lialijanska pehoia Vsem onim, kateri so se borili med svetov-. no vojno na italijanski fronti, so dobro znani bersaglieri in alpini v svojih čednih vojaških uniformah, bersaglieri s pahljajočim repom preko širokih krajcev klobuka, alpini s petelinovim peresom. Bersaglieri izhajajo iz sardinskih ostrostrelcev, kateri so se odeli s slavo v bojih za zedinjenje Italije. V mlajših armadah Italije so zavzemali prednostni položaj. Pozneje so bili spremenjeni v kolesarske edinice, v bataljone ter polke in danes so deloma ali celotno motorizirani. Kot kolesarji posedajo zelo praktična ter zložljiva kolesa, katera nosijo po hribih na hrbtih cele kilometre daleč, medtem ko so jim po ravninah na razpolago tovorni avtomobili, na katere naložijo strelce s kolesi. Bersaglierski polki in bataljoni so roočno oboroženi s strojnim orožjem vseh vrst, s strojnimi puškami in ir>.eta!ci granat. Razpo- lagajo pa tudi z motoriziranimi oklopnimi edinicami. Združeni so s konjeniškimi polki v hitre divizije, ali pa spadajo kot motorizirani strelci k oklopnim divizijam. Alpini, hribovski lovci, so bili že okrog leta 1870. ustvarjeni, torej v času, ko v drugih državah niti mislili niso na to, da so potrebne za gorate pokrajine posebne čete. Te- daj so se še zdeli hriboviti kraji in njih podnebje, pomanjkanje pravih potov in bivališč v gorah za boreče se vojaštvo nepremagljive ovire. V zgodovini hribovskih vojnih pohodov je šlo do novejših časov skoraj vedno le za prekoračenja visokih gora. Šele Napoleon je pometel s tem naziranjem, ko je učil: »Vsaka armada se lahko bori povsod ter ob vsakem času, kamor zamore stopiti človeška noga.« Italija z Avstrijo, Francijo ter Švico spada k onim državam, ki so si organizirale planinske čete. Italija gleda radi svojega hribovitega ozemlja na severu na to, da je njena arrnada planinsko oborožena ter izvežbana. Pri alpinskih edinicah naloži pehota svoje težje orožje na hrbte malih konjičev ter mul. Tudi lažje topništvo lahko razloži in ga natovori na konje. Italijanski pionirji razpolagajo s posebnim planinskim mostovnim materialom, oklopni vozovi pa lahko vozijo do 54 stopinj strmine, navzdol pa celo do 63 stopinj. Alpini so večinoma sami priznani hribolazci in se regrutirajo iz alpskih pokrajin ter iz civilnih planincev. Alpinske reševalne postaje so že marsikomu otele "življenje, ako je zablodil in se izgubil v zasneženih gorah.