' ~ ~. 
i'It11g11 po 1'ICJIIem" bo...e. ,. .............. ..,..ea ........ -KIM lit 111"'11 J ' "Id 1CII6IID,... Na To, da,le nIIk POdIIIiIk jIMn ..... II 7 n 11'7' 'c ' _1MMI!U1' PC:rI'IIWt dl gi WW) P't*O ~ za ... 
1I$fuiiM~"jW'IOdcMoc:*l'" _ Za~dIr*Top"'."''' 
pociI8oti'lplllk ' 5 7 • ............ Id., .. . ... ~~~~I.,IoI_ 
"'v~~lI4w.o,........,.. 
,,*MljIJIzodeIe. V .... • JIIfIl_ .. ...,. ...... z.,. 
.... - ........... p" ,--
......................... bo*t _1' _9 011;,.. ....... ',: • 
--...... POdIIId, R. ........ ..... ....... '111 .. J ...... 
..... a.bo.to ..... '.., ._, .... lnprodlfoa.- ... O ....... 
Ne. raprlNica __ zaZ8llltn...... ........,. 2 :.....,.a.- ....... 
ter, rtd za .-,nllllklo". i'I "la PnMCa Q 8b- ,... ... _ ..... dl ' 7 .. II a ' " 
1OUrIl. ..... ,....,.. ... ~1cI ......... ,$ '1117' zc i .. .....,...e i'l,-e:,...e,.......... F'NiI'rw., ou.AI __ DO z_ ..... , •• us • 
IiiJ'lza~~""'.I'hodltu;1r) ... 35 7 .... ' ; 1 Id)lb .. PU a ... 
rr~~O~""-i_1ou. "-' ....... 110 __ .... '9 ,r Milo, '_ .. lINIO............ _ .... prI ....... ln'a.' •• ~ .. bo 
Indllllll ,:? 01 .... -., .... 0MbnIl .......... PrOdIID.. 
,......'"<;11;1 ........ I ....... S 95.,.., O'jIIPO(IIiI"u .. 2t* .... 08IIU .. ,~. 
Da. -.:IlIr SImO v ~ o. ~ bo kov ____ v pcgrxti. POIIm re POhb'IO 
• .r:-"k ~~. 1t*II PtdIIOt. ."to~1II v pagod-
ti~je"_""~ 
po-.. bo_ pi • ... .ne ~0ClPR. ~ ... regIIIIr 
II .-. ........ ,., ~ ....... I$ • .,.I .. 'we.lC8pe~ri 
Bo le. ~ bo ,*-610 dckIOiiio i'l ...e. po 25. ,.. mora'" POCtIQI pllIbI 
1011 •• 10, _ II ~ Pm.,t'I i'I re lQJkIen ~ lt:*M ~ POdIIIIiOV. ~ ~,. 
oW.t1l8',,,,,,**" ~ .x-,........... we ~ 
&hi ObCt4t"O oaetdl POdaIkOV na bo 
~ Pn:68I bru llreC:I-. JliIN PIM;lItIIe t::~-. 0IiiIb, ........... v laID 
ptIUi , ....... om:n.bru .. e.... .,.., ............ ,..... ...... lIIa 
ICdDbol = .... " • , 
~ iCdIO," m\lll'lhO~ 
-"~""'II ._ ... .... 
... F Inl.ko. ! ...... ...... 
................. POdIIId ..... .. 
........ po ...... 
.. 
n •• _ ...... ...-....... ......... ",,, ._11: ......... ................................... 
........ a 2' 2 ' ....... 11" . 
........... 1I02.M1v .......... .. 
po ..... vocI 'Ig. ; ..... ...... ..-.... ,Kab ............ i' .,. 
eezal«in ~~ POIIm 11m: 
...~, ...... ~~ ... ~.........,. 
_. _,*1....., ....... 
Nil. Na PCd;gI CQn II ... t:I04hCI 
~ tMiIIIC ... ~ Pn;*lII CICI:* iI"I..., 
PQf"I.4III dod&rt'i ~ ~ ... 1IIstI II --. 1CIII1O ..... _ ............ ..... 
, .' ............. ,,'. -... 
--._ ........... 1 r._ 
........... ' U'''' 2 JI ;jI1vl&Ml 
...-.. til ........ 1 ....... 
0IIIIbne1l III ._ ..... ___ 11'.' .. " 
f'IN:a oolzMlaj:!l~re~ 
IQ amo,.1'IIkcuTl.i dli ~ POd&IIOI. 
IQ 10 POIi'Ib'II za iZVrtIlW POgCd)I "'1I'OIp --.................. ... 
..... jll ................ ,.u_ .. 
"""·11 1 ••• _ ..... __ 
ponudi_II:, 1 ......... ....... 
...... ' 1,.· ..... 11'" 
De.~. Te~W"kl~oo 
POIkIOO. ne. 1» J-. .. iii lrIIbI kupce"""" 
,pII:='" diii lItkI ~ \/lih) IJ'II«& ............................... 
bo .. III. 1 ............ t., 
0IIIIbne _II: pi ... "" 
Ne. ~.IItkI,.... .. rellllk, 
...... ,..". pnr.m 0Ilib, kOC 10 di:*a; 
"'<_.Otllkbo ..... ,~, 
Reeun:o '11I ...... lIOpll· ... 
............ 11:, ... II " ........ 
1 1 ' ... ' POdIiIII& ..... 1IIIf&;I: .... "'a ... , 1 ._ ........... =z~ 
'" _1u'· ...... III.I,.U .... 
.............. ut J ...... 0IiiIb,. 
..... ............. , rr" 
Oa.l~eeMlcmll"" 
.... pogcdIo, v 11m prmeru 80gIajI 
mobd&llr.o~~ ni pocrtbno, 
~ o ZIPOIMiI'l iii C:tlIbn "* ' J 9 
Obd&Ii:NII po ZaI«n..i, .., ul ko ni ~ 
lOgIICjit l,....,.,. ....... 
- .'. - .  ~ - .. - .. 
~ -.* 
Boljši predpisi 
za mala podjetja 
,_
komisija 
iiio...... _____ _ 
Strofjl predpisi o varstvu podatkov. Id bodo zalfli veljati 
25. maja 2018. bodo drtavtjanom omogolJU vel nacizMa nad 
njihovimi podatki, podjetJem pa enake konkurentne pogoje. 
En svetenj predptsov za vsa podjetJa, ki poslujejo v EU, ne 
glede na to, kje Imajo sedel. Spoznajte, kaj to pomeni za 
vaJe MSP. 
... in pospetit~ 
NOVI sistem omejuje stroške ln spodbuja rast podjetij 
gospodarskih kOristi naj bl 
pnnesla enotna zakonodaja 
Novi predpisi bi morali povečati zaupanje potrošnikov 
in posledično promet podjetij . 
, - ~. 
storiti 
Varovati pravice ljudi. ki vam zaupajo podatke. 
Vključite varstvo podatkov v zasnovo 
Zaščitne ukrepe za varstvo podatkov začnite vgrajevati v svoJe proizvode in stontve ~e v prvih fazah razvoja 
a .. Obdelujete podatke za drugo podjetje? . Imejte sklenjeno brezhibno pogodbo, lj katen so navedene obveznosti obeh strank 
Preverite, ali potrebujete uradno osebo za varstvo podatkov 
To ni vedno nUjno potrebno. Od vrste in količine podatkov, ki jih zbirate, Je odVisno, ali Je obdelava vaša 
osnovna dejavnost ln ali obdeluJete velike količine podatkov 
.. o 
Strankam enkrat na leto pošljete oglas za svoJo restavracijo 
Ste splošni zdravnik ln zbirate podatke o zdravju svoJih pacientov 
V Imenu bolnišnice obdelujte osebne genetske ln zdravstvene podatke 
Vodite evidenco 
MSP morajo voditi evidenco, 
samo če 
EVidenca mora vsebovati: 
Ime ln kontaktne podatke podjetja 
razloge za obdelavo podatkov 
podatke obdelujejo redno ••• 
obdelava ogrob. pravice ln •• • 
svoboščine ljudi 
opise kategorij osebnih podatkov ln posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki 
kategorije organizacIJ. ki prejemajo podatke 
podatke o prenosu podatkov IJ drugo državo ah organizacIjo 
rok za odstranitev podatkov (i::e Je mogoče) 
OpiS varnostnih ukrepov, ki se uporabljajo Pri obdelaVI (če Je mogoi::e) 
o 
Predvidevajte z ocenami Ilflnkov 
Samodejna. 
slstematl~na 
obdelava ln 
ocenjE'vanwosebn lh 
podatkov 
Stroški zaradi neupoštevanja predpisov 
Lokalni organi za varstvo podatkov nadzorujejo upoštevanje predpisov. Delo teh organov se usklajuje na 
ravni EU. Stroški, ki jih morate plačati, ~e pridete navzkriž s predpisi, so lahko visoki. 
4 
Opozorilo Opomin Prepoved 
zbiranja 
podatkov 
Vel o zakonodaji EU o varstvu podatkov 
httpJ/f'Lf!uropaeu{JUSti(e/datcJ protection! 
Denama kazen 
a li 
Obrnite se na organ za varstvo podatkov 
ht'tpJfec.europaeu!Justiceldata "protectlonJbodles.: 
authOritie511I'\dex_en htm 
Iskanje informacij o EU 
Na spletu 
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spleti!:bJ EUropa: n tr eulopael.i 
european-ur InIln(lp)(_~1 
Publikacije EU 
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http-Jlpublica.tJOnseuropa.e IIpubll cauons ali jih tam 
naročite. Za več Izvodov brezplačnih publikacij se obrnit e na Europe Oirect ali najbližjo informacijsko to&o 
(https:lleuropa.euleuropean·unionlcontact_sl). 
Zakonodaja EU in drugi dokumenti 
Do pravnih informacij EU, Vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah. 
lahko dostopate na spleti!:ču EUR-lelC http leur-lex-europa.eu 
Odprti podatki EU 
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (h IdataeuroPil.euleuodp/sl) 
Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene. 
Niti Evropska komisija niti osebe. ki delujejO v ~enem mero. niso odgarome za I.4Xlrabo podatkov Iz te plbhkadje. 
iti Evropska Irija. 2018 
ponovna l4XIraba je davoIjena z navedlo vira 
Politiko ponovne ~abe dokumentov Evropske komisije ureja Sklep 201l/833/EU (Ul l 330, 14.12.2011. str. 39), 
SpICŠla uredJa o varstvu podatkov ureja nalin. kako podjetja obdeIujE'jo oseme podatke in z njImi ra\rf\CIjo. 
Ce va~ pOOJetje portJja blago in storitve kjer koli v EU. se bo po sp.-ejetju enotnega evropskega zakona 
o varstvu osebnih podatkov moralo uskladiti predvsem z enim sklopcm predpisov na tem podrocJu. 
SpiCŠla ured>a o varstvu podatkov poenostavlja zakonodajno okolje za podjetja in vam daje novo 
priložnost za izbolj~Je upravljanja osebnih podatkov ter s tem povelanje zaupanja potrošnikov 
v vaše podjetje. 
Ta brošura povzema obveznosti vašega podjetja. ki jih doloca splošna uredba o varstvu podatkov. 
~oc... ' lr:lataprotectlOn1sl 
UNICn.E - NE ZAVRZITE 
Veliko enostavneje kot si lahko sploh zamislite! 
POMEMBNE INFORMACIJE O VARSTVU PODATKOV 
-. 
HSM X 10 Shredstar 
----.. 
, I ~ ~ ....... -~ [Ž] 
lO' , ... _ 
•• 
HSM C14 Securio 
~ Q) 
"." '''-
~ [Ž] .. , i.' 
•• 
1Wno:z(mm) ZmogI~t V_tni c-
Ne upravite ugleda 
podjetja, denarja, preprečite 
pravne posledice. 
R&zr,tJ (mm) ZmoftI'IOII "'......... C- ~ {IOoIm'l .urad [UlI 
,unu (~'1 .aUM Wil 
4.5dO(l<oHtld) 10 hi"" ,.. 99.C1O 
1.9(baldl 
,~-
HSM e18 5ecurio 
», 1).0\11 
•• 
Zmov!JM>st.urtQ v_trII ~ c-
(1Oghn'l U.III. 
ll-1SIisIoo P-l 269.00 
8-911>_ 14 319~ 
IG-Uli<!"" P-l I!>',OO 
s-6li<to. ...... 119,00 
1.9(trald) 
4.sUO~ 
1.901 s llO«lII 
HSM 826 Securio 
1El ~ 
"'" .. --
~ rn 
Zm<>9Ij' ..... n • __ .. V .. nOIl.......... ceno 
lIO\Jhn'l HJR 
19-211bt"" 1'-2 S19,1)O 
1"16b1"" ,.. 
9-11 hi..... P-S 
PIGO d.o.o •• Prijateljeva ulica 11 • 1291 Skofljica • r: 01 366 1990, 01 366 1992 • M: 041 325832 
E: pigo@pigo.si • W: www.pigo.si • W: www.unicevalniki-dokumentov.si 
YETER 1 APRIL 20181 5. KONFERENCA MSP . VARNO V DIGITALNO· 
MEMORANDUM MSP 2018 
1. V Sloveniji imamo manj kot 330 yelikih podjetij, preostalih 
preko 190.000 se uvršča med MSP, kar je 99,8% odstotkov 
vseh zaposlovalcev in plačnikov daWičin v promčun. 
Orlavnem zboru RS ne bo obravnavan, zato smo ln še 
vedno apeliramo, da se predlog sprejme, saj vsebuje 
določbe, ki so nujne, da se v Sloveniji lahko Izvaja 
GOPR, s poudarkom na letu 2018. 
2. Večina podjetij v Slovenij i (do 83%) je po raziskavi Eko-
nomske fakultete v Ljubljani (2015) družjnsko vodenih 
podjet ij in predvsem majhnih, z manj kot 50 zaposlenimi, 
odl ikuje jih kakovost, potitenje in tradicii;; pri poslovanju. 
5. Po razpravi na 5. konferenci MSP so udeleženci konfer-
ence podprli naslednje predloge in sklepe glede nujne uved-
be ZVOP-2: ~Sfollensko gospoderstllo nujno potrebuje 
Zekon o lIarstllu osebnih podatkoll-2, ki bo prilagojen 
Ewopski uredbi o Varsfllu osebnih podatkoll. Kot je zna-
no, ta Uredba začne I18ljatJ 25. maja, iz razpralle na 5. 
konferenci MSP pa je bflo razIlidno, da Imajo mikro, 
mala in srednja podjetja na to temo le lledno lIeč 
lIpralanj kot odgolloroll. ~ 
3. Prenos določb Uredbe GOPA bo predstavljal izjemno 
veliko težavo za vse oIxlelovaice, t'ie posebej MSP. 
4. Sprejem zakona y tem mandatu in tem sklicu 
OZRS je nujen. Zaradi trenutne politične situacije 
sicer obstaja dodatno tveganje, da predlog zakona y 
voljo dovolj informacij, lz katerih lahko 
izlut'ičimo posameznika. Po novem je 
torei več kot jasno, kaj vse je osebni 
podatek. To so spletni i<lentifikatorji: 
IP naslovi elektronskih naprav, ID-ji, 
pit'i kotki, elektronski naslovi ter tudi 
tako imenovani psevdonimni podatki, 
iz katerih je, za razl iko od anonimnih 
podatkov, mogoče razbrati, za koga 
gre. Aazen statistik praktično ni več 
anonimnih podatkov, saj je mogoče s 
posebnimi algoritmi y večini primerov s 
sodobno tehnologijo razbrati, za koga 
gm. 
Ključen č len GOPA-ja je tisti, ki določa 
odgovornost uprav1jalcev z~rk oseb-
nih podatkov. GOPR zahteva, da zna 
upravljalec osebnih podatkov vsak 
trenutek dokazati, da je skladen z 
vsemi zahtevami GOPA in da zna tehta-
ti in se odločati , kak('ina oblika varnosti 
osebnih podatkov je zadostna glede na 
vrsto osebnih podatkov, s katerimi 
razpdagamo in namen, za katerega 
te podatke obdelujemo. Kdor ima 
občullj ive osebne podatke (zdravstveno 
stanje, članstvo v sindikatu, čl anst-
vo v versk ih skupnostih in poIitK!nih 
strankah, filozofsko prepričanje), mora 
t'ie posebej skrbeti, da ti podatki ne 
uidejo k nepooblat'ičen im osebam. 
Informac ~ska pooblat'ičenka Mojca 
Prelesnik pa je ob tem poudarila, da 
ne morejo odgovoriti na posamična 
vprat'ianja posamičnih pravnih subjek-
tov, ali je nj ihovo poslovanje skladno 
z GOPA, ker na to vprat'ianje lahko 
odgovori samo njihov int'ipektor. Vsak 
upravljalec mora zato sam pogledati, 
katere podatke zbira in uprav1ja. 
PRVI KORAK - NAREDITE 
POPIS PODATKOV, KI J IH 
ZBIRATE 
Evidence dejavnosti obdelav oziroma 
katalogi, ki so opredeljeni v 30. členu 
GOPR, omogočajo in zahtevajo, da 
vsako podjetje ponovno preveri svoje 
Zbirke osebnih podatkov, s katerimi up-
ravlja. Vse tiste zbirke, ki so jih podjetja 
zbirala, in so o tem do zdaj obvet'ičal a 
informacijskega poobla('ičenca, ta pa 
je oblikoval javni register z~rk osebnih 
podatkov, je najbolje re enkrat pregle-
dati. S 25. majem se ta register ukinja. 
Kataloge in popise o tem, kateri podat-
ki se zbirajo, na kateri pravni podlagi in 
kako so zavarovani, pa mora podjetje 
samo hraniti pri sebi in jih ni treba 
nikamor pot'iiljati. To morajo opravit i tud i 
podjetja, ki zaposlujeio manj kot 250 
oseb, če zbirajo, obdefujejo in hranijO 
občutlj ive osebne podatke. Ta dolOČba 
pa naj ne ~ veljala za t ista podjetja, ki 
vodijO samo z~rke podatkov s področ­
ja d~OYfIega prava, torej samo podatke 
o svojih zaposlenih. 
POOBLAŠČENA OSEBA ZA 
VARSTVO PODATKOV 
Druga novost GOPA so tako imeno-
vane poobiat'ičene osebe za varstvo 
podatkov {Data protection officers -
OPOJ. To osebo mora imenovaU vsak 
organ javnega sektorja. Poleg tega pa 
tudi tista podjetja, ki y svoji temeljni 
dejavnosti obdelujejo osebne podatke 
za redno in sistematično ter obsež-
no spremljanje. To je denimo direktni 
marketing, mrežni marketing, analitsko 
profili ranje in segmentiranje strank. 
Temeljna dejavnost je tista, zaradi 
katere nek subjekt posluje in obsta-
ja. GOPR pri pooblat'ičen i h osebah 
put'iča svobodo. Lahko ima tudi več 
pravnih subjektov skupaj eno tako 
osebo. Lahko je zaposlena aji najeta. V 
vsakem primeru pa je treba kontaktne 
podatke pooblat'ičene osebe sporočiti 
informacijskemu poobiat'ičencu. Javna 
objava osebnih podatkov te osebe pa 
ni potrebna. Njen elektronski naslov se 
lahko glasi .OPO@podjetje.si_. 
Kaj pomeni -velik obseg obdelave_ 
osebnih podatkov?Tudi tu informacijska 
pooblat'ičenka pričakuje t'ie veliko odpr-
tih vpraŠ3nj. Vse podporne funkci je: 
HTM, IT, računovodstvo, v to ne sodijo. 
Neka družba za varovanje, ki obdeluje 
podatke več naročn i kov, pa v to skupi-
no gotovo sodi. 
o tem, kdo je lahko ta pooblat'ičena 
oseba, bo določal zakon, ko ga bomo 
dobil i. To ni reguli ran pokliC. GOPA 
zahteva samo ustrezno strokovno 
znanje, poznavanje predpisov in 
prakse. Sem pa sodi predvsem integ-
riteta posameznika. Vsekakor pa je 
treba poudari ti, da bo ludi v prihodnje 
izklj učno direktor gospodarske družbe 
odgovoren za pravilno izvajanje uredbe 
GOPA in ZVOP-2, pooblat'ičena oseba 
pa mu bo samo neodvisno svetovala. V 
nekaterih primerih bo morala ta oseba 
tudi svojemu direktorju jasno in odloč­
no povedati, če praksa podjetja ne bo v 
skladu z GOPR. 
GDPR V VSAKO 
DEJAVNOST 
SPREMLJANJA STRANK 
Katere dejavnosti bodo morale upo-
števati uredbo GOPR? VSekakor sem 
soctijo vse tele~nosli. Sem sodi;o 
dejavnosti tr:tenja. če zbirajo več kotle 
kontaktne podatke strank in kupcev. 
Dejavnosti , ki na pcx:Ilagi podatka'l tudi 
profilr&jo kupce. ki jih torej redno in 
sistematično sprem~. sem soclijO 
vse vrste -sledenja-, kot so dooimo pa-
metni števci za elektriko aH vodo. Sem 
sodijo vsi programi zvestobe ln vse 
pametne naprave, prek katerih pod-
jelja zbirajo podatke o svojih kupeih, 
strankah al i članih. TUdi. če na daleč 
štejete korake in porab ljene kalorije 
vaših strank. boste morali upoštevati 
in se ravnati po uredbi GDPR. sem 
sodijo pametne hiše. pametna mesta in 
pametni avtomobili. 
POOBLAŠCENA OSEBA 
ZA VARSTVO OSEBNIH 
PODATKOV NEODVISNO 
SVETUJE. DIREKTOR 
DRUŽBE ODGOVARJA 
Pooblaščena oseba za varstvo 
podatkov (OPO - ·Data Protection 
Ofticer·) bo imel v podjelju VBf8l1 
položaj, podoben Sir1dikalnemu 
zaupniku ali revizorju in bo vezni člen 
med podjetjem ninformacijskim 
pooblaščencem. Zagotoviti mt.I bo 
treba sredstva za elelo in lzobraževa~. 
DPO ne bo vezan na nobena navodila 
nadrejenih in nad sabo ne bo Ime! 
vodje, ki bi mu odreja l. kaj in kako bo 
r1~R I Tn hr1 AAm<'>l'OlnjM in f1Anrlvi!'\nR 
oseba z znanjem s področja varstva 
osebnih podatkov. Zato to ne mofe 
biti direktor gospodarske družbe. To 
niso funkcije, ki bi bile nameojene 
najvi~i upravi, CIO koIizije interesov ne 
bo smelo prihajati . DirektOf se odloča 
o namenih in sredstvih obdelave 
podatkov, DPO pa mu mora svetovati , 
ali je zadeva skladna z zakonom o 
varovanju osebnih podatkov in GDPR. 
Direktor pa je odgovoren za zakonito 
delovanje družbe. Vse to bo veljalo tudi 
za eno osebne družbe, seveda odvisno 
od tega, kakMle osebne podatke 
Zbirajo in obdelujejo, problem bo najti 
take ~lIdi , ocenjuje Mojca Pre lesnik. 
VETER I APRIL .2018 1 5. KO NFERENC '" ""sp . ...... RNO ... DI G ITALNO. 
GOOGLE JE NA 
-VARNEM- SEZNAMU 
(PRIVACY SHIELDI 
Nov je tudi pojem POgOCI:leOega 
obdeIovak:a, ki v imenu gospodarske 
družbe in za n;en roclXl obdelujejo 
podatke. To so lahko roclXlOVOdski 
servisi , rT podjetja, razne agencije, ki 
jih podjetje najame na trgu. 2:e zdaj 
so obvezne pisne pogodbe, ki mOrajO 
biti sklenjene z njimi, v prilodnje bo 
treba te pogodbe dopolniti z novimi 
zahtevami iz 28. člena GDPR, <IoIočiti 
pravice in dolžnosti, kaj lahko počne s 
temi podatki, katere podatke obdeluje 
in za kateri namen, kako cIofgo traja ta 
pogodba. ce so pogodbeni obdelo-
valei V tujin i, je treba najprej raziskat i, 
ali gre pri njih za zadostno raven 
osebnih podatkov. Podjetje Google 
denimo je vpisano v seznam ustreznih 
otx:lelovalcev (Privacy Shield). Obsta-
ja namroc dCJ9OVOf o zaščiti osebnih 
podatkov med EU in ZDA. In podjetja, 
ki so vpisana v ta register SO ustrezna 
v smislu varnosti osebnih podatkov. To 
je seveda tudi politična ocIoči!ev O tem, 
kdo je na tem seznamu, je komentirala 
inlormacijska poobIaščeOO Mojca 
Prelesnik. V vsakem primeru bo treba 
spremljati spletne strani. Tudi na strani 
informacijskega pooblaščenca bo obja-
~, katere države sodijo med vame 
v smislu wrovanja osebnih podatkov. 
ce denimo neko slovensko podjetje 
sodeluje z nemškim strežnikom, la 
sodi v varno področje, ker je v EU, 
je pa kljub temu tudi s tem nemškim 
podjetjem treba podpisati aneks k 
pogodbi o sodek)vanju, ki bo obsegal 
vse, kar predvideva 28. člen GDPR. 
Sicer pa bi slovenska podjetja morala 
ime~ take pogodbo že po oodanjem 
zakonu o varovanju osebnih podatkov, 
opozarja Mojca Prelesnik. Zdaj bodo 
te pogodbe le dopolnjene z novimi 
zahtevami. Pogoclbeni obdelovalec bo 
lahko po novem tudi sam najel svojega 
podizvajaJca, če mu bo primarno pod-
jetje to dovolilo, sicer pa ne. 
OBVESTILO O KRŠiTVI 
VARSTVA OSEBNIH 
PODATKOV V 72 URAH 
Dodatna naloga, ki čaka podjetja, je 
obvestilo O kršitvi varstva osebnih 
podatkov. GDPA so sprejemali šti-
ri leta, med procesom sprejemanja 
so zabeležili štiri tiSOČ dopolnil na 
uredbo. Ta določba je posledica teh 
cIopcWIil , poudarja Moj ca Prele-
snik. Kaj pomeni? ce bo pri upra-
~Icu osebnih podatkov prišlo CIO 
tako imenovanega _mosttJ.o (.Data 
8ridge-) - prenosa osebnih podatkov 
ven iz Sistema, te bodo osebni podatki 
~ k nepoobla!čenim osebam, bo 
treba o tem obvestiti informacijskega 
POObIaAtenCa v 72 utah od takrat, ko 
bomo to izvedeMo Tega pa ne bo treba 
narediti, te ne bo verjelno, da bi bile 
osebi ogrožene teme\ne človekove 
pravice, lore; zasebnost. ce pa bo nas-
topilo veliko tveganje za posameznike, 
bo treba te posameznike tudi o tem 
obves1iti. pri tem ni roka, jih je pa treba 
obvestiti brez nepotrebnega ocl lašanja. 
Podobna določba že zdaj velja v Za-
konu o pacIentovih pravicah, pa za zdaj 
informacijski pooblaščenec ni pr~ še 
nobene take prijave. ugotavlja Mojca 
Prefesn ik , zato je težko napovedati, 
koliko bo teh prijav. pri obvetča.nju 
infonnacijskega pooblaščenca, bo 
treba povedati , kaj se je zgodilo, koliko 
podatkov je bilo napadooih, katere 
zbir1le, navesti pa bo treba tudi ime 
pooblaščene osebe. kalGne so pred-
videne posledice in all so b~i že sprejeti 
ukrepi, da se to ne bo ponoWo. 
POTREBNA BO PONOVNA 
OSEBNA PRIVOLITEV ZA 
ZBIRANJE PODATKOV 
osebna prjvmtev za zbiranje in upravl-
janje z Osebnimi podatki posameznika 
kot pravna podlaga obstaja že zdaj, 
razlaga Mojca Prelesnik . Novo je, 
da bodo po uveljavitvi GOPA osebne 
privol itve izvedene v strožji obliki. 
Privolitev bo morala biti prostovoljna, 
brez priSile, dana za konkreten in točno 
določen namen - da posameznik ve, 
čemu se zbirajo in obdelujejo njegovi 
podatki. Pisna oblika privolitve sicer ni 
obvezna. bo pa z njo najlaže dokazova-
ti , da privolitev obstaja. ce je posa-
meznik tiho, iz tega ne moremo več 
sklepati. da se strir1s z našo obdelavo 
njegovih osebnih podatkov. Posa-
mezniku pa bo treba tudi povedati, da 
lahko svojo privolitev kadarkoli umak-
ne. Javni sektor in za dekM1o-pravna 
razmerja pa se namesto privolitve upo-
r~ zakon. ce do 25. maja privolitve 
ne bodo take. kot to zahteva GDPR, 
tudi stare ne bodo več veljale. Zato jih 
je nujno treba posodobiti in uskladiti z 
novo uredbo CIO 25. maja 2018. 
" 
Posvet je zak~učila zanimiva okrogla miza, nakateri so: direktorica KonlO ... d.o.o Branka Drnovlek 
Adamlje. direktor JK Group d.o.o. in odvetnik Matija Jamnik, namestnik informacijske poobIaščenke 
mag. Andrej Tomiič , mag. Katja Kra!kovic, predsednica uprave Gea College, d.d. ter Igor Zorko, 
direi(tOf ZlI d.o.o. in predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije pii GZS. oclgovarjali na 
vpraMr4S, kako naj se mikro, mala in srednja podjetja pripravijO na GOPR. 
DESET KORAKOV ZA 
MAJHNA IN SREDNJA 
PODJETJA DO 25. MAJA 
(s spletne strani informacijskega 
IXlOblaščencaj 
25.5.2018 se učne uporabljati 
Sploina uredba o varstvu podat-
kov (GDPR), ki določa nova pravila 
glede varstva osebnih podatkov. 
Kaj moramo storiti do takrat? 
1. PREVERITE VELJAVNOST OB· 
STOJEČiH PRIVOLITEV. Privolitev 
mora biti jasna ln ra1:umljiva l1:java, 
dana 1: nedvoumnlm pritrdilnim de-
JanJem in doka1:ljlva. Glej člene 61n 
7, uvodne določbe: 32, 42, 43, 171. 
2. PREVERITE NAČiN PRIDO-
BIVANJA PRIVOLITEV V BODOČE. 
Je posame1:nlku slre1:no obvelčen , 
komu daje podatke, katere in ukaJ 
ter kakine pravice Ima? Glel člene 
12,13 in 14. 
3. PRILAGODITE POGODBE S 
POGODBENIMIOBDELOVALCI . 
Določene klav1:ule v pogodbah 1: 
1:unanlimi l1:vajalci (računovodski­
servisi, IT ponudniki ... ) bodo ob-
ve1:ne. Glej člen 28. 
" 
4. PREVERITE IN PRILAGODITE 
POPIS ZBIRK OSEBNIH PODAT-
KOV - EVIDENCE DEJAVNOSTI 
OBDELAVE. Če ielimo podatke 
ustrezno varovati , moramo vedeti , 
kle ln katere imamo. Glej člen 30. 
5. PREGLEJTE VAŠE POSTOP-
KE ZA ZAGOTAVUANJE PRAVIC 
POSAMEZNIKA. Posame;r;nik lahko 
zahteva seznanitev, omejitev, 
izbris, popravek, prenos podatkov, 
poda ugovor. Glej člene 12 - 22. 
5. PRIPRAVITE SE NA IZVAJAN-
JE NAČELA ODGOVORNOSTI. Če 
so osebni podatki temelj vai!'iega 
poslovanja ne čakajte na obisk 
Inlpekc!Je ln pravočasno preverite: 
a) ALI BOSTE MORALI IZVAJATI 
OCENE UČiNKA? Glej člen 35. 
b) ALI BOSTE MORALI IMENOVATI 
ODGOVORNO OSEBO ZA VARSTO 
OSEBNIH PODATKOV (~DPO~I? Glej 
člen 37. 
c) VAŠE POSTOPKE ZA MINI MI-
ZACIJO (NAČELO VGRAJENEGA 
IN PRIVZETEGA VARSTVA PO-
DATKOV. Minimi1:irajte 1) količino 
zbranih podatkov, 2) obseg nji-
hove obdelave, 3) obdobje njihove 
hrambe in 4) kdo Jih obdeluje. Glej 
člen 25. 
7. PREGLEJTE IN PRILAGODITE 
VAŠE VARNOSTNE POLITIKE IN 
NJIHOVO IZVAJANJE. Več o var-
nostlza mala podjetja na vami na 
intemetu.sl. Glej člen 24. 
8. DOLOČITE, KDO BO POROČAL 
V PRIMERU VARNOSTNEGA 
INCIDENTA. Če izgubite podatke 
ali pridejo v roke nepooblalčen lm 
osebam boste morali o tem 
porOČIIti v 72-lh urah. Glej člen 33. 
9. RAZMISLITE, ALI BI RADI DO-
BILJ CERTIFIKAT, DA ZA OSEBNE 
PODATKE USTREZNO SKRBITE? 
Certificiranje bo moino čez nekaj 
časa, bo prostovoljno, a plačljivo. 
Glej člen 42. 
10. NE ZMORETE SAMI? POiŠČiTE 
ZUNANJE STROKOVNJAKE, A NE 
NASEDAJTE VSAKI PONUDBI IN 
STRAŠENJEM Z VISOKIMI KAZ-
NIMI. Glej ~zdrava pamet~. 
(Za prenos uredbe v na j pravni 
red je pristojno (resorno) Minis-
trstvo 1:a pravosodje. Priporočamo 
vam, da spremljate spletno stran 
Informacijskega pooblalčenca 
in spletno stran Ministrstva za 
pravosodje. Pripravil: Informacijski 
pooblatčenec , 14.9.2017) 
BRUNU KOMACU 
PRIZNANJE POMLADNI 
VETER 
letos je priznanje Pomladni veter dobil iz rok ger'lefahega direktorja Direktorata za internacionaJizacijo, 
podjelnitilvo in tehnologijo pri Ministrstvu za gospodarstvo il telYlologijo Jerneja TOl/laka pre;el 
direktor Zadruge Soča-Trenta z.o.o. Bruno Komac, ki se je ob tej priložnosti za priznanje zahval~ in 
poudar~. da je to nagrada za celotni tim sodelavcev in prebivalcev doline Trente . • vtasih pozabljamo. 
da so nekatere stvari zelo enostavne, analogne. Digitalno pa je samo orodje ZB doseganje ciljev. Ena 
pomembnih stvari je isJ<fenosl, lako v življenju kot pri delu, ' je!e poudaril Bruno Komac. 
BRUNO KOMAC, 
DIREKTOR RAZVOJNE ZADRUGE 
SOČA - TRENTA IN DIREKTOR PODJETJA 
KRAJCARCA D.O.O. TRENTA TER ČLAN 
IZVRŠiLNEGA ODBORA ZMTS (ZDRUŽENJE 
MALIH TRGOVCEV SLOVENIJE) "p rečudovita dolina Trente ja bila demografsko zlomljeno področje, 
brez delovnih mest in osnovne trgovske ponudbe ter brez vsake 
razvojne perspektive. Ko je Bruno Komac prevzel vodenje razvoj-
ne zadruge in njenega podjetja Krajcarca, je pripravil srednjeročni 
načrt· desetletni razvoj zadruge, podjetja in posledično celotne doline 
Trenta. Prvi uspeh je bila otvoritev prve trgovine v dolini in sicer v kraju 
Trenta ter organizacija potujoče trgovine s tremi vozili in skladiščem. Od 
tu se je začela oskrba prebivalcev po od ročnih krajih doline, kampih in 
gostinskih lokalih po celotni dolini. Podjetje ima v lasti tudi majhno hidro-
elektrarno Krajcarco. Nesporno dejstvo je, da se je obisk turistov v doli-
ni neverjetno povečal, za kar je zaslužna tudi zagotovljena osnovna in 
gostinska ponudba. V dolini Trenta sta zavladala optimizem ter perspekti-
va po zaslugi Bruna Komaca. " To je utemeljitev in razlaga nagrade. Bruno 
Komac pa k temu doda, da si je nagrado prislužil celotni kolektiv. 
Bru no Komac:: To ni samo moja 
uspešna zgodba, ampak uspeh celot· 
nega tima. Sama zgodba ima SYOje 
korenine v začetku OO·ih let, ko sta bi~ 
ustarlCN!jeni razvojna zadruga soča 
Tmnla in njena odvisna druZba Kraj· 
carca d.o.o. Ust~ je bila r'l8j)rej 
zadruga. Gonilna sila v tistem obdobju 
so tHi kolegi: S lni§a Grmodek, 
Bof:idar Kavč ič in inženir Danilo 
M agajna, ki je tudi konstrurat malo 
hidroelektrarno na potoku Krajcar· 
ca. Zadruga je po štirih letih izjemnih 
naporov zgradila malo HE, ki je začela 
obratovati julija 1996. osnovna zamisei 
razvojne zadruge je bila, da bi doiina 
T mnte postala samooskrbna - tako 
z elektriko, ki bi napajala vasi Soča, 
Tmnta in Lepena kot ludi s preskrbo 
z živili fl drugimi osnovnimi ŽM~· 
$kimi potmbščinami. Živimo namreč 
na zelo zahtevnem področju, kjer nam 
ni priZanašeno niti z različnimi slabimi 
vremenskimi vplivi niti s potmsi. 
To nam je v dveh clesetle~ih v dotdni 
meri uspelo in glede na naš elektrodis· 
tribuci;Ski ustroj. oddajamo proizvede· 
no elektriko v elektro energetski sistem. 
• Kako to, da se nikomur prej ni 
SPIaČaIO organ~rati trgovine? 
Bruno Ko mac:: V peteklosti smo v 
vaseh soča in Tmnta imeli dve majhni 
lokalni trgov"i , ki pa sta zaradi različnih 
razlogov zapni svoja vrata. Med Kranj· 
sko goro ln Bovcem, kjer je cca. 42 km 
" 
razdalje, smo tako do leta 2013 bili brez 
ustezne trgovinske oskrbe. Niti domači­
ni niti turiSti niso mogli kupili osnovnih 
živtjer-.skiI'" laI"Iničnih dobrin. Na~ 
inovacija, če lahko uporabim ta izraz, je 
bila, da smo se dogovorMi z eno oo že 
obsto;etih trgO\Iinskih družtl- s Famo 
d.o.o. iz Vipave, da smo 29. apria 
2Ot3 skupaj odpI1i PfVO trgovino v vasi 
Trenta, ki je približno na polovici poti 
med Kranjsko goro in Bovcem. Takrat 
smo si skromno ~ubMi. da bomo 
trgovirj(;o ob koncu sezone zaprli, če 
ne bo dovolj prometa. No. to se ni zgo-
dilo, pač pa se je projekt oskrbe doline 
Trente razvijal naprej. povpraševanje je 
postalo dobro ... je v bistvu vsaKo leto 
še boliše. 
Konec leta 20 t 3 fi v pr.; POIOVid leta 
2014 smo ~ še dva kom~ za 
prodajo v potujočtl trgcMnah, S kateri-
ma pokriv<mo poctočje celotne občine. 
orgariziramo r"IMVEIČ prodajo na domu. 
lela 2Ot4 so v Razvojni zadrugi stek-
~ pogovcr1 o tem. da bi stadonamo 
trgeM-"IO octlr1i tudi v vasi Soča. Rečeno 
- storjen;). sedaj mamo dve trgovini. na 
vsaktl tO km, En) v Trenti in eno v SOO. 
S ~ \I"gOW"8"ni pa OSkrtJt.temO 
praktieno oaIotno l::IOWkO občino. 
• Kaj vam je torej prineslo povezo. 
vanje z vipavsko Famo? 
Bruno Koma c: : NaM prednost je ta. 
da smo se dogovorili in ~ali z že 
delujOčO trgovsko verigo Fama d.o.o., 
k i nam omogoča diStribucijo blaga po 
konkurenčnih cenah. Razvojna zadruga 
OZ. njena OOviSna družba Krajcarca 
pa poskrbi za ustrezno zalogo. To 
je novost in omogoča primerno 
konkurenčnost ponUdbe. Govorimo 
o neki vrsti "neprave Iran!ize". Ce 
bi MO vMOga lot ili sami. MO nam ne bi 
izplačalo. 
VETER I APRIl201a I PRIZNANJE POMLADNI VETER ZA LETO 201 7 
• Omenili ste svoj t im , kako velik je? 
Bruno Komac; Moj tim so sodelaVCi 
v družbi Krajcarca in v Zadrugi soča 
Trenta, ki soustvarjajo naše skupne 
uspešne dnevne aktivnosti. Ravno tako 
so del uspešnega tima člani NadZor-
nega odbora in upravnega oobora na 
čelu z dr. Zdravkom Kravanj a. In 
končno so naš tim vsi zadružniki ter 
vsi ljudje v ce!otri dolini Tr8flle, ki nas 
podpira;o. Kot posameznik v tem timu 
sem le en kamenček v uspeWem mo-
zaiku skupnih aktivnosti, h katerim smo 
zadružno zavezani. To nagrado si tako 
zaslužijo prav vsi, saj rezultate ustvarja-
mo kot skupina (Zadruga in Krajcarca 
z vsemi poslovnimi enotami). Letno kot 
skupina ustvarimo približno en miljOn 
evrov neto prometa. V to je v~tata 
prodaja električne energije, prOOaja 
v vseh enotah trgovine ter prodaja v 
lokalih v Soči in v Trenti. 
• Sta pa bistveno prispevali k razvoju 
turizma v dolini Trente. 
Bruno Komac : Kot razvojna Zadruga, 
ki se zao.oeda pomena razvoja turizma, 
smo z vsemi našimi aktivnostmi vseka-
kor pripomogli k pozitivnim multip~ka­
tivnim učinkom. Trgovina namreč ni 
namenejna sama sebi. Njena dodana 
vrednost je v pove.leN"anju ostalih 
deležnikov, OSJUbi turi:stičntl kampov, 
počitniških stanovanj, apartmajev in 
gostinskih objekteN". Doseg~ smo želeni 
cilj, da ljudje d~ časa ostanejO pri nas 
in ta čas kvalitetno preživijo. Nekdo, 
ki pride v kamp, zdaj lahko ostane cel 
teden ali 14 dni, ker ina zagotovljeno 
preskrbo s hrano in osta~mi osnovnimi 
potrebščinami. Bolj ko sodelujemo, 
bolje je za vse nas. Zato odttčno sode-
lujemo tudi z domačo krajevno skupno-
stjo in občino Bovec. Pa!e nekaj je 
na~ značilnost. V Razvojni zadrugi 
smo cIogovorjeni. da vse pozitivne fi-
nančne učinke VIagamO v raz..uj doline, 
da si ne delimo dividend oo morebitne-
ga cIobička. Največja dividenda za nas, 
ki tu živimo je. da se povečuje kakovost -. 
• UstanoviM ste razvojno zadrugo. 
Kako to? 
Bruno Komac: Razvojna zadruga 
omogoča poseben poslovni model. ki 
Sicer v Sloveniji ni tako izrazito razvit. 
ZgodoYina zadružnl~tva je na Sloven-
skem stara že več kot sto let. osnovno 
vodilo zadrug je, da usl varjeni dobiček 
ostane tam. kjer je nastal in se pofabi 
za cIobre namene na tem prostoru. 
Nekaj ustvarimo ln potem nekaj "damo 
na kup". da lahko jutri naredimo nekaj 
novega, koristnega za dolino. Vendar 
pa ne pofabimo več, kot smo ustvarili. 
To je preverjena kmečka logika. Poleg 
lega se na!a HE Krajcarca ln obe 
trgeN""'i glede prihodkov lepo dopolJiu-
jejo skozi vse lelo. Pozimi oz. v pada-
vinskem obdobju proizwdemo več 
elektrike in ustvarimo več dohodka oo 
njene prodaje. poleti oz. v času izrazite 
ILWistične sezone pa ustvarimo več 
sprodajo v trgovinah in v gostinstvu - v 
turizmu. Tako nam pravzapraol vsako 
vreme ustreza, vedno smo v varnem 
ekonomskem pasu. 
·A1llahko ljudje v vaiih trgovinah 
kupijo tudi kaj posebnega? 
Bruno K omac: Vsekakor, ponujamo 
predvsem lokalne pridelke: sir, med, 
lokalne mesnine, posebne čokolada 
CarniOla. Letos pa bomo začeli proda-
jali tudi ribe. predvidoma !arenke aji 
so§ke postrvi. 
• Tekst: VI DA PETROVČ i Č 
' 1 .... z." • ., ~; • • • to. ZZ, ~ ..... oO ,....p .. d .. d.o . (lU . o .... ~_.;. ....... .............. ... 
IGOR ZORKO: »VEČ VPRAŠANJ 
KOT ODGOVOROVcc 
Evropska uredba o varovanju osebnih podatkov, bolj znana kot GDPR, 
buri duhove, ne le zaradi svoje vsebine, pač pa tudi zaradi svoje 
nedorečenosti. Datum njene uveljavitve - 25. maj , se nezadržno bliža. 
Slovenska majhna in srednja podjetja pa bega v zvezi z uredbo in 
slovensko predvideno prakso več vprašanj kot odgovorov. 
Igor Zorko , predsednik združenja za informatiko in telekomunikacije pri 
GZS, podpredsednik GZS za digitalizacija za mala in srednja podjetja, 
ter dobrega pol leta tudi predsednik UC Digitalne koalicije, ki pod 
okriljem EU komisije povezuje več deležnikav: vlado, gospodarstvo, 
nevladne organizacije, inštitute , univerze, lokalne skupnosti , vse s ciljem 
- zagotoviti uporabnikom prijazno digitalizacija, je prijazno osvetlil nekaj 
.. GDPR dilem-o Igor Zorko je tudi direktor ZZI d.o.o. , družinskega 
podjetja za razvoj informacijskih sistemov, ki ponuja tudi rešitve v oblaku 
za podjetja. 
Zorko: Izzivov ZB pooudnike in 
upcxabnlke eStoritev v ~tu 2018 ne 
predstavlja samo ti. General Data 
Protection-GDPA zakonodaja. POC pa 
tudi drugi ukrepi in zakonske spre-
membe EU na področju digitalizacija. 
Ur~ informacijske vamosti (Cyber 
security). elektronskih identitet ter 
elektronskih storitev zaupaoja ElDAS, 
eHrambe. bančnih storitev. enotnega 
EU poslovanja z eRačun~ enotnega EU 
digitalnega trga in druge spremembe 
posegajo v !iroko področje regulacije 
digitalizacije družbe in podjetij. O eldas 
na primer se zelo malo govori, pa je po 
mojem mnenju tudi zelo pomembno, 
saj definira, kako bo urejeno zaupan-
je v elektronske storilve, ka!ne naj 
" 
bodo elektronske entitete (d igitalne 
Osebne izkaZnice), ter kako bo na 
primer potekalo verodostojno elek· 
tronsko poslovanje. GDPA se dotika 
varovanja osebnih podatkov, ki je del 
te zgodbe - kritičnih osebnih podat-
kov. Zelo pomembno je, da si želi EU 
regulator zaščitili državljane pred izrabo 
in napačno uporabo n,hovih osebnih 
pxlatkov. Za doS8garie tega cilja pa 
mora celotno poslovno okolje, država, 
ter porI.Idniki storitev lMIsti primerne 
ukrepe ter priIagoditw. To velja za 
vse, za velike in male, ki razpolagajo in 
uporabljajo osebne podatke v svojem 
poslovnem procesu. 
O Kakšno je ta hip stanje varovanja 
osebnih podatkov v Sloveniji? 
Zor ko: smo na neraziskanem terenu. 
25. maja bo GDPA zakonodaja 
začela veljati v celotnem prostoru 
EU, nihče pa na ve natančno, kako 
bosta zakonodaja in regulator v 
Sloveniji delovala v praksi in to je velik 
problem. PosIuWno različne razlage, 
kalGne naj bodo prilagod~ve za velika 
podjetja in javne zavode, ki hranijO in 
uprav\ajo veW<o osebnih podatkov 
in v kOIik&li meri za ma~ družbe 
ali tiste. ki jih ne upravljajo. samo za 
velika podjetja in velike upravljalce 
osebnih podatkov velja obveZa, da 
imajo zaposleno posebno poobIa!čeno 
osebo za podrotje osebnih podatkov. 
Vsako podjetje pa mora primerno 
priagocliti lastne procese za varovanje 
osebnih podatkov. Osebni podatki 
se lahko uporabljajo zgolj za namen 
za katerega so bil i prido~jeni in z 
pokrit jem formaJnega odnosa z fizično 
osebo. Ob tem pa ni povsem jasno 
kako je potrebno urediti odnos z 
obstoječimi strankami, kater ih podatke 
ima podjetje, in ali .fe nujno potrebno 
pridobiti njihovo novo soglasje za 
upravljanje z njihovimi osebnimi 
podatki po novih splošnih pogojih. 
Ljudje imajo po novem pravico 
vedet i, s katerimi njihovimi osebnimi 
podatki razpolaga organizacija in za 
kakšen namen. Uporabnik mora imeti 
možnost, da briše al i omeji uporabo 
svojih osebnih podatkov. Podjetja 
bodo morala tudi zagotoviti, da so ti 
podatki pravi lno upravljani in zaščiteni. 
To pomeni, da bodo morala podjetja 
tud i formalno zagotoviti interne ukrepe 
in akte za njihovo zašč i to, prilagoditi 
sisteme ter izobrazit i zaposlene. 
• Kaj torej čaka gospodarske drufb&? 
Zorko: Najprej moramo pregledat i 
svoje poslovanje in preučit i rabo ter 
namen uporabe osebnih podatkov v 
svojem podjetju in pri partnerjih. Nato 
nas čaka sprejem internih ak tov, ki v 
poslovanju firme urejajo to področje (z 
zaposlen imi,. .. ), primerna prilagoditev 
procesov in urejanje zbili<. osebnih 
podatkov ter na koncu pregled in 
dopolnitev odoosa z strankami. Biti 
pa moramo natančni pri upoštevanju 
dobrobiti lastnikov osebnih podatkov, 
a pragmatični pri urejanju področja. 
Prevelika administracija ne pomeni 
najboljše rešitve. 
• za koga torej še posebej velj ata 
nova uredba in nov slovenski zakon? 
Zorko: Za vse gospodarske družbe, 
tako velike kot majhne. Vsi moramo 
pazitJ na osebne podatke in z nj imi 
ravnati v skJadu z evropsko uredbo. 
Razlika med velikimi in malimi podjetji 
je po mojem razumevanju samo način, 
kako ukrepati , da zadostimo zahtevam 
GDPR regulatorja. Pri nas ima to vlogo 
informacijska pooblaščenka . Velika 
podjetja se bodo morala zaščite oseb-
nih podatkov IotitJ bolj formalno s pred-
pisanimi ukrepi. Za majhna podjetja, ki 
ne razpolagajo aji uprav~ajo velikih ko -
l ič i n oseOOih podatkov, pa bo verjetno 
dovolj, da bodo popisali zbirke osebnih 
podatkov, prilagodili ukrepe za njiho-
vo zaščito in se formalno prilagodil i z 
internimi akti. Najbdj pomembno pa je, 
da si podjetniki tud i preberemo za kaj 
VETER I APRIL 20 181 5. KONFERENCA M5P . VARNO V DIGITALNO. 
gre ter razumemo zahteve in posledice 
zakona. Formalno predpisani ukrepi za 
mala podjetja niso predpiSi, amorajo 
tud i le-ta delovati v skladu z zakonom 
in so lahko prav tako kaznovana, če 
j im osebni podatki -uidejo- ali z njimi 
ravnap v nasprotju z zakonodajo. 
- Kazni pa so visoke, kajne? 
Zorko: Vsekakor. Kazni znašajo od 2 
do 4 odstotke letnega prometa. Potre-
bno pa je poudari l i, da kazen podjetje 
lahko dobi tudi , če osebni podatki ne 
_uidejo., ampak se izkaže, da z njimi ne 
upravlja skrbno ali za pravi namen. 
- Kaj pa. če neko podjetje sploh ne 
zbira niti ne hrani osebnih podatkov? 
Zorko: Takega podjetja ni. Osebni 
podatki nastopajo povsod, že elektron-
ska pošta al i plači l na lista je vsebuje 
veliko kritičn i h oseOOih podatkov. 
Vsako podjetje se mora zavedati, 
kateri so tist i osebni podatki, ki jih 
morajo še posebej skrbno obravnavati 
in kako. Eno so na primer podatki o 
strankah, drugo pa so osebni po-
datki o zaposlenih. Res pa je, da so 
nekatera podjetja bdj in druga manj 
izpostavl.fena. Računovodski servisi 
upravljap z mnogimi kritičnimi podatki 
tud i osebnimi, zato morajo natančno 
opredel iti svoj način deja in sprejeti 
ukrepe za zaščito podatkov svoj ih 
strank. Kar pomeni sprejeti interne akle 
ter še dodatno izobraziti zaposlene, 
da bodo ravnali v skladu z zakonom. 
Tu so na primer spletni prodajalc i, k i 
razpolagajo s podatki o osebahikupcih 
ter njihovih transakcijah in navadah ter 
zelo radi izvajajo direktni marketing tudi 
neregistriranim uporabnikom. Kartice 
ugodnosti so tudi lahko izziv, če se 
podatke o imetnikih ne upravlja p ravilno 
in se jih izkorišča za namene, ki niso 
definirani v odnosu do uporabnika. Tu 
so lahko tudi marketinške agenci.fe, 
medijski pooudniki, raziskovalci javne-
ga mnenja/anketarji, trgovci , serviserji, 
upravIjaJci stavb, avtoservisi, avtošole, 
izobraževalne ustanove, skratka vsi, ki 
zb irajo in hranijo veliko osebnih podat-
kov. Tam, kjer je fizična oseba stranka, 
tam nastajajo osebni podatki. Je pa 
pomembno ne toliko katero dejavnost 
izvajajmo ampak al i oseboe podatke 
strank hranimo in jih uporabljamo za na 
primer mali<.eting aji vodenje odnosa z 
fizično osebo. 
-Česa se podjetja naj bolj bojijo? 
Zorko: Najbolj se podjetja bojijo 
kakšen bo nadzor, kako se bo izvajal in 
kakšna bo kaznovalna politika inšpek-
cij. Nihče si ne more 100% zagotov iti , 
da ne more iti kaj narobe, kazni pa so 
izredno visoke. Prakse n i in trenutno 
nihče točno ne ve kaj točno pomeni, da 
si sprejel vse ukrepe in da si na vami 
strani. Tega se bojip vsi v EU in zato so 
nekatera mednarodna vel ika podjetja 
že sprejela rezervacije za potencialne 
kazni. Upajmo, da regulator ne bo 
dokazoval primere dobrih praks tako, 
da bo na začetku nekatera podjetja 
zelo oglobil. Vel ik problem za nas mala 
podjetja je, da i':lovek nikol i ne ve, kdo 
bo zaradi neke nehotene napake plačaj 
globo, ker zadeve niso dovolj definirane 
ali razložene v nacionalni zakonodaji . 
Oseboo menim, da se vsega kar se 
načrtuje in je zapovedano v tej direktivi 
nihče ne more 100 odstotno držat i. 
• Torej. problem so lahko fe naslovi 
elektronske pošte. 
Zorko: Elektronski naslovi so lahko 
pro~em , še posebej, če so v kom-
binaciji z drugimi podatki, s stalnim 
prebivali~čem podatki posameznika 
kot so slike, tekoči računi, imormacije o 
otrocih in podobno. Vendar, dokler so 
v domeni fizičnih oseb in j ih ne hranimo 
ali uporabljamo v posjovnih procesjh, 
to po moje ni tak problem. Bistvo je 
verjetno, da ne smemo osebnih podat -
kov posameznika izkoriščati za namene 
podjetja, ki niso v skladu z dogovorom 
sfizično osebo. 
• Kako naj torej podjetja ravnajo do 
25. maja? 
Zorko: že naš dosedanji zakon o 
varovanju osebnih podatkov je bil do 
sedaj eden strožjih v EU in s tega vidika 
rlohP.r. t::A ~mo AA l)Il rlrfll li cin ~Ilj. 
smo naredili že pol dela. Upam, da bo 
regulator dopuščal neko bolj meh-
ko prehodno obdobje, v katerem bo 
aktivno svetoval, opozarjal in malo manj 
kaznoval, če ne bo namernih kršitev. 
Podjetja lahko poskrbijo za ustrezno 
organizacip, in orodja, ki zagotavljajo 
primeren pregled evidenc, varnost in 
zaščito dokumentov in podatkov. Pred-
vsem pa je t reba najprej ugotovit i, kaj 
imamo in kje in kako z njimi ravnamo in 
kdo to v firm i počne . Podjetja naj opre-
deHjo procese ter ukrepe, S katerimi 
bodo omogočH i, da bodo uporabnik i 
čim bdj zaščiteni. Od uporabnikov je 
treba ponovno pridobiti vsa soglasja, 
če leh soglasij za dot ičen namen upo-
rabe podatkov tega do sedaj ni b ilo. 
VETER I APRIl20lS1 5, KONFERENCA M SP . VARNO V DIGITALNO· 
V ve~ko primerih ni potrebno pridobi-
vati novih soglaSij, če je b~ namen in 
vsebina upooIbe osebnih podatkov 
že opredeljen V dosedanjem odnosu. 
Sprejeti aJi dopolniti pa je treba interne 
akte za ravnanje S podatki, in z n~mi 
temel~to seznaniti zaposlene in ZIX18nje 
izvajalce, ln samo upamo lahko, da 
dWektiva ne bo pri'lesla preveč strahu 
ter omejtev v kvaliteti ali prijaznosti e-
Storitev za končne uporabr1ike, podob-
no kol se je to zgodilO pri ·pi~tkih. 
kjer je obvestilo samo dodaten klik VeeI-
no, ko pridemo na spletno stran. Oseb-
ni podatki so sestavni del ne samo 
naših življenj, ampak tudi poslovnega 
okolja. Zato se vsi strinjamo. da je os-
ebne podatke potrebro zaAčiti ti , da ne 
prihaja do izkoriAčanja in da vsi z njimi 
ravnamo pametno in Skrbno. Praksa 
pa nam bo Sele pokazala ali je trenutna 
zakonodaja prava pot CIO cilja. 
• Ali bodo z direktivo najboij zasJu!l1a 
IT podjetja? 
Z orko: Upam, da ne, Trenutno največ 
na širtem trgu služijo tisti, ki Ofga-
nizirajo izobraževanja in svetovar1e 
za razlago zakonodaje in ukrepov. 
Večja poc:Itetja pa veliko vlagajo tudi v 
sistemske aplikativne r&§tva. Zato naj 
bodo uporabr1iki previdni saj zgolj na-
kup neke rešitw ne pomeni reševanja 
problema GDPA. Glavno vprManje je 
ali smo naredili organizaqsko vse, da 
zaAčitimo interese strank na področju 
zaAčite osebnih podatkoII. Tudi domači 
ponudniki poslovnih aplikacij posk~ 
prilagoditi svoje rešitve novim .zahIe-
~. 
Tako, da misliTI. da bodo rezultat 
GDPA kvalitetnejSe poslovne rešitve, 
večja urejenost firm. večji poudarek na 
informacijski varnosti ter večje zaveda-
nje nevamosti iz okolja. V prihodnje pa 
se nam gotovo obeta nov ali preoovtjen 
poklic. To so na primer inženirj za varo-
var1e in upravljalie podatkov. 
ZAHVALA 
POKROVITELJEM 
Krovni pokrovitelj O NLB 
Zlati pokrovitelj pigg 
pisarn~~1 mal('rial 
Bronasti pokrovitelji 
TISK 24 
Podporni pokrovitelji 
CDPR Gospodarska zbornica ••• Slovenije ••• ••• 
SPLOŠNA UREDBA O VARSTVU PODATKOV 
2-dnevni seminar z delavnico je 
namenjen podjetjem. ki želijo 
sami urediti in pripraviti 
dokumentacijo v skladu s pravili 
iz uredbe. 
Udeleženci seminarja izdelajo 
koncept delovanja v skladu z 
direktivo in pripravijo osnutke 
ustreznih dokumentov za 
neposredno uvedbo v podjetje. 
pisarniški material 
POOJET JE PIGO 0.0.0. JE DRUŽiNSKO 
PODJETJE, KI JE BILO USTANOVLJENO 
KONEC LETA 1993 ZA NAMEN PRODAJE 
IN DOSTAVE: 
• kompletnega potrošnega pisarniškega in promocijskega materiala, 
• tiskalnikov, uničevalcev dokumentov in drugih naprav, ki se uporabljajo pri 
poslovanju 
• lonerjev in črnil vseh blagovnih znamk 
• papirne konfekcije 
v podjetju PIGO d .o.o., se ukvarjamo s PrtXiajO in dostavo celotnega pisami~ materiala vldjučno s prodajo naprav, 
tiskalnikov, uničevalceY doI<;ument()Y, 10I"lefjev, črni in papirne toalelne koofekcije. Prepoznate nas po odzivnosti , \(()r1I:l.A'"enčfitI 
cenah, zanes~ivostj.osebnem in pozitivnem odnosu do kupcev. Z nasveti vam pomagamo pri vaših vpraS3J1ih in odločitvah , 
izbrane produkte pa vam z lastno doslavno službo hitro in kvalitetno dostavimo na željeni naslov. vse ~ navedene aktivnosti 
pripomorejo k temu. da pridobivamo vsako !eto več zvestil kupcev lako produktOY kot stOlitev, hkrati s tem pa imamo vsak0-
letno rasi prodaje in prihodkov ter povečano Mevio zaposlenih. 
V zadnjih letih na§o ponudbo dopolnjujemo še s prodajo različnih blagovnih znamk. S to dopolnjeno ponudbo vsem našim 
kupcem nudimo po dostopnih cenah tudj prepoznana in kvalitetne proizvode. 
HSMO 
~ --
)(Rexel' 
- "" 
Kot ekskluzivni uvoznik unitevalcev HSM I'()m nudimo popolno H S M' 
storitev ln pomot pri nakupu primernega uničevalca dokumentov-
Fbhvalimo se lahko tudi s posebnim statusom ~PARTNER RRST GOlD., 
kot ponudnik proizvodov pod;elja Hewlett Packam (HP). 
~. II MecllllRenge 
KensInglon' 
Prepričani smo, da smo pravi naslov za vaše nakupe od svinčnika , radirke , papirja do 
uničevalcev dokumentov, tiskalnikov in vsega ostalega pisarniškega in promocijskega materiala, 
za vas in za vsa vaša naročila ali povpraševaria smo dosegljivi preko leielCJllO'll: 01 366 1990, 01 3661992, 041 325832, 
na spletni Irgc:J'.Tli WWW.PlGO.SlalinaelektronskemnaslovupigoOpigo.si 
Sedež ~sli imamo na naSkMJ Prijateljeva 11 , 1291 Škoftjica, vse kupce pa oskrbujemo iz !\Mih sklad~h prostoroY 
v L;lbl;anl, pot K sejmiAeu 30. 
Bralce glasila Veter, nale kupce in potencialne kupce prav lepo pozdravljamo. 
PIGO d .o .o • • Pri;ateljeva uliCa 11 • 1291 Škofljica . T: 01 366 1990, 01 366 1992 • M: 041 325 832 
• E: p lgo . plgo.sl • W: www,pig o.si • W: www,unlcevalnlkl-dokumentov .• 1 
YETER 1 APRIL 20181 5. KONFERENCA M SP .VARN O V DIGITALNO. 
ZDRAVKO KAFOL: 
»POSVOJIMO KNJIGO!« 
GZS-Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev skupaj s štirimi 
ministrstvi: za izobraževanje, za kulturo, za gospodarski razvoj in 
tehnologijo ter z ministrstvom za delo vodi akcijo: "Posvojimo knjigo«. 
Akcija, ki se.fe sicer začela v ameri - Letos pa bomo verjetno posvoji li knj igo 
škem Seatlu pred desetimi leti, je v istega avtorja Skrivno življenje živali , 
Sloveniji nastala kot odziv na raziskavo 
OECD-ja. Ta je ugotovila, da je vsak 
četrti Slovenec funkcionalno nepismen. 
Slovenci srno se uvrstili v tej raziskavi 
na 28, mesto od 34. mest . • Zato je 
cilj akcije, da do naslednje tovrstne 
raziskave izooij!Jamo te rezultate in se 
uvrstimo vsaj v povprečje,_ poudarja 
direktor Zbornice knjižnih založnikov 
in knjigotržcev Zdravko Kafol. 
• To pa pomeni, da bi morali dvigniti 
bra/no pismenost Slovencev vsaj za 
20 odstotkov. Zato se obračamo na 
vodstva podjetii s pro!!,njo, da posvojijo 
knjigo. Podjetje posvoji knjigo, potem 
pa se vrstijo različni dogodki v zvezi s 
to knjigo,. GZS.fe pred dvema letoma 
posvoj ila knjigo Skrivnostno življenje 
dreves, avtorja Petra WOhUebna. 
H kampanji.fe letos pfistopHo 35 
slovenskih podjetij. Poleg tega pa 
beležimo še štiri kolektrvne pristope. 
Eno takih predstavlja 400 članov 
Združenja računovodskih servisov, 
ki so se zavezali, da bodo vsi~ vsak 
v svojem posJovnem prostoru, imeli 
knjižno pdico s knjigami. 
Kampanja pa pozna tudi enajst 
ambasadorjev knjige, med njimi so 
Via sta Nussdo rfer, Janez Škrabec 
in Danica Purg. V prihodnje pa 
bomo skupaj z Andragoškim centrom, 
Filozofsko fakulteto in Pedagoško 
fakulteto pripravili konkreten načrt 
opismenjevanja v podjetjih. Naša 
zamisel je, da b kadrovske službe 
preverjaJe stopnjo pismenost i 
kandidatov za službo. 
PTZ PRISTOPILA H KAMPANJI 
»SLOVENIJA BERE« 
Podjetniško trgovska zbornica je na konferenci pristopi la h kampanji .Slovenija bere_, ki jo je poimenova-
la _Sranje spreminja stanje v podjetništvu_o OO tej priložnosti je ambasadorka kampanje pral. dr.Oragica 
Purg, direktorica in clekanja IEDC ~ Poslovne šole Bled poudarila, da je ta akcija kulturno ~ gospodarski 
projekt, s ciljem, da se poveča funkcionalna pismenost odrasl ih prebivalcev SICNenije. Slovenija naj b 
postala dežela branja. Poudarila je, da podjetniki knjige sicer kupujejo, za branje pa jim vel ikokrat zman-
jka časa. Sralna pismenost in besediina spretnost sta bistveni za blagostanje vsakega posameznika in 
tudi za konkurenčnost države. Branje ima pozitivne vptive na osebnem, ku lturnem, socialnem in eko-
nomskem področju. In je vozovnica v družbo znanja in v boljšo prihodnost. 
Prot. dr. Danica Purg je ob tej pri ložnosti podelila plakete o partnerstvu pri projektu _Slovenija bere_ in 
Potne liste dežele branja: GZS Podjetniško trgovski zbornici, AJPES-u, Ekonomski fakulteti Univerze v 
Ljubljani, GEA CoIlege-u, NLB d.d. in Slovenskemu podjetniškemu skladu. 
TISK24 
Priprava za tisk - skeniranje, oblikovanje. priprava za tisk. .. 
afset tisk -letaki, p-ospekti, b"ošure, revije, vizitke, vrečke, pakati, nalet:*e, bloki, špiralni bloki ... 
Digitalni tisk - plakati, vab la, vizitke, letaki, priznanja, diplome, p-ospekti, nalepke, talle ... 
Si totisk na tekstil - dotisk na majice, kape, dresi, hlače, vrečke, koledarji ... 
Tarnp:ltisk - dotisk na kemične svinčnike, vžigalnike, skodelice, IX>Slovna darila ... 
Sublimacijski tisk - tisk in izdelava zastav, transparentov in prep-og. .. 
Dobava reklarme VCX:Ie - nudimo vam VOCIO v pastenkah 0,5 ali 1,5 litra s p:mskano Vašo etiketo. 
GDPR = PRILOŽNOST 
~ SAMO ZAKONSKA 
OBVEZA IN STROŠEK 
ce ste že primorani iWestirati v dosego skladnosti z 
GDPR uredbo, zakaj ne bi ta StroS811: sprerneni~ v inves-
ticijo. k i se bo s časom povrnila. Z urejenimi poslovnimi 
procesi bo va~ delo učinkovitejše, sama uvedba pa bo 
neboleča in lažja z uporabo sodobnih informacijskih orodij. 
QUAMA· GDPR-CLM podporna orodje omogoča zapis 
poslovnih procesov - kje vse se srecujemo ln kdo ima 
dostop do osebnih podatkov. Funkcija p riprava doku-
mentov pomaga, da na Sistematičen način pripravljamo 
pravilnike, navodHa in obrazce. po popisu procesov in 
dostopov izvedemo!e analizo tveganja, v kateri pred-
vidimo vse potencialne kršitve VOP. Uporab~amo FMEA 
metodo, najbolj SPIO!nO uporabljenO metodo za te namene. 
V primeru zlorabe VOP izvedemo postopek korektivnih 
ukrepov, kjer na siste-
matičen način analiziramo 
zlorabo, ugotovimo vzroke 
in definiramo nove ukrepe 
y izogib ponovnih zlorab. 
Za samo upravljanje 
soglasij je dovolj modul 
CLM, s katelim upravl-
jamo tudi z zahtevami za 
izbris, popravki, prenosi in 
pozabo OP. 
pro·bit 
-"-'-
www.tisk24.si 
• 9 llIG 10 M'<SI(l KON.ICE • \. 5/7s1 V1SNi.()g 
QUAMA 
w PRO- 151 
<fi WWNPA(HllTSI. WWoNQUAMA.SI 
QUAMA 
GDPR 
195 EUR / mesec 
za 5 uporabnikov 
• PROCESI 
• DOKUMENTI 
- ANALIZA TVEGANJA 
- KOREKTIVNI UKREPI 
- UPRAVWANJE 
SOGLASIJ· CLM 
25 EUR / mesec 
za 1 uporabnika 
• VNOS SOGLASU 
• ZAHTEVE ZA IZBRIS 
-POZABA 
- H02NOST ROčNEGA 
VNOSA 
·~VAZ 
APUIQ,CIIAMI DRUGIH 
INFORMAaJSKJH 
SISTEMOV 
V poslu je dobro biti 
pripravljen na vse, ar sledi. 
Vaš posel se nenehno spreminja, razvija in prilagaja. Zato vam s finanCnimi storitvami. osebnim 
pristopom. izkušnjami in znanjem stojimo ob strani pri poslovnih izzivih doma ter v tujini. 
Prek korespondenc!nih odnosov s tujimi bankami vas spremljamo v v& kot 100 državah sveta. 
www.nlb.~i 
O NlB 
Za vse, kar sledi.