V soboto je bilo v Begunjah srečanje nekdanjih zapornic in zapornikov. Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 36 Predzadnji dan svojega obiska v Sloveniji je v petek, 6. maja, predsednik Tito obiskal vojašnico Staneta Žagarja v Kranju TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 10. 5. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V Begunjah je bilo v soboto srečanje nekdanjih zapornikov — Slavnostni govornik je bil sekretar mestnega komiteja ZKS Ljubljana in član CK ZKS Vinko Hafner — Zločinov ne moremo in ne smemo pozabiti Sončno spomladansko jutro je v soboto napovedovalo lep dan in je bilo prav takšno kot mnoga jutra med drugo svetovno vojno, v letih od 1941 do 1945, ki pa so bila za mnoge zavedne Gorenjce žalostna in celo usodna. Odvedeni so bili v Begunje, v gestapovske zapore, na mučenja, zasliševanja in streljanja. V najbolj zloglasno gorenjsko mučilnico, skozi katero je v štirih letih vojne šlo več kot 12.000 zapornikov, med njimi 2400 žena in 405 otrok. 1300 begunjskih zapornikov je bilo ustreljenih in so padli kot talci na raznih moriščih. 850 od njih je bilo ustreljenih v Dragi. 5100 zapornikov so poslali naprej v uničevalna taborišča v Dachau, Mauthausen, Ra-vensbriick in Auschvvitz. V spomin na te dogodke, v spomin na žrtve, ki so v Begunjah podlegle mučenju ali so jih kot talce ustrelili v Dragi, Bistrici, Crni pri Kamniku, Hrušici in na drugih moriščih in v spomin na 4. maj 1945, ko so borci Kokrškega odreda osvobodili iz begunjskih zaporov zadnjih 600 zapornikov, je bilo v soboto dopoldne v Begunjah srečanje nekdanjih zapornikov. Zbralo se jih je več kot tri tisoč, poleg njih pa pionirji, mladina, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin z vse Gorenjske in drugi ugledni gostje, med njimi Edvard Kardelj z ženo Pepco, ki je tudi preživela strahote begunjskih zaporov. Ko je Danila Grilova iz Kranja pozdravila udeležence srečanja in, ko je godba na pihala zaigrala, »Kot žrtve ste padli« in so delegacije odnesle vence na grobišča talcev, so mnogim udeležencem stekle solze ob oživetih spominih na lastno trpljenje ali spominih na padle svojce, starše, brate, sestre, može in otroke. »Ko se danes srečujemo na tem prostoru, na mestu našega trpljenja in velike zmage, 36 let potem, ko so okupatorji v Begunjah Ustanovili zbirno taborišče in 32 Več kot 3000 nekdanjim zapornikom in zapornicam, pionirjem, mladini in drugim občanom je spregovoril sekretar mestnega komiteja ZKS Ljubljana in član CK ZKS Vinko Hafner. let potem, ko so borci Kokrškega odreda osvobodili zadnje zapornike,« je dejal slavnostni govornik Vinko Hafner, »se moramo zavedati, da je vse to, kar se je dogajalo v Begunjah del našega boja za osvoboditev in del naše revolucije in je tesno povezano z bojem Komunistične partije. Zato DOGOVORIMO SE 5. STRAN: ŠKOFJELOŠKI DELEGATI! Na 5. strani objavljamo povzetke gradiva za sejo zborov občinske skupščine Škofja Loka. Tokrat je dnevni red obsežen, zajema pa pomembna vprašanja. Tako je za razpravo že pripravljeno obširno gradivo osnutka sprememb in dopolnitev statuta in osnutek poslovnika občinske skupščine, poročilo pravosodnih organov, inšpekcij, kmetijsko zemljiške skupnosti, predlog sklepa o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije občinske skupščine za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu ter več ostalih vprašanj. V povzetkih je na splošno orisana, le za razpravo pripravljena problematika. Podrobnejše informacije o problemih, ki jih bodo obravnavali zbori občinske skupščine, delegati lahko dobe v škofjeloškem INDOK centru ali pri vodji delegacije, ki je prejel celotno gradivo. je današnje srečanje hkrati tudi proslavitev letošnjih jubilejev predsednika Tita in naše partije.« Potem je Vinko Hafner spregovoril o vstaji na Gorenjskem in povedal, da je vstaja preprečila nadaljnje izseljevanje Gorenjcev, begunjski zapori pa so zato postali najbolj zloglasna mučilnica in že avgusta 1941 so bili ustreljeni prvi štirje talci. Čeprav so bila mučenja strašna, večina ni klonila, ker jih je vodila zavest, da je njihov boj pot, ki vodi v boljše življenje in svobodo in je dokazala, kako se je treba ponašati v borbi proti okupatorju. Prav zaradi spomina na žrtve in prestano trpljenje ne smemo in ne moremo pozabiti zločincev, ki še vedno žive in so ostali nekaznovani. Kot so bili takoj po vojni obsojeni zloglasni fašistični krvniki in domači izdajalci, je upravičena tudi naša zahteva, da se kaznuje medvojni šef jeseniškega gestapa in mučitelj zavednih Slovencev v begunjskih zaporih Clemens Druschke. OD SEDMIH SE ŠTIRJE NISO VRNILI Sobotnega srečanja se je udeležil tudi Jakob Resman s sestro Kristino in svakom iz Krope. »Pravzaprav sem iz naše hiše odšel zadnji v partizane in sem vojno edini od bratov preživel. Brat Gregor je bil v partizanih od leta 1941 in je padel leta 1943, brat Jože je bil 1942. leta ustreljen v Dragi, brat Janez je padel v partizanih leta 1944, polbrat Jože pa je padel leta 1945 v zadnjih ofenzivi Nadaljevanje na 20. strani V vojašnici Staneta Žagarja si je predsednik Tito z zanimanjem ogledal celotno oborožitev in opremo V soboto dopoldne je predsednik Tito z ženo Jovanko z brniškega letališče odpotoval v Beograd Tito obiskal vojašnico Staneta Žagarja i vt TaijL le j nA Kranj — Predzadnji dan svojega štirinajstdnevnega bivanja v Sloveniji je predsednik Tito kljub mnogim državniškim dolžnostim ta dan v petek, 6. maja, ob 12.40 obiskal vojašnico Staneta Žagarja v Kranju. V tej udarni vojaški enoti, ki nadaljuje svetle tradicije 7. SNOUB Franceta Prešerna in je bila nedavno razglašena za najboljšo enoto ljubljanskega armadnega območja, so si obiska tovariša Tita že dolgo želeli. Visokega gosta, ki so ga spremljali Stane Dolanc in drugi najvišji vojaški predstavniki ter predstavniki kranjske občine, je pozdravil poveljnik brigade polkovnik Momčilo Marjanac. V predavalnici so tovariša Tita najprej seznanili z delom in življenjem v tej planinski brigadi, nato pa so mu zavrteli še kratek film. Predsednik Tito si je potem z zanimanjem ogledal Muzej revolucije SNOUB Franceta Prešerna, eno izmed sodobno urejenih udobnih vojaških spalnic, klub in čitalnico in v parku sodobno tehnično ter oborožitveno opremo brigade. Vojaki so s pesmijo »Obljubljamo ti, da s tvoje poti ne bomo stopili« pospremili dragega gosta še do restavracije, kjer je predsednik Tito s spremstvom obedoval. Čeprav imajo v restavraciji tri dnevne menije, so mu postregli s pasuljem in solato. Potem pa je polkovnik Momčilo Marjanac v imenu brigade izročil Titu darila: spominski album, gorski cepin in celotno opremo za vojaka planinca. Major Danijel Djurovič pa mu je v imenu obmejnih enot podaril kamen s tistega dela meje, kjer je Tito 1934. leta ilegalno odšel v Avstrijo. Predsednik Tito se je, predno se je vpisal v brigadno knjigo, še slikal z oficirji in vojaki. V knjigo pa je zapisal: »Menim, da taki pogoji pri ureditvi in nastanitvi res lahko vzgojno vplivajo na vojake.« V soboto, 7. maja, ob 9. uri pa je predsednik Tito z ženo Jovanko z brniškega letališča odpotoval v Beograd. Na letališču so se od njega poslovili najvišji predstavniki Slovenije in predstavniki kranjske občine, pionirji pa so mu z dobrimi željami izročili šopke cvetja. A. Zalar Slike: F. Perdan l[]fl II. MEDNARODNI SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA od 6. do 13. maja Naročnik: Štafeta na Hrvatskem Štafeta mladosti z najlepšimi željami in voščili predsedniku Titu ob njegovem 85. rojstnem dnevu je v nedeljo prispela na Hrvatsko. Dopoldne so jo mladinci prinesli preko Gorskega Kotarja iz Delnic v Čabar in potem naprej v Vrbovsko. V Karlovcu so priredili štafeti svečan sprejem, saj se je na atletskem stadionu zbralo veliko število delavcev, mladincev, pionirjev in pripadnikov JLA. Več kot 80 tisoč okoli Ljubljane Preden se je v nedeljo dopoldne na Trgu revolucije v Ljubljani začela osrednja slovesnost, ki so jo Ljubljančani pripravili v počastitev 40-let-nice ustanovitve KPS, Titovih jubilejev in obletnice osvoboditve slovenskega glavnega mesta, je več kot 80 tisoč ljudi iz Slovenije, drugih republik in zamejstva sklenilo enaindvajseti pohod po poteh partizanske Ljubljane. Slavnostni govornik je bil poveljnik ljubljanskega armadnega območja, narodni heroj, generalpol-kovnik Franc Tavčar-Rok. Orisal je na kratko zgodovinski razvoj slovenskega naroda in potem dejal, da imajo sedaj naši narodi kaj braniti. Zavedajo se doseženih uspehov in so zato pripravljeni, da se skupaj z oboroženimi silami postavijo po robu vsakomur, ki bi skušal ogroziti našo pot oziroma zavreti naš razvoj. S prireditve so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu in mu čestitali za njegov visoki življenjski jubilej. Mednarodni knjižni sejem Sekretariat predsedstva zvezne konference SZDL je na sobotni seji podprl osnovno usmeritev programa 22. mednarodnega knjižnega sejma, ki bo posvečen jubilejem predsednika Tita in naše partije. Letošnji sejem naj bi izpovedal vse, kar je povezano z velikima jubilejema predsednika Titat y ta namen bodo pripravili tudi razstave Titovih del, literarne večere in druge manifestacije. Na sejmu naj bi sodelovale tudi založniške hiše iz neuvrščenih držav. Teden radia 77 V struškem domu poezije se je v soboto slavnostno začel Teden radia 77, tradicionalni pregled dosežkov jugoslovanskih radijskih postaj. Na otvo^ ritveni slovesnosti je bilo poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij tudi približno 400 radijskih delavcev iz domovine in tujine. Sodeluje tudi skupina 50 novinarjev iz tujih radijskih postaj, ki oddajajo program v jezikih naših narodov in narodnosti. Vladimir Bakarič — častni doktor prava 06 200- letnici zagrebške pravne fakultete so na sobotni svečani promociji dr. Vladimiru Bakariču podelili naslov častnega doktorja zagrebške univerze. To visoko priznanje je dr. Vladimir Bakarič dobil za pomemben prispevek v praksi in razvoju ekonomske, sociološke in pravne teorije socialističnega samoupravljanja, pa tudi zavoljo njegovih velikih zaslug pri razvoju socialistične pravne misli. Promocije so se udeležili številni znani javni, znanstveni in družbenopolitični delavci. Film o Tesli Predsednik newyorške občine Manhattan Percy Suton je v soboto sprejel zagrebško televizijsko ekipo, ki v ZDA snema dele serije o Nikoli Tesli. Zupan Suton je nedavno odkril spominsko ploščo na hiši, v kateri je naš rojak živel več let. JESENICE Podbliška šola slavi letos 60. obletnico delovanja — Foto: F. Perdan Praznik v Nemiljah in na Podblici Podblica — V nedeljo, 8. maja, so na Podblici proslavili 25. obletnico folklorne skupine, ki deluje pri Kul-turnoumetniškem društvu Mali vrh Nemilje —Podblica, 60. obletnico delovanja podbliške osnovne šole in krajevni praznik skupnosti Podblica, ki združuje Podblico, Njivice, Nemilje in Jamnik. Praznik podbliške krajevne skupnosti je sicer 27. februar, ko so Nemci leta 1944 požgali Jamnik, vendar so krajani praznik združili z jubilejem folklore in šole, na praznični dan pa so pred osrednjim spomenikom na Jamniku pripravili le komemoracijo. Na nedeljski slovesnosti sta sodelovala tudi folklorna skupina iz Beltincev v Prekmurju in pevski zbor iz Bri-tofa pri Kranju. Na proslavi na Podblici so pove- dali, da je štirirazredna osnovna šola na Podblici, ustanovljena pred 60 leti, pomembna v življenju krajanov, zato jo žele obdržati tudi v prihodnje. Folklorna skupina KUD Mali vrh pa je najpomembnejša kulturna dejavnost podbliške krajevne skupnosti. Plesalke in plesalci so razdeljeni v starejšo in mlajšo skupino. Skupno sodeluje pri folklori 13 parov, kar je za krajevno skupnost z okrog 260 prebivalci veliko. Plesalce veže ljubezen do narodnega blaga in odlikuje izredna vztrajnost. Njihov vodja je že vsa leta Jože Šolar iz Nemilj. Za 25-letno delovanje je prejela letos folklorna skupina »Veliko Prešernovo plaketo«, udeležila pa se bo tudi letošnjega festivala balkanskih folklornih skupin na Ohridu. -jk Prebivalci krajevne skupnosti Podblica so se množično udeležili nedeljske proslave 25. obletnice folklorne skupine, 60. obletnice osnovne šole in krajevnega praznika. Proslava je bila pri domu družbenih organizacij na Podblici. — Foto: F. Perdan Obrambni dnevi S sireno, ki je naznanjala zračni napad, se je v soboto zjutraj na Poklicni lesni šoli v Škofji Loki začel obrambni dan, ki ga šole pripravljajo v okviru programa družbene samozaščite. Učenci so se skupaj z učitelji in drugimi delavci, ki so zaposleni v šoli, umaknili v bližnje gozdove, na kraj, kamor bi se umaknili tudi v primeru resničnega zračnega napada. Potem so v gozdu organizirali kviz tekmovanje o življenju in delu predsednika Tita in 40-letnice KPS in tekmovanje v vojaških veščinah. Učenci so se pomerili v poznavanju orožja, nastavljanju min, reševanju ranjencev, plezanju, skupaj, v poznavanju 25. vojaških sposobnosti. Razdeljeni so bili v 21 skupin, ki so med seboj tekmovale. V gozd so prenesli tudi kuhinjo in so učenci in vsi drugi udeleženci obrambnega dne tam dobili tudi kosilo, po kosilu pa so razglasili rezultate tekmovanj in podelili diplome in priznanja najboljšim. Obrambni dan je bil končan ob 14. uri. 200 mladih gradilo trim stezo Jesenice — V petek je občinska organizacija ZSMS organizirala lokalno delovno akcijo in sicer so mladi nadaljevali lani začeta dela pri gradnji trim steze na Jesenicah. Petkove delovne akcije se je udeležilo 200 mladink in mladincev iz osnovnih in srednjih šol, krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. Z delovnimi akcijami bodo nadaljevali dokler trim steza ne bo urejena. Će bo lepo vreme, računajo, da bodo vse opravili do konca maja. L. B. Potek obrambnega dne na Poklicni lesni šoli so si ogledali predstavniki škofjeloških družbenopolitičnih organizacij in drugih šol. Vsi so menili, da je dan zelo dobro uspel, da je bil izredno dobro pripravljen in je prinesel nekaj novosti v organizacijo takšnih dnevov na šolah. Takoj po umiku v gozd, so namreč tam organizirali normalen delovni dan. Pri organizaciji in izvedbi obrambnega dne je sodelovala poleg učencev in učiteljev tudi skupina vojakov, ki je učencem pomagala pri izvajanju programa. Obrambni dan so v soboto pripravili tudi na osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču in na nekaterih podružničnih šolah. L. Bogataj Velika manifestacija srednješolcev Ljubljana — Tudi ljubljanski srednješolci so se pridružili praznovanju meseca mladosti in vseh številnih letošnjih jubilejev. • Dijaki srednješolskih zavodov iz našega glavnega mesta so za danes in jutri pripravili veliko kulturno politično manifestacijo. Proslava v ljubljanski dvorani Tivoli, le-ta bo potekala pod geslom Titove izjave »Za svoje ideale sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje«, bo danes ob 11. in 17. uri, jutri pa ob 11. uri. Na njej se bodo predstavili pevski zbori, orkestri, recitatorji, zabavni ansambli, glasbene skupine, plesalci, člani baletnih skupin, literati in drugi s poklicnih, strokovnih in vseh drugih srednjih šol. Prireditev naj bi se udeležilo prek 12.000 obiskovalcev. -j g V sredo, 11. maja, bo v konferenčni sobi skupščine občine redna seja izvršnega sveta, na kateri bodo razpravljali o sofinanciranju razlike pri zamenjavi stavbe za potrebe medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Kranj, o predlogu zvišanja cen v mestnem prometu na liniji Jesenice —Planina pod Golico, o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Moste ter o manjšem odmiku od zazidalnega načrta industrijske cone na Hrušici. D. S. Teden Rdečega križa Številne aktivnosti v letošnjem letu RK, ki je posvečen temi »Ustvarjajo mir za vse ljudi«, so posvečene tudi proslavljanju jubilejev KPS, obletnici prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegovemu življenjskemu jubileju. Na ta način se bo tudi organizacija RK poklonila najzaslužnejšemu bojevniku za mir in napredek človeštva in izrazila iskreno spoštovanje človeku, ki je vseskozi razumel, podpiral in se zavzemal, da bi ideje Rdečega križa postale stvarnost za vse narode in vse ljudi. V tednu RK od 7. do 14. maja bo na programu več aktivnosti, med katerimi omenimo predvsem organiziranje delovnih akcij v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah ter drugod za napredek higiene in varstvo okolja. V tem tednu bo sprejeto svečano med mlade člane 20.000 prvošolcev ter osmo-šolcev med članstvo RK. Ne nazadnje bodo številnim aktivistom RK podeljena priznanja za njihovo prostovoljno dejavnost. V tem tednu se tudi zbirajo prostovoljni prispevki za RK in sicer z zbiranjem denarja, prodajo lističev, nalepk, znamk, značk RK in drugo. V tednu RK začeti program pa se bo nadaljeval vse leto: v čast letošnjih jubilejev bo v Ljubljani 11. junija VII. republiško tekmovanje v nuđenju prve pomoči. Ena pomembnih nalog v letošnjem letu je tudi ustanovitev 500 aktivov RK v organizacijah združenega dela in organiziranji republiških in 60 občinskih mladinskih delovnih brigad, nadalje usposabljanje aktivistov RK za uresničevanje programov RK v celodnevni šoli ter motiviranje občanov in delovnih ljudi za prostovoljne aktivnosti; posebno skrbi za stare ljudi, pomoč družinam in akcije solidarnosti. Slavnostna seja na Javorniku Javornik — V petek, 6. maja, je bila v delavskem domu na Javorniku slavnostna seja v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KP na Cebinah, 40-letnice prihoda Tita na čelo partije in 85-letnice Titovega rojstva. Proslavo so pripravili družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost, udeležili pa so se je komunisti in prebivalci Javornika in Koroške Bele, Vencelj Perko, udeleženec ustanovnega kongresa na Ce-binah ter sekretarka občinskega komiteja ZKS Jesenice Marija Zupan-čič-Vičarjeva. V avli delavskega doma Albina in Julke Pibernik so po krajšem kulturnem programu učencev osnovne šole odprli razstavo fotografij Franca Kolmana. Na slavnostni seji pa je spregovoril Lovro Brce, sekretar sveta ZK na Javorniku, borbenost in revolucionarnost partijskega gibanja na Jesenicah pred vojno pa je orisal Vencelj Perko. S slavnostne seje so odnesli vence na grobove talcev na Koroški Beli in pri Javorniku, člani dramske skupine javorniške Svobode in pevski zbor z Blejske Dobrave pa so pripravili kulturni program. D. S. Inventivna dejavnost Jesenice — Občinski odbor sindikata delavcev kovinske industrije Jesenice bo skupaj z oddelkom za gospodarstvo skupščine občine Jesenice, občinskim sindikalnim svetom ter društvom izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav pripravil v petek, 13. maja, strokovni pogovor o nadaljnjem razvoju inventivne in inovacijske dejavnosti v občini Jesenice. Pogovor bo v Kazini na Jesenicah, udeležili pa se ga bodo predstavniki osnovnih organizacij sindikata. Obravnavali bodo pomen ustvarjalnosti delavskega razreda, ekonomske učinke inventivne dejavnosti, inovacijsko aktivnost v temeljnih organizacijah združenega dela, ob koncu pa bo razgovor z udeleženci posveta. D. S. Razpisna komisija SŽ — Tovarne vijakov PLAMEN Kropa p.o. razpisuje prosti delovni mesti s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. direktorja tehničnega sektorja 2. direktorja finančno komercialnega sektorja Poleg splošnih pogojev in izpolnjevanja moralnopolitičnih kvalitet morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje: pod 1.: — da imajo visoko šolsko izobrazbo strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v kovinsko-predelovalni industriji ali — da imajo višjo šolsko izobrazbo strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v kovinsko-predelovalni industriji; — znanje tujega jezika (zaželena nemščina). pod 2.: — da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali — višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih — da izpolnjujejo pogoje za opravljanje komercialnih ZT poslov — aktivno znanje tujega jezika (zaželena nemščina). Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo na naslov SŽ — Tovarna vijakov PLAMEN Kropa p.o. z oznako »RAZPIS« v 15 dneh od dneva objave razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh od dneva izteka razpisnega roka. Samo razprava premalo Tržič - V četrtek, 21. aprila, je bila v Tržiču seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri je bilo govora o sklepih problemske i konference o kmetijstvu in preobrazbi vasi. Sklepe je na osnovi razprave na konferenci oblikovala posebna delovna skupina. Tržičani menijo, da bi pomenilo samozadovoljstvo ob uspelih javnih razpravah ostati na pol poti. Zato se je treba dogovoriti, kdo bo odgovoren za uresničevanje teh sklepov in kdo bo uresničevanje ocenjeval. Največkrat so bili omenjeni izvršni svet občinske skupščine, Kmetijska zadruga, ki kaže obilo zanimanja za razvoj kmetijstva in povezovanje ter združevanje dela, sredstev in zemlje, temeljna organizacija združenega dela Gozdarstvo, kmetijskozem- ljiška skupnost in svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga nameravajo čim prej oblikovati pri občinski konferenci SZDL. Predsedstvo SZDL Tržič meni, da se kaže na Gorenjskem enotno dogovoriti za organizacijo kmetijskega šolstva, saj smo za zdaj edina slovenska pokrajina brez tovrstne izobraževalne ustanove. Će bi imeli na Gorenjskem kmetijsko šolo, bi lažje usmerjali mlade v kmetijske in tudi gozdarske poklice. Kmete kaže bolj vključevati v družbenopolitično življenje, zagotoviti trajne vire financiranja za pospeševalno službo, saj brez nje ne more biti napredka, ponovno oživiti načrte za vpeljavo kmečkega turizma in v gozdarstvu skrbeti predvsem za zaposlovanje domačih delavcev. -jk J »Pokljuški dan« v Puli DRUGI MEDNARODNI SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA - V Kranju so v petek, 6. maja, dopoldne na razstavišču v Savskem logu odprli drugi mednarodni sejem malega gospodarstva. Letos sodeluje na njem okrog 200 proizvajalcev; med njimi tudi iz Avstrije, Italije, ZRN, Švice in Francije. Ob otvoritvi je Ratko Svilar, podpredsednik zvezne gospodarske zbornice poudaril, da kranjski sejem dobiva vedno večji pomen ne le v naši republiki, marveč tudi v državi. Malo gospodarstvo namreč postaja vse pomembnejši spremljevalec industrije. Prav tako pa je nepogrešljivo pri zadovoljevanju potreb prebivalstva. Sejem bo odprt do 13. maja vsak dan od 9. do 19. ure. — A. Z. - Foto: F. Perdan Radovljica — Turistično društvo Pokljuka bo v sredo, 11. maja, in v četrtek, 12. maja, pripravilo v Puli prireditev, ki so jo imenovali »Pokljuški dan«. Tesnejši prijateljski stiki med Pokljuko in Pulo so se začeli že pred tremi leti, ko je na Pokljuki preživljajo dopust najprej 30 Puljčanov. Zadnje leto jih je bilo že kar 300. Se posebno tesno je bilo sodelovanje z organizacijo Uljanik in Puljanko, katerih zaposleni delavci so se vedno bolj množično odločali za počitek na svežem zraku Pokljuke. Stalni obiskovalci Pokljuke pa so že vsa leta po vojni tudi piloti iz Zadra, Niša, Zagreba in seveda tudi iz Pule. V okviru turističnega društva Pokljuke so ustanovili tudi Društvo prijateljev Pokljuke, v katerem je precej Puljčanov. Turistično društvo si nenehno prizadeva, da bi se stalni obiskovalci kar najbolj prijetno počutili, da bi privabili še ostale goste tudi s tem, da bi na Pokljuki uredili tekaške steze, trim steze, nudili možnost kmečkega turizma Gor-jušam, Koprivniku in vasi Podjelje, zgradili več vlečnic ter nasploh primerno razširili rekreacijski center Pokljuke. Zdaj, ko se obnavlja tudi Družba potrebuje aktivne upokojence Zmotno bi bilo misliti, da se v društvu upokojencev bolj malo dogaja,« pravi predsednik kranjskega društva upokojencev Matija Suhadolnik, »in menim, da to ne velja le za naše društvo s 4000 Člani, pač pa za vsa druga društva tako v naši občini kot tudi drugje. Naše družbeno življenje je posebno v zadnjem času tako živahno, da zahteva vključevanje prav vsakega, tudi upokojencev. V našem društvu veliko delamo v raznih samoupravnih skupnostih, od stanovanjske, do invalidsko pokojninske, skupnosti socialnega skrbstva in zdravstveni skupnosti, kjer zastopamo interese upokojencev.« V društvu ne skrivajo zadovoljstva, da je na primer njihovo sodelovanje v stanovanjski skupnosti zelo uspešno. Na prvem in drugem''razpisu so upokojenci v kranjski občini dobili 69 stanovanj, 6 od teh jih sicer še ni vseljenih, a bodo verjetno v kratkem. Na stanovanja pa sedaj čaka še 27 upokojencev, ki jih bodo dobili najbrž vsi na tretjem razpisu. S tem bi bili skoraj vsi stanovanjski problemi upokojencev rešeni. Z adaptacijo in dograditvijo prizidka v Potočah pri Preddvoru pa je v OBVESTILO Republiška skupnost za ceste pripravlja izdelavo cestno-prometne študije SR Slovenije, ki bo služila kot osnova za srednjeročno in dolgoročno planiranje in programiranje izgradnje in rekonstrukcij cestnega omrežja SR Slovenije. Za izdelavo te študije bo potrebno dobiti nekaj informacij o obstoječih prometnih tokovih, o obnašanju ljudi glede prometa in o njihovih potovalnih navadah. Da bi dobili te potrebne informacije, bomo v mesecu maju in juniju organizirali anketo po gospodinjstvih, anketo na medkrajevnih avtobusih, anketo na cestah ter štetje prometa na področju celotnega teritorija SR Slovenije. Prebivalce, posebno pa še udeležence v prometu prosimo za razumevanje in sodelovanje, da anketarjem posredujejo resnične in čim točnejše odgovore na vsa vprašanja. Od natančnosti teh odgovorov je namreč odvisna kvaliteta prometne študije. REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE Strokovna služba LJUBLJANA SGP GRADBINEC Kranj — Nazorjeva 1 TOZD - Betonsko železokrivski obrat, Jesenice Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD »B20« razpisuje naslednji delovni mesti: 1. Samostojnega tehnologa za delovno mesto na Jesenicah — obrat Hrušica ali BO Kranj - obrat Polica 2. KVelektrikarja za delovno mesto na Jesenicah Poleg splošnih pogojev morata kandidata izpolnjevati še naslednje: pod 1.: končana STŠ — gradbene smeri in nad 5 let delovnih izkušenj, poskusna doba 2 meseca; pod 2.: končana poklicna šola in nad 2 leti delovnih izkušenj, poskusna doba 1 mesec. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite kadrovski službi Jesenice v 15 dneh po objavi. kranjski občini poskrbljeno sedaj tudi za zadostno domsko varstvo upokojencev. »V našem društvu si prizadevamo za dogovor skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v občini in delovnimi organizacijami, da ne bi bilo upokojenca, ki zapušča delovno organizacijo in ne bi imel rešenega svojega stanovanjskega problema. Nekatere delovne organizacije takšno določilo sicer imajo v svojih samoupravnih aktih, vendar pa povsod za mi sef še ni zaživela. Seveda so tudi upokojenci, ki si ne žele ne v domsko varstvo, niti v novo stanovanje, pač pa morda potrebujejo le nekaj posojila, da bi si uredili in posodobili svojo stanovanjsko hišo. Na vseh konferencah društev upokojencev v Sloveniji je slišati takšno zahtevo, da bi ponovno lahko upokojenci od sredstev, ki se zbirajo v stanovanjskem skladu najemali kredite za popravilo svojih hiš. Takšnih zahtev ni veliko, zato tudi sredstva ne bi bila velika, pomoč skupnosti pa bi verjetno veliko zalegla.« O tem in o drugih vprašanjih je kranjsko društvo upokojencev razpravljalo na svojem občnem zboru februarja letos. Med drugim si je zadalo nalogo, da še poveča število svviega članstva. V vsej občini je narm'°č kar 7500 upokojencev, tako starostnih, družinskih, invalidskih, kmetskih m drugih, vendar še zdaleč niso vsi vključeni v sedem društev upokojencev, 1'olikor jih je v občini Kranj. Med upokojenci je še veliko mlajših, ki bi jih v društvu zelo potrebovali posebno za delegatsko delo, pa tudi pri drugii. dejavnostih, ki v društvih obstajajo: od športne, kulturne, rekreacijske itd. 7 upokojitvijo seveda ni treba da bi se vsa družbena dejavnost posameznega upokojenca nehala. »Na to M morale misliti tudi krajevne skupnosti in bi lahko za delo tako v konferencah delegacij kot v družbenopolitičnih organizacijah kadrovale več upokojencev,« pravi Matija Suhadolnik. Lani je bilo v društvu dokaj pestro: organizirali so 10 izletov, s tem pa bodo nadaljevali tudi letos. Ne zanemarjajo pa tudi športne dejavnosti: v počastitev letošnjih jubilejev je med gorenjskimi društvi upokojencev organizirano tekmovanje v šahu, balinanju, kegljanju in streljanju, ki se bo nadaljevalo na republiškem tekmovanju. Pevsko društvo kranjskih upokojencev, ki obstaja že 14 let, pa je sodelovalo na gorenjski reviji upokojenskih pevskih zborov. Pri tem ni odveč omeniti požrtovalnost in humanost pevcev, ki ne izpustijo nobenega pogreba umrlega člana in če vemo, da jih je bilo samo lani 176, na katerih so peli, potem to nikakor ni malo. Sodelujejo pa tudi na najrazličnejših drugih prireditvah. Same prireditve društva upokojencev pa so lansko leto več ali manj opustili, predvsem zaradi varčevanja, saj se je lani društvo znašlo v nezavidljivem finančnem položaju, predvsem zaradi težavnega poslovanja svojega kluba. Vendar pa se morajo zahvatiti izvršnemu svetu občine in družbenopolitičnim organizacijam občine za razumevanje in pomoč ob finančnih težavah. L. M cesta na Pokljuko, bo prihajalo še več gostov, ki pa jih bo mogoče zadržati le ob ustreznih športno-rekreacijskih objektih, spodobnem' bivanju in primerni prehrani ob dostopnih cenah. Prireditev v Puli, kjer bodo člani Turističnega društva Pokljuka ob sodelovanju Turističnih društev Bleda in Bohinja pripravili kulturni program, miting na letališču, koncert na trgu je tako sad nekajletnega prijateljskega sodelovanja med Pulo in Pokljuko, ljudi dveh različnih mest in krajev, ki so si postali prijatelji in ki želi prijateljstvo še bolj utrditi. Na dnevu Pokljuke v Puli bodo nastopile gorenjske folklorne skupine, zabavni ansambel s pevcem Francem Korenom, Puljčanom pa bodo podelili tudi priznanja; umetniške slike razvoja železarstva na Gorenjskem. D. S. Medobčinsko povezovanje rezervnih starešin Kranj — V Kranju je bil na pobudo republiškega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin sestanek predsednikov in sekretarjev odborov ZRVS gorenjskih občin. Na seji so ustanovili medobčinski odbor ZRVS za Gorenjsko. Njegov prvi predsednik je postal predsednik kranjske občinske organizacije ZRVS Borut Kobi. Najpomembnejše naloge medobčinskega odbora ZRVS bodo skrb za povezovanje in sodelovanje občinskih odborov rezervnih vojaških starešin, usklajevanje posameznih akcij in ocenjevanje njihove uspešnosti, sodelovanje z drugimi medobčinskimi organi in skupno oblikovanje izobraževalnega programa. Na seji so poudarili, da je Zveza rezervnih vojaških starešin družbenopolitična in strokovna organizacija obenem. -jk N i' -Jji •;.\V Mm mm ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM JESENICE Delovna skupnost skupnih služb razpisuje prosto delovno mesto analitika — planerja Pogoj je višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega službovanja in dokazili o strokovnosti na naslov: Združeni zdravstveni dom Jesenice, C. m. Tita 78. Prijave je treba poslati v 15 dneh od dneva razpisa. VSI. ki jim je pri srcu taborjenje, bodo od 1 2. do 21 maja prišli na svoj račun v škofjeloški NAMI Teh devet dni bo namreč v veleblagovnici na Titovem trgu razstava in prodaja šotorov in druge taborniške opreme. Kupci bodo lahko izbrali mad naaladnjimi artikli: ŠOTORI: (Induplati. Jarše in Bosna — šport, Sarajevo): a za 2 osebi 1.454 din • za 3 osebe od 2.294 do 5.109 din a za 4 osebe od 2.305 do 6.522 din • za 5 oseb od 6.870 do 1 1.029 din TABORNIŠKE POSTELJE od 367 do 590 din HLADILNE TORBE od 365,00 do 552,20 din RAŽNJI od 299,00 do 430,40 din PLINSKI KUHALNIKI — komplet od 375,50 do 793,80 din PLINSKE SVETILKE 465,30 din BLAZINE od 249,60 do 512,60 din TABORNIŠKE MIZE od 31 5,50 do 561,45 din TABORNIŠKI STOLI od 209,80 do 435,50 din SPALNE VREČE 350 din ALUMINIJASTA POSODA ZA KUHA NJE, PVC JEDILNA POSODA, PVC ME HOVI ZA VODO, POLICE ZA ŠOTORE, PVC ČOLNI, BAZENI, PASOVI ZA PLAVA NJE ITD. Torej, zdaj je najprimernejši čas, da se pravočasno v miru opremite za počitnicel nama Škofja Loka <*°* \ „a 302 Cen3- 95 d* opet"* modra rjava J Razprava o kmetijstvu in napredku vasi v kranjski občini Prostovoljno združevanje na ekonomskih osnovah Javna razprava potrdila usmeritev gorenjskega kmetijstva k mleku, pitanju živine in krompirju — Združevanje dela, sredstev in zemlje dolgoročna naloga na ekonomski osnovi brez prisile — Težnja po agroživilskem kompleksu, skupnem delu in vlaganjih v proizvodnjo in gradnjo skladišč — Večja tržna disciplina in popolnejši kriteriji za obdavčevanje — Kmetje morajo sodelovati pri urbanističnem načrtovanju — Več pozornosti kmetijskemu izobraževanju in pospeševalni službi do sprejetih sklepov je nujno, saj so še posebno kmetje javno razpravo vzeli izredno resno v upanju, da ne bo ostalo le pri besedah in obljubah... KRANJ — Z zasedanjem občinske konference SZDL je bila aprila tudi v kranjski občini končana javna razprava o preobrazbi kmetijstva in gozdarstva ter napredku vasi. Pomembnejši od podatkov o številu javnih razprav in udeležencev so sklepi javne razprave in konference SZDL, ki nalagajo obilo dela kmetovalcem in lastnikom gozdov ter delov im organizacijam s tega področja Na sklepe, katerih uresničevanje b< ačrtal akcijski program, še pose-be ne bi smeli pozabiti v Kmetijsko-živilskem kombinatu Kranj in Gorenjski kmetijski zadrugi, v Živilih in Centralu, na Zivinorejsko-veterinar-skem zavodu in kmetijskozemljiški skupnosti, na občinski skupščini in njenem izvršnem svetu ter družbenopolitičnih organizacijah. Sklepi so obvezujoči za kmetijske in gozdarske strokovnjake ter individualne poslovodne organe omenjenih delovnih kolektivov. Takšno ponašanje iz glasil delovnih organizacij GLASNIK GORENJSKA PREDILNICA TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ŠKOFJA LOKA - Člani delovnega kolektiva Gorenjske predilnice iz Škofje Loke so se v petek, 6. maja, na referendumu soglasno odločili za ustanovitev treh temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb v okviru podjetja. V Gorenjski predilnici so se poleg DSŠS odločili se za ustanovitev TOZD »predilnica«, TOZD »kodranka« in TOZD »kemija«. S tem je tudi ta škofjeloški kolektiv organiziran v skladu z zakonom o združenem delu in novo ustavo. Samo-uoravni sporazumi o združevanju TOZD v delovno organizacijo, o osnovah plana TOZD ter o osnovah za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo prav gotovo prinašajo veliko novosti. V zvezi s MM so se člani kolektiva na referendumu poleg sprejet ili sporazumov odločili tudi za nov statut delovne organizacije. Jeseni pa bodo na zborih delovnih ljudi morali potrditi se nekatere samoupravne sporazume. PRAZNOVANJE MESECA MLADOSTI V Gorenjski predilnici izredno aktivno deluje osnovna organizacija ZSMS. Tudi v počastitev meseca mladosti bodo mladi pripravili več prireditev, športnih tekmovanj in pohodov. MLEKO, MESO IN KROMPIR Kmetijska razprava v kranjski občini je soglašala z republiško usmeritvijo kmetijske proizvodnje in težnjo, da bi na Gorenjskem proizvedli čim več mleka, semenskega in jedilnega krompirja ter spitali še več govedi. Hkrati bo s tem treba povečevati tudi proizvodnjo krmnih rastlin za živinorejo. K takšnim ciljem se morajo preusmerjati tudi kmetovalci in kmetijske delovne organizacije . ter skupno s trgovino in predelavo skušajo oblikovati dohodkovne odnose. Za združevanje dela, sredstev in zemlje v zasebni lasti se morajo kmetje odločati prostovoljno, brez prisile. Združevanje naj bo ekonomsko utemeljeno z donosnejšo in boljšo proizvodnjo. Pohiteti kaže tudi z oblikovanjem agroživilskega kompleksa, ki ne sme upoštevati le občinskih interesov, temveč mora biti usklajen z gorenjskimi in republiškimi težnjami. Pri snovanju agroživilskega kompleksa Živinorejsko-veterinarskega zavoda ne bi smeli prezreti. Še posebej kaže opozoriti, da le tako organizirani kmetijstvo, trgovina in predelava omogočajo »naročeno« proizvodnjo, zagotovljen odkup tržnih viškov in ustvarjanje dohodkovnih odnosov. Nekatere oblike skupnega vlaganja in dela že poznamo. Izjemno lepe rezultate dosegajo strojne in pašne skupnosti in jih kaže še naprej razvijati. VZPODBUDNEJŠA KREDITNA IN DAVČNA POLITIKA Pospaševalni učinek pri tržni in organizirani proizvodnji mora imeti tudi kreditna politika. Začete investicije in projekte kaže dokončati in prispevati k podružabljanju kmetijske proizvodnje. Pri tem so še posebno pomembni agromelioracije, skupna nabava strojev in skupna gradnja skladišč. Na trgu je potrebna večja disciplina, ki jo kali predvsem nekontrolirana prodaja tržnih viškov. To škodi kmetom, ki zagovarjajo organizirano kooperacijsko proizvodnjo in prodajo, na slabšem pa so tudi obrati za kooperacijo v celoti. Javna razprava je pokazala, da kmetje so- glašajo z davčnim sistemom na osnovi katastrskega dohodka, vendar ga bo nujno spremeniti in posodobiti. Važna je stimulacija prizadevanj za skupno in tržno kmetijsko proizvodnjo. Obenem pa bo treba prekiniti s prakso odrivanja kmetov od odločanja o zemljiški politiki. Urbanistično načrtovanje in zazidava kmetijskih površin ne moreta potekati brez soodločanja kmetov in kmetijskih strokovnjakov. Občina mora določiti, katera zemljišča so kmetijska in se bodo namenjala izključno v te namene. S tem se bomo približevali cilju, da nobeno zemljišče ne bo neobdelano. Ob tem so v kranjski občini povedali, da mora družbeni sektor še naprej ostajati nosilec sodobne tehnologije v kmetijstvu, vendar je ne sme »ljubosumno« skrivati zase, temveč jo razširjati med zasebnimi kmeti. KMETIJSKO ŠOLSTVO IN SKLADIŠČA Več pozornosti, dela in denarja bo treba v prihodnje namenjati kmetijstvu. Mogoče že predolgo razmišljamo o vključitvi kmetijskega pouka v osnovne šole in o izpopolnjevanju znanja kmetov in zaposlenih v kmetijstvu. Mogoče bi kazalo takšno šolanje organizirati pri Mlekarskem šolskem centru v Kranju. Tudi kriteriji za dodeljevanje štipendij kmečkim otrokom niso preveč naklonjeni. Razen izobraženega kmeta in kmetijskega delavca tudi pospeševalna služba lahko veliko prispeva k razcvetu kmetijstva. Za pospeševalce je premalo denarja. Njihovo osnovno delo je na terenu, med kmeti in v kmetijskih delovnih organizacijah. Zal imajo danes pospeševalci prepogosto takšne naloge, da so primorani lep del delovnega dne presedeti v pisarni! Bolj kot doslej bo treba skrbeti za skladišča, saj se Gorenjska in z njo kranjska občina še posebej usmerja h krompirju, živinoreji in mleku, ki pa brez skladišč ne morejo. Skladišča in hladilnice povsod po svetu omogočajo stalnejšo in zanesljivejšo preskrbo potrošnikov. DELO TUDI ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI Najverjetneje bi morali že prej odločiti, da kaže po krajevnih skupnostih, kjer je kmetijska in gozdarska dejavnost, oblikovati svete za kmetijstvo in gozdarstvo in organe s takšnimi nalogami razvijati tudi na višjih ravneh. Prav tako morajo biti kmetijske družbene organizacije vzor za dobro organiziranost in proizvodnost kmetijstva, obenem pa primer, kako urejevati dohodkovne odnose. Razvoj kmetijstva in gozdarstva ter preobrazba vasi tudi ni skrb le kmetov, kmetijskih in gozdarskih organizacij ter deloma predelave in trgovine, temveč tudi združenega dela izven teh okvirov. Le tako bo uresničen cilj: večja in cenejša proizvodnja hrane! J. Košnjek Skupnost za zaposlovanje Kranj Namere in možnosti vključevanja v tržiški občini Ko vsako leto pomagamo mladim k izbiri kar najustreznejšega poklica, vedno poudarjamo, da bodo svoje sposobnosti in interese najbolje izkoristili le, če bodo imeli tudi možnost zaposlitve.. Ob predvpisu v srednje šole zaključujočim učencem nismo mogli nuditi podatkov o možnostih vključitve, ker le-teh še nismo imeli. Namere po letošnjem predvpisu na srednje šole so zato nujno v razkoraku z možnostmi, saj temelje le na interesih in bolj ali manj samokritičnih ocenah lastnih sposobnosti. Uskladitev z možnostmi bo šele sledila. Ze v prejšnjih člankih smo ugotovili, da težnje zaključujočih učencev po štiriletnih srednjih šolah povsod iz leta v leto naraščajo, učna mesta pa ostajajo tudi nezasedena. To je značilno tudi za Tržič in če je tu odstotek želja za srednje šole le nekoliko nižji, ga pripisujemo temu, da v občini nimamo nobene srednje šole. Vse so dosegljive pod približno enakimi pogoji in zato so namere vsaj v tem pogledu realnejše. Od 164 osmošolcev tržiških osnovnih šol se jih vpisuje na štiriletne srednje šole 98 ali 59 odstotkov, ostalih 11 odstotkov pa si namerava poiskati učno mesto. Neposredno v zaposlitev ne namerava nihče. S predpostavko, da so kapacitete šol usklajene z družbenimi potrebami, bi lahko sklepali, da bomo tudi v takem razmerju lahko vse učence »spravili pod streho«, vendar so notranja neskladja obeh skupin poklicev tolikšna, da bo prenekateri učenec moral še razmišljati o bodoči poklicni poti. Ne glede na to, kakšni bodo sprejemni pogoji šol, pač pa zgolj iz popraševanja po določenih poklicih v občini sklepamo, da strojnih in elektrotehnikov ter medicinskih sester skoraj ne potrebujemo — posebno iskani pa tudi v sosednjih občinah niso — zato bomo 20 kandidatom, ki se usmerjajo v te poklice, morali svetovati preusmeritev. Veliko premalo pa se jih zanima za tekstilno tehniško šolo, za kar BPT namenja kar 12 štipendij. Na ostale srednje šole se učenci niso vpisovali tako množično, da se kasneje ne bi mogli zaposliti, Čeprav seveda za vse poklice štipendij ne bo. Učencem, ki brez štipendije ne bi mogli nadaljevati šolanja, zato priporočamo, da spremljajo razpise štipendij, ki bodo gotovo ugodnejši za bolj iskane poklice. Predvidevamo, da bo preusmeritev več še iz naslednjega razloga: na srednje šole se je vpisalo tudi precej kandidatov z nižjimi šolskimi uspehi, ki pa vsaj na tistih šolah, kjer je večji naval (ESŠ, UAŠ, AS in gimnazija) ne bodo sprejeti. Težave bodo imele predvsem dekleta, saj je zanje učnih mest premalo — od 107 učnih mest je dekletom namenjenih le 20. Za fante bo na poklicni ravni dovolj možnosti, saj je potreb več, kot pa je fantov v vsej generaciji. Nekaj več se jih odloča le za poklice v elektro in avtome-hanski stroki, v vseh ostalih poklicih pa je kandidatov premalo. Največ učnih mest čaka v čevljarski in gradbeni stroki (48), vendar pa zanje skoraj ni zanimanja med učenci. Za fante je torej možnosti dovolj. Dekleta pa bodo morda že letos prisiljena pogledati tudi po manj »žensk h« poklicih. Seveda pa tudi to še ne bo dovolj, če se ne bb spremenila tutli mentaliteta o »ženskih poklicih« v združenem delu. Danica Mešič Skupni delavski svet LIP, lesna industrija Bled, n. sol. o. Bled, Ljubljanska 32 razpisuje prosto delovno mesto vodje prodajnega sektorja Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: — visoka šolska izobrazba s 5 let delovnih izkušenj oz. višja šolska izobrazba s 7 let delovnih izkušenj, — izpit za zunanje trgovinsko poslovanje, — izpit za varstvo pri delu, — aktivno znanje nemškega jezika, — pasivno znanje še enega svetovnega jezika. Kandidati morajo biti moralno politično neoporečni in imeti aktivni odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili najkasneje do 20. maja 1977 na naslov: LIP, lesna industrija Bled, splošni sektor, Bled, Ljubljanska 32. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalni Triglav konfekcije Kranj TAM-STADLER ® --i s • 1. TOPLOVODNI KOTLI 2. OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI 3. ELEKTRONSKA REGULACIJA VSE ZA OGREVANJE SUPER AVTOMATSKO OGREVANJE Z VAKUUMEMAJLIRANIMI BOJLERJI Mednarodni patent No.250127 UNIVERZALNI KOTLI • od 25.000 kcal/h naprej 9 možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom • visoki izkoristki goriva • vgrajena avtomatika za samodejno delovanje • gorilniki • zagotovljeni nadomestni deli in servis • ugoden dinarski nakup KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM • od 25,000 do 80.000 kcal/h • možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom • visok izkoristek goriv • samodejno delovanje KOTLI ZA OLJE ALI PLIN • od 200.000 do 3,000.000 kcal/h • ugodne dimenzije • visoki izkoristki • za delovanje do 110° C • za nizkotlačno paro do 0,5 atm • kvalitetni gorilniki • dinarski nakup TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27 (T)ŠKOFJA LOKA 21. skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Seja bo v sredo, 18. maja 1977, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine Škofja Loka, Poljanska cesta 2 DOGOVORIMO SE Statut in poslovnik občinske skupščine Delegati bodo razpravljali o osnutku sprememb in dopolnitev statuta občine in o osnutku poslovnika občinske skupščine — Prizadevanja, da bi delovni ljudje in občani suvereno uresničevali svoje pravice in dolžnosti Kupi nesnage, odpadkov, ki se bohotijo ob rekah, na travnikih, naj bi našli Kupi nesnage, odpadkov, ki se bohotijo ob rekah, na travnikih, naj bi našli svoje mesto na organiziranih odlagališčih. Zanje bi morale predvsem poskrbeti krajevne skupnosti... Foto: F. Perdan Črne gradnje Odlaganje odpadnih materialov na bregove in v struge — Brez dovoljenja se gradijo različni objekti — 24 »črnih« počitniških hiš Škofja Loka — Delegati so na prejšnjih sejah zborov ugotovili, da nadaljnji razvoj skupščinskega sistema narekuje spremembe in dopolnitve statuta občine. Po sklepu o uvedbi postopka za spremembo statuta je komisija za statut pozvala delovne ljudi in občane, organizacije, skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva, naj s predlogi sodelujejo pri spreminjanju in dopolnjevanju statuta. Po nekaj pobudah in predlogih je komisija imenovala tri delovne skupine, ki so pripravile osnutek sprememb in dopolnitev. Potrebno je bilo — posebno po sprejetih pomembnih zakonih — temeljito obdelati poglavja o planiranju, sporazumevanju, dogovarjanju, o ljudski obrambi, varnosti in družbeni samozaščiti, o družbenem informiranju, o kadrovski politiki, izvršnem svetu, samoupravnih interesnih skupnostih in o medobčinskem sodelovanju. Člani komisije so morali temeljito obdelati tudi nekatera ostala poglavja, tako, da osnutek statuta resnično zagotavlja nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Občinska skupščina s sprejemom občinskega statuta uveljavlja temeljni akt, ki pomeni v bistvu družbeni dogovor, v okviru katerega bodo delovni ljudje in občani suvereno uresničevali vse svoje pravice in dolžnosti. S statutom je določena družbenopolitična ureditev občine, ki temelji na samoupravnih odnosih in oblasti delovnega razreda, ki jo uresničuje s tem, da zagotavlja pogoje za svoje življenje in delo, da usklajuje svoje interese, zadovoljuje potrebe in usmerja družbeni razvoj. Delovni ljudje in občani so s prizadevnim sodelovanjem in socialistično zavestjo oblikovali vsebino statuta. Ko bodo delegati na sejah zborov razpravljali o osnutku statuta, bo občinska konferenca SZDL organizirala javno razpravo, ki bo trajala do konca avgusta 1977. OSNUTEK POSLOVNIKA Po triletnem obdobju izkušenj delegatskega sistema v občinskih skupščinah je nujno, da nadomestijo začasni poslovnik s trajnejšim, ki lahko ustrezneje in bolj popolno ureja razna vprašanja postopka in delovanja delegacij, delegatov zborov občinske skupščine, njihovih organov ter delovnih teles in služb, ki opravljajo delo za občinsko skupščino. Komisija za statut je pripravila osnutek poslovnika in ko bodo o njem razpravljali še delegati, bo do konca avgusta letos v javni razpravi. Osnutek poslovnika je za gorenjske občine pripravila delovna skupina sekretarjev občinskih skupščin, in sicer enotno besedilo osnutka, ki bo lahko tudi osnova za prve razprave v dvofaznem sprejemanju tega akta v vseh zborih občinske skupščine. Nekatere pomembnejše določbe poslovnika so: poslovnik na osnovi dosedanjih izkušenj v delegatskem sistemu uvaja tak način delovanja, da se bodo v skupščini usklajevala in reševala vsa bistvena družbena vprašanja, ki so v interesu delovnih ljudi in občanov; vse delo skupščine temelji na temeljnih organizacijah združenega dela in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oziroma na njihovih delegacijah; poseben pomen je dan obveščanju; predvideni so vsi različni načini odločanja zborov občinske skupščine; pomembna je določba o večini glasov in o dvojnih vrstah odločitev; opredeljen je rok za pošiljanje gradiva in sklica sej; vloga predsedstva; izčrpno so urejena razmerja med občinsko skupščino in izvršnim svetom; pomembna pa je tudi določba, da se odloki sprejemajo v dveh fazah, kot osnutek in kot predlog. Kandidat za podpredsednika občinske skupščine Dr. Branko Berčič je zaradi prevzema novih nalog na svojem delovnem mestu zaprosil za razrešitev dolžnosti podprescdnika občinske skupščine. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL in komisija za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci Zveze komunistov predlagata po izboru možnih kandidatov za novo delovno dolžnost podpredsednika občinske skupščine -Janeza Kosa, aktivnega družbenopolitičnega delavca, ki je opravljal pomembne družbene funkcije v občini. •Janez Kos je delegat skupine delegatov prvega okoliša za področje državnih organov za zbor združenega dela skupSčine SRS, član izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva, član sveta ZD (škofja I,oka, predsednik komisije za sprejem otrok v vzgojno varstvene ustanove, zav \: ibora, Kopra in Zagreba. Največje presenečenje tek nova-nja pa so bili violinisti iz Cuprije. Dva izmed šestih tekmo t' ray sta dobila celo sto točk. Sohu > so bili violončelisti, kontrabasisi •« kitaristi. Nasploh je tekmovanje pokazalo, da je raven znanja glasbenih instrumentov pri nas izredno visoka. Lahko jo primerjamo s stopnjo najbolj kulturno razvitih dežel; Toda, ker noben uspeh ne prin- sam od sebe, se je tudi na tem tekmovanju pokazalo, da je razen talen tov potrebno mnogo trdega dela rako tudi uspeh pri najbolj nadarjenih m pridnih učencih ni izostal. \ \|dič goste pa so Tržičani povabili tudi pevko Boženo Glavakovo in pianista Igorja Deklevo. Razstava, ki so jo odprli v petek, je še posebno pomembna. Stota je po vrsti, kar je izjemen tržiški kulturni dogodek. Ko so v Tržiču odpirali paviljon NOB, so le redki menili, da bo galerija prispevala k takšnemu razcvetu razstavne in koncertne dejavnosti. Razstave so bile sicer tudi pred tem in sicer v muzeju in na Delavski univerzi, vendar je prav galerija, ki je po sodbi umetnikov med najprimernejšimi na Gorenjskem, navadila po besedah vodje profesor Slave Rakovee Tržičana, gledati razstave in poslušati koncerte. V paviljonu NOB je bila prva razstava avgusta leta 1969. Razstavna dejavnost se je bogatila in tako je zadnje čase v galeriji letno od 15 do 17 razstav. Program je posrečeno izbran in ponuja vsakomur nekaj ter skuša občinstvo tudi vzgajati in ga dvigniti nad raven tradicionalnosti. Galerija paviljona NOB prav tako oblikuje lastno zbirko. Od leta 1974 dalje je že odkupila dela petih avtorjev, ki so bili gostje galerije. Tako nastaja zbirka, ki ji bo treba najti ustrezen prostor. Obenem je galerija paviljona NOB posegla tudi na glasbeno področje. Nobena otvoritev razstave ne mine brez kvalitetnega koncerta znanih slovenskih glasbenih in pevskih umetnikov. Tovrstna dejavnost je bila še posebej bogata od leta 1973 dalje. Za vso dejavnost galerije gre zahvala predvsem tržiškim delovnim ljudem, ki ne le pridno obiskujejo njim namenjene razstave in koncerte, poudarja Slava Rakovec, marveč tudi zavestno prispevajo del svojega dohodka za delo kulturnih ustanov, med njimi tudi za tržiško galerijo. J. Košn jek Naročniki žrebajo naročnike ODMEV/ IZ TAŠKE NT A m Torkar Vladimir, Kranj, Koroška c. 12, je izžrebal naslednje naročnike: Bonča Niko, Partizanska 47, Šk. Loka; Koren Viljem, Tatinec 5, Preddvor; Debeljak Janez, Četena ravan 1, Poljane; Hafnar Marija, Zg. Bitnje 127. Zabnica; Mo.škat Poldi, M. Tita 10, Jesenice; Drempetič Ana, C. na Brdo 59. Kranj; Humar Prane, Ješetova 37, Kranj; Perfte Marija, Jelovška 17, Boh. Bistrica; Pleša Mara, Čirče 1, Kranj; Ažman •Janez. Stara c. 17, Kranj. Pomladanski izlet izžrebanih naročnikov Glasa Izlet bo v soboto, 28. maja. Pot nas bo vodila od Kranja, skozi Ljubljano do Fužin ob Ljubljanici, k spomeniku žrtvam belogardističnega strahovanja na Urhu; od tod se bomo napotili po hitri cesti do Gro-supelj in skozi Ponovo vas do Taborske jame. Tu bo tudi kosilo. Popoldanska pot nas bo vodila v dolino Krke in nato skozi Muljavo do Ivančne gorice in v Šentvid pri Stični, kjer se bomo obrnili proti domu. S kratkimi opisi krajev, skozi katere oo izletnike vodila pot, bom skušal že vnaprej zbuditi zanimanje za izlet Gorenjcev med Dolenjce. FUŽINE NA LJUBLJANICI Največkrat se sliši, da je Ljubljanica počasna reka, da je lena in dolgočasna. Toda prav pri Fužinah, kraju, ki leži kake 4 km na vzhodu od Ljubljane, se utegnemo prepričati, da delajo Ljubljanici krivico. Kajti prav tu pri Fužinah teče Ljubljanica v živahnih brzicah Čez konglomeratne pečine. Prav ta hitra in obilna voda je bila tudi osnova za postavitev nekdanjih fužin (v 16. stoletju), ki so dale kraju tudi svoje ime. 2e pred stoletji pa so tu tudi že obratovalne žage, mlini in papirnica graščaka Janža Kbisla (ime njegovega rodu je ohranjeno tudi v imenu stare graščine v Kranju — Khislstein). Tem podjetjem so sledili še drugi obrati — tako privlačna je bila mogočna vodna sila v neposredni bližini Ljubljane — strojarna, kovačnica za kose, tovarna barvil kranjskega rojaka Fidelisa Terpinca, ki pa je bil hkrati tudi lastnik papirnice v bližnjih Vevčah. Zdaj obratujeta tu, tik ob graščini Fužine, dve manjši hidroelektrarni, vsaka na enem bregu Ljubljanice. Graščino Fužine je dal zgraditi že 1. 1525 ljubljanski župan Vid Khisl, (grb in letnica nad grajskim portalom). Lastniki gradu so bili podporniki slovenskih protestantskih pisateljev. Kot podporniki umetnosti so tu dlje časa gostili tudi Mateja Langusa in ohranili več njegovih slik. - Kako so tod prenašali stari Argonavti svojo ladjico prek brzic, ne vemo. Le to, da se je prav tu našel antični žrtvenik božanstvu Laboru-su, priča o stari krajevni slavi in Pomembnosti. URH _ PRIČA BRATOMOROM Res ni besed, ki bi dovolj obsodile bratomorne zločine pri cerkvici sv. Urha nad Dobru-njami. In če nas navda ob spomeniku v Dražgošah, pri grobovih talcev v Dragi in Begunjah, pri grobiščih v Frankolovem ali pri drugih Pomnikih okupatorjevega divjanja, Upravičen srd — nas ob spomeniku na Urhu prevzame še sram. Kajti tu je pobijal Slovenec Slovenca brata... To je potemtakem tudi spomenik naše sramote, naše nesložno-sti, našega izdajstva in hlapčevstva . . . Cerkev sv. Urha, ki je bila med vojno belogardistična postojanka in prizorišče strahotnih zločinov, je sedaj preurejena v muzej. — Vzidana plošča na steni nam še pove: »Notranjščina cerkve je preurejena v muzej, njena zunanjost je ostala neizpremenjena. Številni sledovi strelov v stolpu pričajo, da cerkev ni služila svojemu namenu. Iz lin so regljale strojnice na partizane, ki so poizkušali uničiti morilsko postojanko na Urhu; osvoboditi žrtve in preprečiti pobijanje zavednih Slovencev.« Nekoliko vstran od cerkve stoji veličasten spomenik — grobnica 123 žrtev belogardističnih zločinov. Spodnji del spomenika je kamnit, zgornji del pa je vlit v bron. Kipi na spomeniku (delo umetnikov Zdenka Kalina in Karla Putriha) ponazarjajo boj in zmago NOB. Kot dražgoški je tudi spomenik na Urhu zgrajen po načrtih arhitekta Borisa K obeta. V bližini, nekoliko korakov pod spomenikom še zdaj raste lipa, na katero so privezovali žrtve med mučenjem. — Zemske ostanke ubitih, ki so bili do konca vojne pokopani vsevprek v bližnjem gozdiču, so šele po osvoboditvi prekopali in položili v skupno grobnico pod spomenikom. Že marsikdo, ki ni mogel doumeti strahot bratomora, je prav na Urhu spregledal. Taki zločini se ne smejo nikoli več ponoviti! Nikoli več! (Nadaljevanje prihodnji torek) c.z. Črtomir Zoreči Tržaško slovenska deželica ob morju (17. zapis) Tudi še ta zapis bodi namenjen Pogovoru o prosvetnih in kulturnih stremljenjih naših tržaških rojakov. POGUMNE BESEDE Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza, ki je povezovalka vseh kulturnih, političnih in gospodarskih stremljenj tržaških Slovencev, je imela sredi letošnjega marca svoj občni zbor. Iz poročila tajnika Darija Cupina povzamem odstavek: »Naša kulturna politika nasproti večinskemu narodu naj bo aktivnejša in agresivnejša, da se naše potrebe in pravice občutijo in vidijo na vseh ravneh. Sprejeti je treba vlogo aktivnih povezovalcev dveh kultur. In to brez lažne skromnosti. Kultura bo pospeševala širjenje zanimanja za naša vprašanja v slo- Obračun Takele trapaste misli so se mi pletle po glavi, ko smo zalagali vlak s kazalinskim saksaulom. Nemški sanitejci na vlaku so tistikrat tudi eno pogruntali, a bolj stvarno, kot je bilo moje sanjarjenje 0 saksaulu. Kazalinsk so malce predelali in ga po svoje prekrstili v »Kasa-links«. S to preobrazbo so puščavskemu mestu ob Aralskem jezeru postavili časten spomenik do konca dni, se pravi, dokler bo mesto trgovalo s saksaulom. In ko smo se z njegovim blagom založili vsaj za dva dni, smo odrinili dalje. 2e v trdi, mrzli noči. Noč pa ima svojo moč. Tudi na stepi. Da to dokažem na svojem primeru, si ne morem kaj, da med svoje spomine ne bi vpletel tiste noči, ko smo odrinili iz »Kasa-link-sa«. Z eno besedo: čudno, čudno je Šlo vse na »links« Namreč z mojimi sanjami, ki so me tisto noč dolgo tlačile kot mora. Će hočeš nekaj dokazati, moraš z besedo na dan. Torej povej, kaj in kako je šlo vse nekaj na »links« tisto noč, da presodimo, če je bilo res vse prečudno čudno (links — nemško: levo). Torej poslušajte in presodite. Do kolen v vodi sem brodil po reki in lovil ribe. Nenadoma me zmoti ženski glas in pravi: »Mladi človek, pusti ribji lov, zamuden in malo donosen posel je to. Pojdi raje z mano, preskrbim ti lažjega in bolj donosnega.« — Ozrem se in ostrmim: Katajeva Monika stoji pred mano in se smehlja. »Kakšen posel mi priskrbiš?« jo vprašam. Obrne se na pol proti Gladni stepi, iztegne roko in pravi: »Vidiš tamle gradič, ki se beli sredi zelenja? Tja me spremi in mi pomagaj vnovčiti ček za milijon carskih rubljev. Poiskati morava okence, nad katerim je napis: »Kasa — links«. Ti znaš nemško, jaz ne, dopoveš tisti avši za okencem, če ne bo hotela razumeti po rusko, kaj hočem.« — »Seveda, seveda, to že lahko storim zate, draga Monika. Saj sva prijateljstvo sklenila, ali ne?« — »Seveda sva ga, zato se pa obračam nate.« — »Ampak, Monika draga...« sem zajecljal in obmolknil. »No, kaj? Govori vendar.« — »Govori ti, kako prideš iz Taškenta do Gladne stepe? Saj so te jeseni zaprli, posadili v ječo na Moskovski ulici. Iz nje se pa ne pride tako kmalu in tako lahko.« — »Zapustila sem ječo kmalu in zelo lahko,« je odgovorila šegavo. »Kako to?« — »Nova oblast v Taškentu nam je koj prvi dan odprla zaporov težka vrata.« — »Aaa!« sem se začudil in spet obmolknil. To pot iz previdnosti, da ne bi bleknil kakšne proti novi oblasti, kar bi me utegnilo spraviti na listo, »neblagonadjož-nih« (politično sumljivih). Zato sem čez čas raje ponižno vprašal: »Ali ti je nova oblast dala Ček za milijon carskih rubljev?« — »Na to vprašanje, prijatelj moj, ti bom pa odgovorila pri Srebrnem jezeru onkraj Rdeče puščave. Tja te popeljem, ko vnovčiva ček in tam si bova milijonček po bratovsko razdelila. Harašo?« — »Harašo, pojdiva,« sem odgovoril .. . Kako sva ček vnovčila, sanje niso prikazale, pač pa nekaj drugega. Nenadoma sva se znašla ob ruski trojki v katero so bili vpreženi trije iskri vranci. Kopitljali so po puščavskem pesku, hrzali in se nemirno ozirali po kočijažu. Kočijaža pa nikjer. — »Sedi na kozla, prijatelj, vzemi vajeti v roke in poženi. Pri Srebrnem jezeru pa trojko ustavi.« — Rečeno, storjeno. Kot vihar je planila trojka po zasneženi stepi. Na mah smo bili pri Srebrnem jezeru. Tam pa — glej čudo prečudno! Trojka je planila naravnost v jezero in potonila z Moniko vred. Meni se je pa le posrečilo pravočasno skočiti s kozla na breg in ostal sem živ. In glej drugo čudo! Iz razpenjenih valov se hipoma dvigne povodni mož, kosmat in bradat Pozejdon s trizobom v roki. Zmagoslavno zavihti svoje žezlo nad vodno gladino, se zlobno zareži in bruhne iz sebe gromovito: »Ha, ha, ha! Monika Katajeva! Zdaj pa imaš milijon carskih rubljev! Ha, ha!« Tedaj je vlak zatulil in se ustavil sredi zasnežene stepe, jaz pa sem se prebudil. Ko sem se zavedel in premislil sanje od konca do kraja, sem se prevzet od te kolobocije vprašal: »Ali naj te sanje pomenijo, da se z Moniko dogaja nekaj usodnega ...?« Dva dni pozneje je naš vlak dospel na postajo Turkestan, kakih 150 km pred Taškentom. Tam ni bilo nobenega snega, tudi mraza ne. Pomlad, a ne januarska zima. Spomnil sem se neke podobne zime pri nas doma, ko je v januarju trava zelenela. V nekem časopisu, ne pomnim več, v katerem, je bila priobčena priložnostna pesmica, ki se je začela takole: »Pa kaj je mislila pomlad? V prosincu pride sredi trat! a Topli dnevi so nas, ki smo priro-mali iz hudo mrzlih severnih krajev, prijetno božali in zelo ugodno vplivali na naše razpoloženje. Le to je še povečala ugodna novica, da je puč v Taškentu strt in likvidiran enkrat za vselej. Pučisti pa da beže iz mesta na vse strani. To nas je močno zanimalo, posebno ranjence. Hoteli smo vedeti, kako se je vsa stvar končala. Železničarji na postaji so nam takoj povedali, da so pučisti koj prvi dan upora odprli vrata jetnišnic v mestu in izpustili iz njih vse politične kaznjence, ki jih je bila Čeka spravila za zapahe. Te so nemudoma oborožili in potem z njihovo pomočjo tri dni strahovali mesto. Oboroženi delavci iz delavske naselbine Kazaška slobodka in iz železniških delavnic za popravile vagonov poleg kolodvora pa so «ih izganjali iz ulic dan in noč Pc upornih bojih na barikadah se jim je s pomočjo čete rdečegardistov, ki so prišli iz Samarkanda, posrečilo potisniti upornike v trdnjavo. Baterija brzostrelnih topov, ki je tudi prišla na pomoč iz Samarkanda, je tedaj nastavila topovske cevi na staro taškentsko trdnjavo in pučistom poslala ultimat: »Do 6. ure zvečer se brezpogojno predajte, če ne, boste pokopani v ruševinah trdnjave!« Da bi se predali? Boljševikom? To je prav tako gotova smrt kot v ruševinah trdnjave, ki ni sposobna za obrambo. Oni pa hočejo živeti, še dolgo živeti in diktaturo proletariata ugonabljati, dokler se bo dalo, če ne v Taškentu, pa kje drugje. In odrinili so jo ugonabljat, kam, smo zvedeli v Arisu malo pozneje. Tam se od glavne turkestanske proge Taškent-Samara odcepi stranska železnica, ki pelje proti vzhodu do Auli Ate v Semirečju. Tja so se menda napotili premagani pučisti, ki so ob zori hrumeli tod mimo. Na avtomobilih in vozovih, konjih in obloženih kamelah. Nič koliko naropanega blaga in bogastva so vlekli s sabo, orožja in municije, razne opreme in provi-anta polne vozove. Dobro so se založili za dolgo potovanje — at:. v Sibirijo h Kolčaku ali v Fergano k basmačem. To vse smo zvedeli v tistem Arisu, kakih 50 km pred Taškentom, mestecu, ki smo mu za šalo pritaknili spredaj črko P, tako da je Pariz v gluhi Srednje Azijski stepi dobil dvojčka. Bodi res ali ne, kar so nam železničarji na tamošnji postaji pripovedovali o begu pučistov iz Taškenta, res pa je, da se krajevna milica ni upala zastaviti poti vojaško urejeni in dobro oboroženi koloni bežečih upornikov. Mnogo prešibka je bila, da bi tvegala tak spopad. Spopadla pa se je z zaščitnico bežeče kolone. Le-ta. utrujena od celonočnega marša, j€ v gozdičku poleg postaje počivala in nevede kdaj zaspala, konje pa pustila privezane pri drevesih. Krajevna milica jo je izsledila, obkolila in napadla. V kratkem boju je večini uspelo skočiti na konje in ubežati, obležale pa so tri žrtve: eden ubit, dva pa hudo ranjena. Ubitega so pustili na kraju spopada, ranjencema so pa prizanesli. Videč, da je eden od njiju ženska z rdečim križem na levem rokavu vojaškega plašča, so ju prinesli na postajo in položili na peron pred postajnim poslopjem. Vedeli so namreč, da bo čez kako uro prišel naš vlak, ki bo ranjenca odpeljal vTaškent. Franc Valjavec venskem in jugoslovanskem zaledju. Končni cilj našega kulturnega delovanja pa je osveščenost vsakega našega človeka.« Slovenska kulturno-gospodarska zveza (v nadaljnjem besedilu SKGZ) vključuje celo vrsto naših organizacij (tudi na Goriškem). Najvidnejša od teh je Slovenska prosvetna zveza. Ta čedalje bolj širi območja svojih dejavnosti. Danes v njenem okviru deluje že 38 prosvetnih društev in skupin. V teh društvih poje 18 pevskih zborov, igrajo 4 dramske in plešejo 3 folklorne skupine. V enem letu se /vrsti poprečno 400 prireditev teh društev in skupin, Zelo pomembno je tudi delo Dijaške matice, ki ima v oskrbi oba dijaška domova (v Trstu in Gorici). Poprečje števila gojencev obeh domov /.naša na leto 170— 180. V okvir SKGZ je že pred leti vstopila tudi Zveza slovenskih športnih društev v Italiji. V njej je včlanjenih 25 športnih društev. Zveza skrbi, da se krepi vez med športom in pro-sveto. Simpatični po svojih ciljih in idealističnem (letovanju sta gotovo obe Slovenski planinski društvi (v Trstu in Gorici) in taborniški Rod modrega vala v Trstu. V okvir planinskih organizacij sodi tudi posebna Zadruga Mangart. Le-ta stremi, da bi si na področju Žabnic (v Kanalski dolini) postavila svoj planinski dom. GLASBA, GLEDALIŠČE, ČASOPISJE Kar 426 gojencev obiskuje letos pouk v oddelkih Glasbene matice v Trstu, Gorici in šestih okoliških podružnicah. Poleg Pogled s trdnjave sv. Justa na nočni Trst; v ozadju znani svetilnik. orkestra je treba omeniti tudi oživitev komornega zbora. Stalno slovensko gledališče v Trstu, ki ima svoje prostore v novem kulturnem domu (stavbo smemo imenovati naslednico nekdanjega Slovenskega narodnega doma v Trstu, ki so ga 1. 1921 požgali fašisti). V lanskem letu (sezona 1975/76) je tržaško slovensko gledališče uprizorilo 159 predstav, ki si jih Je ogledalo 51.300 obiskovalcev. — Zal pa gledališče, ki naj bi bilo od države dotirana ustanova, še zdaj nima urejenega statusa. To delo gledališča ne le ovira, pač pa tudi moralno moti. Stalnost vselej vnaša mir, provizoriji pa so vir vedno novih skrbi in problemov Primorski dnevnik, ki redno kot reprezentančni časnik izhaja v Trstu vsak dan, vodi že čez 30 let boj za narodnostne pravice naših rojakov pod Italijo. Pomemben je časn.k tudi zato, ker povezuje Slovence različnih idejnih in političnih srn - i. Mesečna priloga Primorskega dnevnika je Dan. Le-ta s svojo pestr i lažjo vsebino dopolnjuje Dnevnik. Za mladino izhaja v okviru Pri« morskega dnevnika ilustrirana reviji Galeb. Vsako leto izide tud^ I i-dranski koledar. Nekaj posebnega v naših časn -karskih težnjah pa je gotovo v ta-lijanščini tiskan Bollettino degli 91o-< veni in Italia. Naloga tega biltena ie-obveščati italijansko javnost o naših perečih narodnih in gospodarsk 'i vprašanjih. 2e 29 let izhaja v Trstu slovenski tednik Gospodarstvo. Naloga list t .e razvidna že iz naslova — boj '.a gospodarski dvig in ekonomsko osa mosvojitev tržaških Slovencev. L Mogoče se zdi malo čudno, da se industrijski velikan, ki združuje 50 TOZD in zaposluje preko 30.000 delavcev, pojavlja tudi na sejmu malega gospodarstva v Kranju. Po bežnem pregledu domiselno oblikovanega razstavnega prostora in izdelkov pa je kaj hitro jasno, da je prisotnost ISKRE tu povsem upravičena. ISKRA Elektromehanika Kranj je namreč na ta sejem prišla z željo, da bi prikazala vsaj nekaj polizdelkov in sestavnih delov, ki jih kupuje od obrtnikov, po drugi strani pa prikazala specifične izdelke ISKRE, ki so namenjeni^ obrtnikom. Naj se najprej ustavimo pri kooperacijah. ISKRA Elektromehanika Kranj, kot povedo njeni predstavniki na sejmu, si pomaga z malimi proizvajalci že od vsega začetka. Seveda so se morali kooperanti prilagoditi zahtevam, ki jih postavlja zahtevna tehnologija proizvodnje ISKRE, ki je vodilna v elektroindustriji Jugoslavije in zavzema pomembno mesto med tovrstnimi proizvajalci v svetu. Danes vključuje v svoje delo kar 160 kooperantov, ki so lani proizvedli za ISKRO kar za 17,500.000 din izdelkov. Kot vse kaže, se bo to sodelovanje v prihodnje še pove- ISKRA Elektromehanika in IS-J(.RA Avtomatika prvič na Sejmu malega gospodarstva v Kranju Iskra na sejmu malega 160 kooperantov je lani za ISKRO izdelalo 'okrog 650 različnih izdelkov - Žele si še novih kooperantov - Predstavljeni izdelki ISKRE za obrt — Demonstracija novega varilnega aparata TIGVAR 350 gospodarstva Brez dobav kooperantov si je danes delo v ISKRI Elektromehaniki kar težko predstavljati — 560 različnih drobnih izdelkov kooperantov v letu 1976 je zgovoren dokaz za to Hiter m strokoven servis naredi avtomehanik le s kvalitetnimi inštrumenti in napravami za servisiranje — ISKRINI izdelki so garancija zanj čalo in računajo, da bo že letos ta proizvodnja znašala kar 20 milijonov dinarjev. Pregled razstavljenih sestavnih delov in polizdelkov iz proizvodnje kooperantov kaže na tehnološko raznolikost, ki zahteva najrazličnejše profile obrti. Tako so tu izdelki iz plastike, navitja in razne tuljave, drobni kovinski predmeti, struženi deli, litine iz aluminija, plastična in kartonska embalaža, sitotiskarski izdelki itd. Opazili pa smo tudi nekatere izdelke, ki že sami predstavljajo končni izdelek v proizvodnem programu ISKRE, kot so pribor za električno orodje, ranžirne letvice, pribor za električno orodje, varovalke za telefonijo, okvirčki za uokvirjenje dia posnetkov itd. ISKRA je za kooperacijski odnos z obrtniki zelo prilagodljiva. Tako so se razvile različne oblike sodelovanja; od najbolj klasičnega načina, da ISKRA naroči in nato prevzame določeno število sestavnih delov, do takšnega, ko obrtnik v izdelek vloži le svoje delo, vse ostalo, to je orodje in vse materiale, pa da tovarna. Trenutno iščejo v ISKRI nove kooperante za 14 vrst izdelkov. Za interesente, ki bi radi postali njihovi novi kooperanti, so pripravili tudi poseben vprašalnik, katerega bo obrtnik izpolnil, napisal kakšno obrt ima in s čim se ukvarja in tako bo, če bo v ISKRI nastala potreba, hitro dosegljiv ... Ni to nezaupanje do sedanjih kooperantov, le ISKRINA široka proizvodnja zahteva vsak dan novih, specialnih proizvodov. Mogoče bo kdo od domačih kooperantov, za katerega danes še ne vedo, lahko nadomestil drag uvoz polizdelkov inozemskega dobavitelja ali pa izboljšal in pocenil dosedanji izdelek. Drugi del ISKRINE izložbe na sejmu so poimenovali »ISKRA za obrt«. Razstavili so namreč svojo proizvodnjo aparatov za servisiranje, ki bodo zanimali predvsem avtomehanike, saj si brez njih moderne avtomehanične delavnice ni več mogoče zamisliti. Tu je kata-litični merilnik za določanje odstotka CO2 v izpušnih plinih avtomobila, peskalnik in preizkuševal-nik avtomobilskih svečk, strobo-skopske naprave različnih izvedb za nastavitev vžiga motorja, merilnik za brezkontaktno merjenje hitrosti vrtenja motorja, merilnik za merjenje temperature olja ali drugih tekočin v motorju, naprava za odkrivanje stikov med navitji v rotorju ali statorju, naprava za merjenje radio frekvenčnih motenj, Volt-ampermeter za istočasno merjenje toka napetosti in obratov, pribor za različne vrste meritev, kot so vezi, kabli, upori, etuii, sonde itd. Napovedujejo pa še novosti, kot so naprava za preskušanje avtoelektričnih izdelkov z enosmernimi in izmeničnimi napetostmi ter transportni voziček za prevoz kompletov mernih instrumentov in naprav za avtoelektriko, ki bodo v prodaji že v drugi polovici letos. Razstavili so tudi več vrst brusilk, vrtalnih strojev, strojev za rezanje, žaganje itd., z eno besedo električnih ročnih stro- jev, ki so pri posameznih obrtnih dejavnostih kot je kovinska, lesna, gradbeništvo in podobno nepogrešljivi. ISKRA Avtomatika pa je na sejmu male obrti v Kranju predstavila tudi svojo novost: univerzalni varilni aparat TIGVAR 350. Posebnost tega varilnega aparata je, da z njim lahko varimo ob enosmernem ali izmeničnem toku. Z enosmernim tokom varimo vse vrste jekel do najboljših kvalitet, jekleno litino, nerjavečo pločevino, baker, in vse vrste bronov, vključno z aluminijevim bronom. Daje pa tudi možnost točkastega varjenja jekla in bakra. Z izmeničnim tokom pa lahko zelo kvalitetno varimo aluminij in vse aluminijeve zlitine. Lahko vari tudi zelo tanke Alu pločevine. Gre za res vsestransko uporabno varilno napravo, ki pokriva vse potrebe po varjenju in s katero dosežemo najkvalitetnejši var in na-var. Veliko število teh aparatov je že v rabi po celi Jugoslaviji in vsi uporabniki imajo o njih najboljše mnenje. Sicer pa lahko pridete na sejem in si ogledate vse vrste varjenja; predstavniki ISKRE imajo namreč na sejmu vsak dan demonstracijo in rade volje pokažejo vso široko uporabnost aparata. Z novim varilnim aparatom TIGVAR 350, ki ga je na sejmu predstavila ISKRA Avtomatika, kvalitetno varimo tudi najbolj zahtevna jekla in aluminijeve zlitine. Vsak dan si lahko na sejmu ogledate tudi demonstracijo varjenja Merilnik izpušnih plinov je eden od ISKRINIH prispevkov za boj proti onesnaževanju okolja Vrtalni stroj ISKRA, orodje, brez katerega si marsikateri obrtnik ne more zamisliti svojega dela. J JEZERJANI ZA PRAZNIK JEZERSKO - Jezerjani so se odločili, da bodo v počastitev delavskega praznika zakurili kresove na vrhovih, ki mejijo na Štajersko, Koroško in Kranjsko. Razdelili so se v tri številne skupine in do krajev kurjenja kresov znosili veliko gorljivega materiala, med katerim je bilo okrog 40 avtomobilskih gum. Ob osmih zvečer so se skupine s pomočjo barvnih raket sporazumele za začetek kresovanja. Ognji so zaplapolali na Golem vrhu, Vernikovem Grintavcu in na Velikem vrhu. Videli so se daleč naokoli. A. Karničar prfffe se m #ZLE T h m$k se legi f%0hf~p$hiz h iAife m nisi lil Skoffa Loka — Tudi v Škofji Loki imajo trim stezo. Začenja se tik ob vhodu na grajsko dvori&če, nato pa je speljana po vzpetinah tik nad gradom ob poti, ki pelje proti Lubniku. Z lepih razglednih točk je mogoče videti vso Skofjo Loko in velik del Gorenjske. Ob lepem vremenu je na trim stezi, ki se vije po travnikih in gozdu, vedno precej mladih in tudi starejših Škofjeločanov. Tablo (na sliki) je na začetku steze ob grajskem zidu postavilo škofjeloško turistično društvo. (B.B.) PREDAVANJE O JAMAH GORENJA VAS — Člani jamarske sekcije iz Gorenje vasi v Poljanski dolini bodo v petek, 13. maja, v prostorih osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi pripravili zanimivo predavanje. Ob spremljavi barvnih diapozitivov bo predavatelj Jože Broder spregovoril o naših jamah. Poleg tega pa bodo Gorenje-vaščani pripravili tudi razstavo nekaterih živali in kamenin, ki ao jih našli v podzemnem svetu. Predavanje se bo začelo ob 19. uri. -jg JESENICE - VTrebeŽupri Javorniku stoji »Škurtnikova« hiša, ki je letos stara 190 let. Njen spodnji del je iz kamna, zgoraj pa je brunarica. Hiša ima vsekakor določeno arhitekturno posebnost. Glede na to, da je zgornji del že precej dotrajan, ga namerava lastnik obnoviti. Foto: B. B. Osnovna organizacija sindikata Planike iz Kranja je v sodelovanju s hoteli za šport in rekreacijo Plava laguna v Poreču organizirala med prvomajskimi prazniki aktivni oddih delavcev Planike. Udeležilo se ga je 131 članov planiškega kolektiva in njihovih družinskih članov. Aktivni odmor je bil vse dni organiziran in se je začel vsak dan ob 6. uri, potem pa so bile čez dan razporejene razne aktivnosti kot so: kegljanje, trim, plavanje, veslanje, igre z žogo in podobno. V Planiki pričakujejo, da bo aktivni oddih postal stalna oblika rekreacije. (J. Kristan) V. JESENICE - Mladi člani alpinističnega odseka Planinskega društva Jesenice neprestano vadijo ih trenirajo. Svoje plezalne veščine presku-Sajo v Kovačevcu. Pri plezanju jih prizadevno vodi izkušeni plezalec in alpinist Mile File. - Foto: B. B. PROSLAVA V SMLEDNIKU Smlednik — Drevi ob 18.30 bo v Smledniku osrednja proslava v počastitev 85. obletnice rojstva tovariša Tita in partijskih jubilejev..V svečani povorki bodo sodelovali godba, vojaki in člani društev, ki delujejo na območju krajevne skupnosti. -Na avečanosti bodo podelili priznanja najzaslužnejšim krajanom, po sprejemu kurirčkove pošte bo kulturni program, slavje pa bodo sklenili s kresom. -fr Jesenice — Pihalni orkester jeseniških železarjev je v dveh letih, odkar ga vodi Ivan Knific, izredno napredoval. Člani orkestra so dobili tudi nove obleke. Zanje je prispevala jeseniška železarna, kulturna skupnost, nekaj denarja pa so iz svojega proračuna prispevali sami. — Foto: B. B. Lovska prireditev ob dnevu osvoboditve Cerklje — Pri spodnji postaji žičnice Krvavec je bila minulo nedeljo velika lovska prireditev, ki jo je organizirala lovska družina Cerklje na Gorenjskem, posvečena pa je bila dnevu osvoboditve in 85. rojstnemu dnevu tovariša Tita. Zbranim je o pomenu prireditve in jubilejev spregovoril sekretar osnovne organizacije ZK Cerklje Božo Janež, tajnik lovske družine Cerklje Rado Car-man pa je govoril, zakaj prav pod Krvavcem organizirajo te prireditve in poudaril, da ima to zgodovinski pomen, saj so prav ti kraji znani iz NOB, vse od julija 1941 pa do osvoboditve. Po slavnostnem delu je bilo še tradicionalno lovsko-športno tekmovanje na umetne golobe, v tarčo na srnjaka in v tarčo na bežečega merjasca. Slabo in deževno vreme, nekaj časa je padala tudi toča, ni posebej motilo veselega lovskega razpoloženja, oviralo je le normalni potek tekmovanja, toda rezultati so bili vseeno zelo dobri, prav tako tudi udeležba. Vrstni red tekmovanja pa je bil naslednji — ekipno v kombinaciji: Prvo mesto je osvojila ekipa LD Motnik s 621 točkami od 750 možnih; za njo pa so se uvrstile: Šmarna gora 598, Jošt 594, Tuhinj 546, Vodice 531, Udenboršt 522, Gabrovka 520, Pšata pri Kamniku 509, Taborska jama 505, Cerklje 488 točk itd. Med posamezniki v kombinaciji je bil najboljši Ivo Zavrl iz LD Jošt, ki je z 237 točkami od 250 možnih osvojil absolutni rekord vseh dosedanjih tekmovanj. Za njim so se uvrstili naslednji tekmovalci — lovci: Ciril Ropret LD Motnik 215, Ivan Tkalec Taborska jama 214, Peter Slatnar LD Cerklje 213, Jože Zadnikar LD Tomišelj 210 točk itd. V posammeznih disciplinah pa so zmagali — umetni golobi: Ivo Zavrl 100 točk, prav toliko toda šele v drugi seriji je osvojil Egon KariČ iz L D Vače, tretji je bil Zvone Florjančič LD Šmarna gora z 90 točkami. Tarča srnjaka: 1. mesto Ivo Zavrl 90 krogov od 100 možnih, pred Francem Jernejcem iz LD Srnama gora 86 (3/10) in Petrom Slatnarjem iz LD Cerklje 86 (1/10). V tarčo na bežečega merjasca pa je bil najboljši Jenko Ivan iz Zavoda za gojitev divjadi Kozorog Kamnik z 49 krogi, pred Ivom Zavrlom 47 (3/10) in Petrom Slatnerjem z 47 (2/10). V tekmovalni disciplini na izpadanje je zanesljivo zmagal Franc Bar-bič iz LD Šmarna gora, drugi je bil Zvone Florjančič prav tako iz Šmarne gore in tretji Ciril Ropret LD Motnik. V tekmovanju na bežečega fazana, ki se ga je udeležilo kar 110 tekmovalcev pa je zmagal Zvone Florjančič iz Šmarne gore. Po končanem tekmovanju so v trajno last podelili kar 7 lepih pokalov, več diplom in kar 23 bogatih praktičnih nagrad. -an »Iskra poje 77« Okoli 400 obiskovalcev si je konec aprila v Delavskem domu v Kranju ogledalo drugi tovarniški festival pevcev amaterjev »ISKRA POJE 77«. Organizator prireditve sta bila KS OO ZSMS DO Iskra Elektromehanika in OO ZSMS Tovarne TEA v Iskri. Za najboljši glas se je borilo 12 pevcev iz Iskre Elektromehanike, ki jih je ocenjevala žirija občinstva in strokovna žirija. Vse pevce je spremljala skupina Color iz Kranja. Občinstvo je največ glasov prisodilo pevcu Stanetu Marnu, ki je zapel skladbo Miha Kralja Sezona senc. Stane Marn je gorenjskemu občinstvu že precej znan in bomo o njem verjetno še mnogo slišali. Na drugo mesto se je uvrstila Vesna Vidmar, na tretje pa Nevenka Šfili- Podobno kot občinstvo pa je ocenjevala tudi strokovna žirija, ki so jo sestavljali predstavniki revije Antena: Peter Hudobivnik, Aleksander Lucu in Peter Kuhar. Na prvo mesto so uvrstili Nevenko Šfiligoj, ki je bila zmagovalka tudi že na lanskem festivalu Iskra poje 76. Na drugem mestu je Stane Marn in na tretjem Vesna Vidmar. V drugem delu prireditve je vo-kalnoinstrumentalna skupina Color iz Kranja predstavila nekaj svojih narodno-zabavnih in zabavnih skladb, ki jih komponira Franci Deržič. Kot gosta sta nastopila pevec Andrej Pinterič iz Brežic in humorist Čipsi. Celotno prireditev sta povezovala in napovedovala Sla-vica Celjer in Miro Erzin. F. Erzin Tržiški upokojenci prepevajo Tržič — Med člani tržiškega Društva upokojencev je dolgo tlela želja po ustanovitvi pevskega zbora. Julija in avgusta lani so se začele priprave na ustanovitev zbora. Glavni pobudniki so bili predsednik tržiškega upokojenskega društva Mirko Brejc, Franc Markelj, ki je sedaj tudi predsednik zbora, Andrej Bre-ška, Anton Zaplotnik in še nekateri drugi ljubitelji zborovskega petja, ki v Tržiču zdaj nima take veljave kot v preteklosti. Pevovodsko nalogo je prevzel Edo Ošabnik iz Kranja, pokroviteljstvo nad zborom pa Društvo upokojencev. Novembra lani je imel zbor prvo vajo. 17 upokojencev se je zbralo na njej. Število pevcev je sedaj že naraslo na 24. Najstarejši pevec je 79-letni Janez Zaplotnik, najmlajši pa Ivan Blaži, ki je star 40 let. Gorenjska ima tako sedaj 6 upokojenskih pevskih zborov. Vseh šest se jih je predstavilo v soboto, 7. maja, na reviji v Radovljici, junija pa jih čaka še republiška revija. Slovenija ima namreč kar 40 upokojenskih pevskih zborov in vsi se bodo predstavili na republiški reviji v Velenju. Moški pevski zbor Društva upokojencev Tržič se je že trikrat predstavil občinstvu. Zapel je Tržičan-kam za dan žena, sodeloval na proslavi ob odkritju spominske plošče na Slugovi hiši v Tržiču in nastopil na gorenjski reviji v Radovljici. Program zbora je bil prilagojen tem obletnicam in proslavam. V načrtu pa imajo tržiški pevci samostojni koncert narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Začetni koraki tržiškega upokojenskega zbora niso bili lahki. Edi-nole Društvo upokojencev mu pomaga, kar pa ni pravilno, saj so v zboru sami tržiški upokojeni delavci in bi morala priti pomoč tudi iz kulturne skupnosti in drugih ustanov. Društvo upokojencev je zboru kupilo pianino, ker drugega v Tržiču ni bilo na voljo, prostor za vaje pa je zboru ponudila krajevna skupnost Tržič — mesto v paviljonu NOB. Pevci plačajo le čiščenje. J. Košnjek Industrija gradbenega materiala »Gradnja« Žalec Probleme današnjega časa ENERGETSKO KRIZO ONESNAŽEVANJE OKOLJA VARČEVANJE REŠUJEJO Schiedel YU — DIMNIKI Schiedel YU - ZRAČNIKI Schiedel-YU - JAŠKI ZA SMETI Schiedel-YU - ODPRTI KAMINI MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE STIBO termoblok STATIK montažni stropovi NAŠ PROIZVODNI PROGRAM SCHIEDEL YU — DIMNIK je troplasten dimnik. Porabi do 40 % manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov samotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi. SCHIEDEL YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v prostorih bivanja. SCHIEDEL YU — JAŠKI ZA SMETI - enostaven odmet odpadkov v stanovanjskih blokih, šolah in poslovnih poslopjih. SCHIEDEL YU — ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje. MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu. STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim stvropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija. Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO blokom. STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montažo. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO Industrija gradbenega materila GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773 Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027, 722-078. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenega materiala. PLES BARMANOV V soboto 21 5 1 97 7 ob 20 uri bo v hotelu GOLF na Bledu Vabimo vse. da se udeležijo plesa kakor tudi samega tekmovanja barrrianov v mešanju pijač ki bo od 19 do 21 b 19 7 7 VA VIATOR LJUBLJANA Odbor za medsebojna delovna razmerja Komunalnega podjetja Tržič, Pristava 80 objavlja delovno mesto vodje gradbene enote Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: J 1 gradbenmTlel)a gradbene Smeri' 2 leti delovr»ih izkušenj pri izvajanju 2. srednja strokovna izobrazba gradbene smeri. 3 leta delovnih izkušenj pri izvajanju gradbenih del; 3. da ima aktiven odnos do samoupravljanja. Kandidat naj pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev, kratkim življenjepisom ter potrdilom o nekaznovani.* pošlje na naslov: KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, Pristava 80 - razpisna komisija za medsebojna razmerja v 10 dneh no objavi. v mali oglasi • mali oglasi MERKUR VELEŽELEZNINA KRANJ KOROŠKA CESTA 1 Prodajalna Naklo pri Kranju telefon: 47-054, 47-055 Cenjene kupce obveščamo, da se preseli prodajalna kuriva in gradbenega materiala v Naklo pri Kranju ob tovorni železniški postaji. prodam Prodam KOKOŠI nesnice. Zadra-ga 18, Duplje 3216 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor in SKALE za betoniranje. Strahinj 65, Naklo 3217 Prodam dva rabljena KAVČA. Gorenjskega odreda 14,Zura 3218 Ugodno prodam nov francoski ŠOTOR za 4 osebe. Naslov v oglasnem oddelku. 3219 Prodam KRAVO po izbiri, brejo ali z mlekom. Krt Marija, Gorenje-sa vska 21, K ran j 3220 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK kombiniran. Ogled Ul. Gorenjskega odreda 18, Kranj 3221 Prodam enoletne KOKOŠI HI-HEX. Tušek, Lenart 11 nad Lu.šo. Selca nad Škofjo Loko 3222 Prodam OBRAČALNIK MARATON za BCS kosilnico 110. Potočnik Vinko, Stirpnik 15, Selca 3223 Prodam mladega delovnega VOLA . Adergas 24, Cerklje 3224 Prodam šest mesecev brejo KRAVO frizijko, dva tedna staro TELIČKO frizijko in hlevski GNOJ. Luže 16, Šenčur 3225 Ugodno prodam 5 KW termoaku-mulacijsko PEC. Znidaršič Vera, Ročevnica 46, Tržič 3226 Prodam AVTOMOBILSKO DIRKALIŠČE CARRERA z 8 m dolgo progo in 16 avtomobili. Tel. 21-410 3227 Prodam ISOSPAN OPEKO 600 kosov. Jan Franc, Alpska 54, Lesce 3228 Prodam dve KRAVI, eno pred telitvijo, smrekove PLOHE in KRAJNIKE. Zima Janez, Dovje 13, Mojstrana 3229 Prodam OBHAJILNO OBLEKO za deklico. Praše 23, K ranj 3230 Motorno KOSILNICO BERTO-LINI z volanom in diesel motorjem, 13 KS, vprežna OBRAČALNIKA Bautz in Fahr ter SLAMOREZNI-CO Ultra z verigo in puhalnikom, prodam. Skok Franc, Ropretova 25, Mengeš 3231 Za 1000 din prodam ŠOTOR za 4 osebe. Čelhar Marjan, C. JLA 5, Kranj 3232 Prodam 2000 kg SENA, dostop možen s kamionom. Zg. Danje 3, So-rica 3233 Prodam KRAVO, dobro mleka-rico, 3 mesece brejo. Grabče 18, Zg. Gorje 3234 Prodam motorno ŠKROPILNICO za traktor ali konja. Sp. Besnica 151 3236 Prodam 3 kom avto RADIO s kasetami, radio transistor, ročno uro, 5 garnitur Gedore ključev, magnetofon AIVVA, 2 garnituri za rezanje navojev, 3 električne brivske apa-I rate, 4 avtogume 165 X 13 in še razne predmete. Naslov v oglasnem oddelku. 3237 GKZ TZE Naklo Valilnica bo prodajala v petek, 13. maja 10 tednov stare jarčke v vzrejališču Podbrezje, od 8.. do 12. ure Cena: 50 din za komad. Valilnica Prodam OKNO s polkni 80 x 80, dvoja vrata na dvižni mehanizem 80x 200. Črne Miro, Kajuhova 14, Bled 3260 Prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Mrhar, Bistrica 3, Tržič 3261 vozila Prodam avto LADA, letnik 1972. Grgorinič, Cesta 1. maja 63, telefon 21-382 3238 Prodam avto CAMPAGNOLA z diesel motorjem. Zalaznik, Studeno 21, Železniki 3239 Prodam AMI 8, letnik 1971, 80000 km, cena 18.000 din. Kokalj Srečo, Poljanska 39, Škofja Loka 3240 Prodam SPAČKA, letnik 1973, registriran do aprila 1978. Bogataj Miro, Partizanska 47, Škofja Loka Isdaja C P Glas. Kranj, Ulica Mote Pljadeja 1. Stavek: OP Gorenjaki tiak Kranj, tlak: Zdruleno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva t. — Naalov uredništva ln uprava liata: Kranj, Mote Pljadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-901-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-S41, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-841. - Naročnina: letna 200 din, rdietna 100 din, cena ca 1 številke dinarje. - Oproščene prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/71. Prodam FIAT 850 sport coupe. Stroj Zvone, Nova vas 22. Radovljica 3242 Prodam avto NSU 1000 L, registriran, v dobrem stanju ali po delih. Zalog 4, Cerklje 3243 Prodam KOMBI. Kokrica, Cesta na Belo 25, Kranj 3244 Prodam MOPED COLIBRI T 12, barva karoserije modra 80, dobro ohranjen. Frelih, Brezje pri Tržiču 33 3245 kupim Kupim rabljeno otroško PONY KOLO. Kokrica, Partizanska pot 8, Kranj. -3246 Kupim rabljen MEŠALEC za beton, po možnosti firme Lesch. Doli-nar, Sv. Duh 47 Škofja Loka 3247 Kupim SLUŠNI APARAT. Arhar Martin, C. v Vintgar2, Bled 3248 stanovanja Sprejmem SOSTANOVALKO za opremljeno dvosobno stanovanje v Ljubljani. Telefon 26-577 3249 Mati in sin, oba zaposlena, iščeta GARSONJERO ali SOBO ali manjše stanovanje z možnostjo kuhanja. Ponudbe pod »Relacija Jesenice — Ljubljana« 3250 STANOVANJE oddam trem sezonskim delavcem. Golnik št. 19 3251 Mati z 8-letno hčerko išče v Kranju ali okolici opremljeno SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje za dobo 5 mesecev. Plačam naprej. Te^ lefon 23-657 ' 3251 posesti Prodam HIŠO v Šenčurju, Mlakarjeva 33 3253 Prodam visokopritlično staro HIŠO z vrtom pri Jesenicah. Naslov v oglasnem oddelku. 3254 zaposlitve Zaposlitev dobi KUHARICA in NATAKARICA kvalificirana ali priučena. Hrana in stanovanje v hiši. Marin.šek Marija, Naklo 223 3255 NATAKARICO sprejmem v službo takoj. Sedem ur, nedelje in prazniki prosto. Bife »Loški hram«, Bla-ževa 1, Škofja Loka 3256 obvestila Povratnik iz inozemstva ima možnost uvoza tovornega in osebnega avtomobila ter motornega kolesa. Naslov v oglasnem oddelku. 3257 najdeno Zatekel se je NEMŠKI OVČAR. Naslov v oglasnem oddelku. 3258 Našel se je pes NEMŠKI OVČ-JAK rjavo-črne barve. Dobi se v Pševem št. 2 od 15. ure dalje. 3259 dežurni veterinarji Od 13. do 20. maja 1977: Teran Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 in 21-798 za občino Kranj; Habjan Janko, dipl. vet., Žiri 140, telefon 69-280 za občino Škofja Loka; Plestenjak Tone, dipl. vet., Bled, Partizanska 34, telefon 77-828 in 77-863 za občini Jesenice in Radovljica. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod G orenjske Prodajalna prične s poslovanjem dne 16. maja 1977 z začasnim delovnim časom od 6. do 14. ure, ob sobotah od 6. do 1 2. ure. Sprejem naročil za premog in drva v sredah in petkih od 14. do 17. ure v pisarni MERKUR — Jahačev prehod 2 Nadalje seznanjamo vse cenjene potrošnike, da je v pripravi nova trgovina, na istem prodajnem mestu, z razširjenim asortimanom blaga za individualno gradnjo, ki bo predvidoma odprta v letošnjem letu. MERKUR vas pričakuje v novih prodajnih prostorih MERKUR veleželeznina Kranj Klemena še niso našli Škofja Loka — Kljub vsem naporom in vztrajnemu reševanju gorskim reševalcem in italijanskim planincem še vedno ni uspelo odkriti nikakršne sledi za mladim 17-letnim škofjeloškim planincem Klemenom Križajem, ki je izginil neznanokam že pred približno desetimi dnevi, ko se je nameraval skupno z 49 ljubitelji gora iz Škofje Loke in Ljubljane povzpeti na 4165 metrov visoki Breithorn v švicarskih Alpah. Novice o njegovem izginotju so si dokaj nasprotujoče. Po izjavah nekaterih udeležencev vzpona naj bi Klemena namreč zagotovo videli v dolini, ko je iz nahrbtnika vzel potni list in izjavil, da gre domov z »avto stopom«, po mnenju drugih pa naj bi Križaj ostal že nekje pod Breithornom v hudem snežnem metežu. Italijanski in švicarski gorski reševalci so v preteklih dneh peš in ob pomoči heli- kopterjev pregledali obširno področje pod Breithornom, preiskali vse bivake in zaklonišča v okolici Saint Jacquesa, kamor so Škofjeločani sestopili, vendar uspeha ni bilo. Kljub dokaj neugodnemu vremenu, zapadlo je kaka dva metra novega snega, je v reševalcih še vse dni tlelo upanje, da bodo za Klemenom odkrili vsaj kako sled. Toda to se žal ni zgodilo. Vse bolj razveseljive novice pa prihajajo iz Vispa v Švici, kjer je na zdravljenju drugi član odprave, 20-letni Skofjeločan Jordan Urh, ki je prav tako ostal v »snežnem objemu« Breithorna, a so ga k sreči kmalu in še pravočasno odkrili švicarski gorski reševalci. Jordan bo že v teh dneh zapustil bolnišnico in se vrnil domov. -jg nesreče Nepravilno prehitevanje V petek, 6. maja, nekaj pred 20. uro se je v Britofu pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Peter Škrjanec (roj. 1957) s Kok-rice je nameraval zavijati levo v vas Britof. Takrat je za njim pripeljal prav tako na motornem kolesu Alojz Keuc, stanuje Repnje pri Vodicah, ki je spregledal Škrjančevo namero in ga je prehitel po levi. Motorista sta zato trčila, tako da ju je vrglo nekaj metrov naprej po cesti; pri tem je Keucevo motorno kolo zadelo Janija Štirna (roj. 1962) z Britofa, ki je padel in se hudo ranil. L. M. Nenadoma je preminil naš stanovalec Mirko Srakar Ohranili ga bomo v trajnem spominu HIŠNI SVET STANETA ROZMANA 1, KRANJ Sporočamo, da nas je tiho zapustil naš ljubljeni mož, oče in stari oče Mirko Srakar Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 11. 5. 1977, ob 10. uri na kranjsko pokopališče. Žalujoči vsi njegovi! Kranj, 9. maja 1977 Združena lesna industrija Tržič razpisuje prosto delovno mesto trgovskega potnika za prodajo tapiciranega in sobnega pohištva za področje Slovenije, Istre z Reko in Zagreba z okolico. Ud kandidatov pričakujemo uglajen nastop, smisel za delo s strankami, dobre delovne navade in uspešno poslovanje. Kandidati morajo poleg tega izpolnjevati še tele pogoje: — imeti morajo srednješolsko izobrazbo ekonomske ali lesne smeri — visoko kvalifikacijo trgovske ali lesne smeri — nekajletno prakso v trgovski stroki — imeti morajo lasten avtomobil in stanovanje v bližini sedeža podjetja, po možnosti s telefonom, — obvladati morajo srbohrvatski jezik. Osebni dohodek je določen s sporazumom o delitvi osebnih dohodkov in odvisen od uspešnosti dela. Prednost bodo imeli kandidati, ki lahko začno z delom takoj. Prijave skupaj z dokazili o izobrazbi in praksi pošljite najkasneje do 20. maja 1977. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, brata in strica Mihaela Prevca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Posebno se zahvaljujemo dobrim in skrbnim sosedom za pomoč, č. duhovščini, cerkvenemu petju, govornikoma ob grobu, LD Selca za lep lovski obred in kolektivu tovarne Alples. Še enkrat iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Žalujoči: žena Cilka, otroci Minka, Miha, Jernej, Darko in Anči, brata in sestre z družinami, brata Francelj in Jakob ter ostalo sorodstvo. Dražgoše, Smokuč, Besnica, Rakovnik, London, Coventrv, 6. maja 1977 XI. mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria BOVEC, 9. maja (po telefonu) - Smo tik Pred razpletom letošnje 457 kilometrov dolge mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria, na kateri se v dokaj močni mednarodni udeležbi za najboljšega posameznika jn ekipo meri še 54 tekmovalcev iz Italije, CSSR, Poljske ter jugoslovanske klubske ekipe in ekipe naših republik. Udeležba je *icer nekoliko slabša od napovedane, vendar je po zasedbi kvalitetna. Vozijo namreč solidni kolesarji Bratislave, Varšave, Lanterne, ljubljanskega Rog«, zagrebške Metaliacommerce, kranjske Save ter drugi. Kot je bilo pričakovati, se bodo za najboljša meHta pri posameznikih potegovali Cehi, Italijani, Poljaki in naš Ropret (Sava), Zakotnik (Rog), Čolig, Bobovčan (oba M.C.) Janjič (Srbija) in še bi jih lahko naštevali. PORTOROŽ — VARIANO (172 km) - Napovedi so nehvaležna naloga, toda po treh eta-Pah je vse tako kot si lahko samo želimo. V vodstvu je Savčan Bojan Ropret, v ekipni razvrstitvi pa Metaliacommerce. Prvi ima le 18 sekund prednosti, druga pa skoraj 10 minut. Po startu v Portorožu se kolona dirkačev vse do mejnega prehoda v Škofijah ni in ni mogla raztegniti, saj so vsi vedeli, da je pred njimi še dolga pot. Začelo se je na Bizoviškem klancu, kjer se je kača začela razbijati. Potegnil je Bojan Ropret in si do prvega gorskega cilja nabral pol minute prednosti. Nato ga je pri 35. kilometrih ujela deveterica, v Tržiču, kjer je prvi leteči cilj osvojil Pleško (Astra) pa še ostali. Vsi so nekaj časa spet vozili skupaj. Bilo je nekaj poskusov pobega, ki pa so bili v kali zatrti. Začelo se je pri nekako 50 kilometrih pred Udi-nami. Tu je šla naprej skupina devetih, ki se je nato razbila na peterico in dva para. Peterica Ropret, Bacchin (Lanterna), Siarnicki (Varšava), Takacs (Budimpešta) in Zakotnik (Rog) si je že pri Udinah nabrala skoraj več kot 10 minut prednosti. Krepko so pritiskali na pedala in kmalu nato je tej peterici »ušel« Še Bojan. Čeprav je imel skoraj ves čas nasprotni veter ter bočnega, je vozil kot za stavo, saj je bila poprečna hitrost 41,5 km/h in si je že 15 km pred ciljem nabral 18 sekund prednosti. Ropret je osvojil še drugi gorski cilj. Ni se dal več presenetiti in v Varianu je prednost ostala enaka. Bil je prvi, prevzel rumeno majico ter osvojil nagrado igralnice Kazino Portorož zlati žeton. VARIANO - HUMIN (50 km) - Drugi dan dirke je bila dopoldne na programu druga etapa. V rahlem dežju se vse do cilja ni dogajalo Dirka okoli Blejskega jezera Bled — V soboto je bila okoli Blejskega jezera kolesarska dirka za pionirje, mlajše in sta-J*jše mladince, veterane in nekategorizirane qi ne" Udeležilo se je je 140 tekmovalcev iz vse Slovenije. Organiziral jo je kolesarski klub Bled 8 Pomočjo nekaterih podjetij radovljiške občine (Veriga, Gorenjka, Murka, Vezenine, Almira). svojevrstna zanimivost dirke je bil 70-letni kolesar Štefanič iz Krškega, ki pa je kljub letom Prehitel marsikaterega mlajšega tekmovalca. Rezultati - pionirji A: 1. Cerin (Astra), 2. Marn (Sava), 3. Kastelic (Astra); pionirji B: 1. Pogačar (Astra), 2. Obrez (Hrastnik), 3. Sreš (Pomurje); mlajši mladinci (dirka je veljala tudi za slovensko prvenstvo): 1. Planin (Astra), 2. Herlec (Rog), 3. Hamun (Grosuplje); starejši mladinci: 1. Turk, 2. Zrimšek (oba Novoteks), 3. Cuderman (Sava), 4. Kozjek (Sava); veterani A: 1. Brane Dežman (Kokrica), 2 Škerlj (Grosuplje), 3. Lojze Dežman (Kokrica); veterani B: 1. Plestenjak (Kokrica), 2. Hrovat, 3. Šircelj (oba Grosuplje); veterani C: 1. Perne (Grosuplje), 2. Roman Herlec, 3. Selan (oba Rog); veterani D: 1. Pertot (Rog), 2. Kalan, 3. Bratun (oba Kokrica); člani C: 1. Jug, 2. Kolenc, 3. Kranjc(vsi Rog). H. J. Jelovica ne pozna poraza Kranj — V nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva v gorenjski mladinski rokometni hgi so odigrali že tri kola. Rokometaši Jelovice 8o gladko in z visokim rezultatom premagali svoje vrstnike v vseh treh kolih, dve zmagi pa so zabeležili rokometaši Zabnice. Sodeluje sedem ekip. Rezultati: 9. kolo Jelovica : Preddvor 41:17 (19:9), Sava : Duplje 19:12 (7:5), Križe : Alples 18:18 (9:9). 10. kolo Alples : Sava 27:21 (11:11), Duplje : Jelovica 7:19 (2:10), Preddvor : Zabnica 16:19 (8:8). 11. kolo Zabnica : Duplje 10:0 b.b. Jelovica : Alples 14:6(5:2), Križe : Sava 26:17(14:11) Mladinci startali Občinske reprezentance mladincev so startale v regijskem prvenstvu v košarki. Že prvi izidi srečanj so pokazali, da so se mladinci za prvenstvo Gorenjske dobro pripravili. Kvaliteta je še toliko boljša, če upoštevamo, da je letos dovoljen nastop petim igralcem do dvajsetega leta starosti v eni reprezentanci. Izidi: I. kolo Radovljica : Jesenice 95:60 (52:24), Kranj B (Šenčur) : Tržič 80:69 ( 37:32), Škofja Loka A (Lokainvest) : Kranj A (Triglav) — tekma ni bila odigrana. II. kolo: Kranj A (Triglav) : Kranj B (Šenčur) 96:58 (43:27), Jesenice : Škofja Loka A (Lokainvest) 60:58 (29:31), Škofja Loka B (Kladivar): Radovljica 86:88 (45:37). Lestvica: Radovljica 2 2 0 183:146 4 Kranj A - Triglav 110 96: 58 2 Kranj B - Šenčur 2 1 1 138:127 2 Jesenice 2 1 1 120:153 2 »k. Loka A-Lokainvest 10 1 58: 60 0 Sk.LokaB-Kladivar 101 86: 88 0 Tržič 101 69: 80 0 čm V občinskih ligah 26 košarkarskih ekip V teh dneh bodo zaživela košarkarska igrišča v občini Kranj, saj se bo pričelo občinsko prvenstvo, v katero se je prijavilo kar 26 članskih *°earkar8kih ekip iz vse občine. Zaradi velikega števila prijavljenih, je komisija razvrstila ekipe v tri skupine in tako omogočila, da se prvaki "vrstijo v prihodnjem letu v višjo bolj kvalitetno ligo, medtem ko bodo zadnjeuvrščene ekipe izpadale v nižje lige. Vsem prvouvrščenim ekipam v posameznih skupinah bodo po končanem prvenstvu podeljeni pokali v prehodno last. čm Jesenice prve , V 2ireh je bilo letošnje gorenjsko prvenstvo v starki za starejše pionirke. Rezultati: Kranj : gKofja Loka 16:36, Jesenice : Radovljica 50:33, Škofja Loka : Radovljica 70:23, Jesenice : Kl-anj 46:28, Škofja Loka : Jesenice 48:60, Radovljica : Kranj 18:60. Vrstni red: 1. Jesenice 6, ?■ Škofja Loka 4, 3. Kranj 2, 4. Radovljica brez točke. I. Pivk Lestvica po 11. kolu: 1. Jelovica 9 8 0 1 204:106 16 2. Zabnica 8 5 12 161:118 11 3. Sava 9 5 0 4 181:181 10 4. Preddvor 8 4 1 3 144:160 9 5. Križe 8 3 1 4 124:136 7 6. Alples 9 2 1 6 161:175 5 7. Duplje 9 1 0 8 91:166 2 J. Kuhar Po pričakovanju ŠŠD Davorin Jenko Končalo se je občinsko prvenstvo za mlajše pionirke v košarki, v katerem so sodelovale le tri reperezentance SŠD v občini Kranj. Kljub temu uspeh osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj pomeni veliko v primerjavi s številom učenk, ki obiskujejo posamezne osnovne šole. Vse priznanje zasluži Mija Lukman, ki že vrsto let vodi pionirke ŠŠD Davorin Jenko. Izidi o.š. Davorin Jenko : o.š. Lucijan Seljak 40:17 (9:4, 24:1, 7:12), o.š. Simon Jenko : o.š. Lucijan Seljak 9:30 (3:7,2:12,4:11). Lestvica: D.Jenko 4 4 0 159: 52 8 L. Seljak 4 1 3 81: 90 5 S.Jenko 4 1 3 30:117 5 čm V vodstvu Gorenjski sejem Kranj — V občinski rekreacijski rokometni ligi, kjer starost igralcev ni pomembna, nastopa 10 ekip. Nepričakovano, toda povsem zasluženo vodijo po štirih kolih brez poraza rokometaši gorenjskega sejma, sledita pa mu dva »bivša« conska ligaša ekipi Preddvora in Dupelj. Solidno so startali tudi rokometaši Krvavca iz Cerkelj s polovičnim izkupičkom osvojenih točk. Tekmovanje so pričeli z drugim kolom. Rezultati: II. kolo Zabnica : Storžič 14:14 (7:6), Krvavec : Huje 21:14 (8:6), Gor. sejem : Duplje 22:20 (12:10), Besnica : Preddvor 18:32 (10:17), Veterani . Sava 20:13 (7:6) III. kolo Sava : Zabnica 23:18 (10:12), Preddvor : Veterani 23:23 (10:9), Duplje : Besnica 26:17 (14:10), Huje : Gor. sejem 27:43 (9:21), Storžič: Krvavec23:29(12:11) IV. kolo: Zabnica : Krvavec 29:21 (16:7), Gor. sejem : Storžič 27:26 (10:13), Besnica : Huje 17:13 (7:7), Veterani : Duplje 14:15 (7:8), Sava : Preddvor 28:36 (13:16) V. kolo: Preddvor : Zabnica 35:30 (14:14), Duplje : Sava 32:29 (16:15), Huje : Veterani 22:30 (11:12), Storžič : Besnica 14:15 (7:10), Krvavec : Gor. sejem 24:28 (9:14). LESTVICA 1. Gor. sejem 2. Preddvor 3. Duplje 4. Veterani 5. Krvavec 6. Besnica 7. Zabnica 8. Sava 9. Storžič 10. Huje 2 0 1 1 120: 92 8 126: 97 7 93: 82 6 87: 73 5 95: 94 67: 85 91: 93 93:106 77: 85 92: 95 J. Kuhar šport med vikendom ODBOJKA - Na Jesenicah je bil prvi finalni odbojkarski turnir za naslov republiškega prvaka v moški konkurenci. 1. mesto je zasluženo osvojila ekipa Mežice, Jeseničani pa so bili 3. Rezultati: Jesenice : Mislinja 1:3, Jesenice : Mežica 2:3. Drugi turnir letošnjega republiškega prvenstva bo v Mlslinji 21. in 22. maja. Tretji turnir pa bo bo koncu meseca v Mežici. ROKOMET - V II. zvezni ligi je Jelovica premagala Slatino s 13:8 (3:4). V republiški ligi je Tržič pripravil presenečenje, saj je odpravil vodilno ekipo Jadrana 25:21 (13:10). V ženski republiški ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: Sava : Kamnik 13:11, (7:4), Slovan : Preddvor 19:18 (12:9). V ženski II. zvezni ligi je Alples na domačem igrišču tesno izgubil z Rudarjem s 13:14 (5:6). Pari prihodnjega kola: Jelovica : Slovan, Podravka : Alples, Brežice : Tržič, Preddvor : Velenje, Kamnik : Šmartno, Krka : Sava. J. J. nič presenetljivega, le pogled na potresno območje je bil nedomač, saj so še vedno vidne katastrofalne sledi lanskega potresa. Favoriti so vozili in pazili drug na drugega, tako da nihče ni mogel naprej več kot za deset metrov in ponovno so bili vsi skupaj. V epicentru potresa Huminu je prvi prispel v cilj Italijan Bacchin pred rojakom Brunellom, Siarnickim in še skupino sedemintridesetih, med katerimi je bil tudi rumena majica Ropret. Tako je vrstni red v obeh skupnih razvrstitvah ostal nespremenjen. HUMIN-BOVEC (95 km) - Uro pred startom tretje etape so se vsi udeleženci dirke na pokopališču v Huminu položili žalni venec na grobove, kjer leži nad 200 od 400 žrtev potresa. Tudi tretji del je bil sličen drugemu, saj so spet vsi najboljši budno spremljali drug drugega. Tako je šlo vse do Bovca. Toda vseeno je prišel prvi na cilj Mojko (Bratislava), za njim pa še ostali, le osmerica je za minuto in dve zaostala. To etapo je po lastni krivdi izgubil Jože Valenčič (Sava), ki je imel sto metrov prednosti, ki pa je ni znal obdržati in je bil na cilju šele deveti. Končna razvrstitev po treh etapah - posamezno: 1. Ropret (Sava) 7.50,06, 2. Siarnicki (Varšava), 3. Bacchin (Lanterna), 4. Takacs (Budimpešta), vsi 7.50,24, 5. Zakotnik (Rog) 7,50,29, 23. Jože Valenčič, 31. Udovič oba 8.01,46, 39. Pečnik (vsi Sava) 8.15,30; ekipno: 1. Metaliacommerce (Zagreb) 23.35,02, 2. Lanterna 23.42,38, 3. Varšava 23.47,18, 4. Bratislava 23.49,47, 5. Rog 23.51,08, 6. Budimpešta 23.51,26, 7. Sava 23.53,38. Ali bo Ropret obdržal minimalno prednost, bomo videli v današnji zadnji etapi od Bovca do Ljubljane. ROPRET IN METALIACOMMERCE BOVEC-LJUBLJANA (140 km) - S poprečno hitrostjo 39,9 km/h je danes pisana karavana kolesarjev sklenila letošnjo mednarodno kolesarsko dirko Alpe-Adria. Vse od starta pa do cilja se ponovno vzdolž proge ni dogajalo nič posebnega, saj je bil vsak pobeg obsojen na propad. Tako so udeleženci dirke privozili tudi v cilj v Ljubljano, zmagal pa je član ekipe iz Bratislave Zeman pred Brunello (Lanterna) in Siarni-ckijem (Varšava). V generalni uvrstitvi je med posamezniki Kranjčanu Bojanu Ro-pretu uspelo, da je zadržal rumeno majico iz prve etape in na koncu osvojil lepo mednarodno zmago. V ekipni konkurenci pa so na prvem mestu ostali člani zagrebške M etal i acommer ce. Prvouvrščeni Bojan Ropret je na tej dirki osvojil tudi modro majico kot najboljši dirkač gorskih ciljev. Po končani dirki je dejal, da je vesel uspeha. »Imel sem manjšo krizo na Vrhniki, toda kljub temu sem vesel, da mi je uspelo zmagati, čeprav sem že večkrat med mladinci po prvi etapi nosil rumeno majico, zmagati pa mi na koncu ni uspelo. Počutim se utrujenega, saj sem v zadnjem mesecu skoraj vsak dan na cesti. Upam, da bom uspel, če ne s prvim mestom, pa z dobro uvrstitvijo, tudi na letošnji dirki po Jugoslaviji in na balkanskem prvenstvu.« D. Humer Zmagovalec je Drago Lazar Spodnji Brnik — V soboto, 30. aprila, je šahovska sekcija Brnik uspešno organizirala brzopotezni turnir v počastitev 1. maja, 85. rojstnega dne tovariša Tita in 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo ZKJ. Na turnirju je nastopilo 22 igralcev iz 11 gorenjskih društev in je bil kvaliteten po udeležbi sodelujočih šahistov, vodil pa ga je Vid Gazvoda. Deset praktičnih nagrad je prispevalo kulturno umetniško društvo »Krvavec« iz S p. Brnika. Zmagal je Drago Lazar z 18 točkami pred Rakovcem 17,5 in Paulinom (vsi ŠD Kranj), četrta do peta sta bila Marko Brnik in Vrečnik (Lesce) s 15. točkami itd. J. K. Preskus smučanja za mlajše pionirje Kranjski smučarski klub Triglav želi pritegniti v svoje vrste čimveč pionirjev in mladine. Menijo namreč, da lahko samo organizirana množična telesnokulturna aktivnost omogoča nadarjenim smučarjem razvoj sposobnosti vse do vrhunskih športnih dosežkov. Ta načrt je v skladu s srednjeročnim programom telesno kulturne skupnosti, ki je s samoupravnim sporazumom uvrstila smučanje med tiste športe, v katerih bo za razvoj tekmovalcev porabljeno več denarja, kot za nekatere druge panoge. Ker je bilo v tečaje smučanja med zimskimi počitnicami zajeto veliko število otrok prvega in drugega razreda, se je smučarski klub Triglav odločil, da bo najbolj nadarjene povabil v klub. Zato bo v soboto, 14. maja, ob 10. uri organiziral predselekcijsko tekmovanje na Jezerskem, in sicer na Makekovi Kočni. Otroci se bodo na tekmovanje lahko odpeljali z avtobusom, ki bo izpred osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču in izpred kina Center odpeljal ob 7. uri. Lahko pa pripeljejo otroke na tekmovanje tudi starši. Poleg tekmovanja, bo za sprejem v klub odločala tudi pismena ocena motoričnih sposobnosti otroka, ki jo bodo podali učitelji telesne vzgoje. Na podlagi rezultata tekmovanja in ocene ter pogovora s starši, bodo mladi smučarji vključeni v skupino, ki bo vadila od avgusta dalje v alpski šoli smučarskega kluba Triglav. L. B. Tajnikar-Burgar petnajsta 1. maja je bilo v Lizumu nad Innsbruckom visokogorsko smučarsko tekmovanje tekačev. Nastopilo je 120 ekip — dvojic iz Italije, ZRN, Avstrije in Jugoslavije. Proga je bila dolga 25 km z višinsko razliko 1700 m ter najvišjo točko 2875 m. V tekmovalni skupini je jugoslovanska dvojica Tajnikar-Burgar zasedla 15. mesto. V rekreativni skupini pa je bil par Reš-Kobilica pa 11. mestu. J. R. Kranjski gori in Planici največ SAN CARLOS DE BARILOCHE -Kot smo že omenili, je bil v tem argentinskem mestu, kjer jesen že krepko sili v zimo, enaintrideseti kongres mednarodne smučarske zveze — KIS. Po plodnih razgovorih in ostrih razpravah ter raznovrstnih predlogih smo prav tu Jugoslovani dobili največ. Čeprav so lani Kranjskogorci s slabo organizacijo v moškem slalomu za svetovni pokal — v sezoni 1977/78 v Kranjski gori ne bomo videli nobenega svetovnega mojstra slalomskih in vele-slalomskih vratic, kar je samo po sebi že razumljivo — precej izgubili, vendar v Argentini niso ostali praznih rok. Nasprotno, dobili so velik zalogaj. Kranjska gora je še vedno mimo francoskega Briancona kandidat za izvedbo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah leta 1982. Za naslednja leta so vitran-ška smučišča dobila kar tri izvedbe slaloma ali veleslaloma za svetovni pokal. Prvi slalom za tako zaželjene točke v pokalu bo že leta 1979 in to v glavni sezoni v mesecu februarju. V letu 1983 pa bodo svoje prireditve kronali s finalom za »Kristalni>globus«. Upamo, da bodo tem zaupanim nalogam kos! Tudi delegacija, ki je zastopala »Pla-niški komite« si mane roke, saj so dele- gati brez prigovora sprejeli njihovo kandidaturo za izvedbo svetovnega prvenstva v smučarskih poletih leta 1979. Govora je bilo tudi o skoku Bogdana Norčiča v Planici, ko je le-ta pri 181 metrih »pobožal« sneg. Bilo je precej debate ali je to lahko šteti za padec ali ne? Kvišku so šli Švicarji, vendar je prevladovalo mnenje, da to ni padec, a dokončno se o tem še niso odločili. Avstrijska delegacija je priAia s predlogom, da se točkovanje za svetovni pokal spremeni. Nič več ne bo točkovanja po starem. Točkovali bodo po novem le tri uvrstitve v slalomu, veleslalomu in smuku, medtem ko so kombinacijo črtali. Tako se naši delegaciji iz Argentine vračata domov z uspešnim delom. Pri organizaciji dokaj zahtevnih prireditev so dobili skoraj vse. Prepričani smo, da bo Kranjska gora, za Planico ne dvomimo, znala to izkoristiti. Kranjskogorci imajo svojo rehabilitacijo tako rekoč kot na dlani, to so že dokazali tudi z organizacijo evropskega mladinskega prvenstva, vendar bo že sedaj treba krepko zavihati rokave. Ponovni »kiks« jim ne bo oproščen! -dh Jutri v Mojstrani start brodarske štafete Veslače kranjskega ter radovljiškega brodarskega kluba smo zmotili med pripravami na njihovo prvo, a že kar v začetek letošnje sezone razporejeno, najpomembnejšo prireditev. Jutri bodo zakrmarili po brzicah in tokovih gornjega toka reke Save in preveslali pot, dolgo 50 km, kar je več od najdaljšega maratona. S seboj bodo ponesli štafetno palico s pozdravi in čestitkami tovarišu Titu, za katero so si edini, da je ne smejo zmočiti, še manj pa »potopiti« pod vodno gladino. Njihova bojazen nikakor ni odveč. Gornji tok reke Save je posejan z neštetimi čermi, brzicami, hitrimi tokovi in drugimi pastmi, ki so doslej onemogočile marsikateremu vrhunskemu tekmovalcu, da bi sploh dosegel kako uvrstitev na katerem od tekmovanj. Gornji tok Save je prevozen le ob višjih vo- dostajih, sicer pa ne. Zagotovili so nam, da je vode dovolj ter, da so njihovi vitki in okretni čolni ter veslači v njih, dobro pripravljeni za pot. Zamud menda ne bo. Ob startu bodo v Mojstrani (mladina in učenci tamkajšnje OŠ) pripravili kratek kulturni program, brodarji pa bodo zbranim prebrali besedilo listine iz štafetne palice, predno bo leta krenila na svojo dolgo vodno pot. Predviden prihod v Kranj bo okrog 17. ure. Ob svečani predaji štafetne palice veslačem Rašice, ki jo bodo še istega dne popeljali do Tacna, bo pri elektrarni pod Savskim mostom svečanost s programom, ki ga organizira mladina iz tovarne obutve Planika. Ta tovarna je tudi pokrovitelj za gorenjski del prireditve. G. B. Šport in rekreacija v KS Sorica Uspešno se končuje zimski del načrta športne rekreacije v Sorici. Obsežen program dela sloni na vzgoji množičnosti in popularizaciji rekreativnega športnega udejstvovanja. Pri sestavljanju načrtov dajemo posebno mesto tudi obrambni pripravljenosti in vzgojno izobrazbenim vrednotam, ki jih lahko posreduje šport. Na domačih smučiščih smo pripravili šest smučarskih tekmovanj pod imenom pokal »So rica 77«. Seštevek točk s posameznih tekmo vanj je prinesel končne zmagovalce. Razglasitev je bila združena s prijetnim programom, ki so ga pripravili učenci šole Sorica. Pokale, kolajne in nagrade za najboljše, je priskrbelo domače turistično društvo. Najboljši v svojih skupinah so bili: Matejka Frelih, Nežka Taler, Zdenka Kejžar ter Simon Fajfar, Izidor Pintar, Janez Frelih, Marjan Cufer. Pokal v ženski skupini si je prismučala Nežka Taler, v moški pa Izidor Pintar. Poleg tega so se smučarji tekmovalci uspešno predstavili tudi na občinskih in selekcijskih tekmovanjih. Do naslednje zimske sezone imamo načrto vano organizirano vadbo rekreacijskega plavanja, hoje in teka. Pripravili bomo tudi nekaj Jesenovec, Stare^ Krivec in Kurnik kandidati za reprezentanco SRS Mladinska atletska reprezentanca Slovenije bo imela letos več zelo pomembnih nastopov doma in v tujini. Na osnovi lanskih rezultatov in prvih letošnjih tekmovanj je AZS pripravila spisek mladinskih kandidatov za reprezentanco za številna tekmovanja v letošnji sezoni. Med kandidati so tudi štirje Kranjčani: Lea Jesenovec, Miro Krivec, Štefan Kurnik, Bojan Stare. J. J. Jesenovec in Satler zmagovalca Reka - Na odprtem prvenstvu Kvarnerja v atletiki je v nedeljo uspešno nastopila tudi 12-članska ekipa Triglava. Jesenovec in Satler sta zmagala v teku na 100 m in suvanju krogle, ob zanesljivih sprinterjih pa so se tokrat, predvsem z rezultati, izkazali tudi srednjeprogaši. Rezultati: moški - 200 m: 1. Knapič (SO) 21,7, 3. Stare 22,4, 4. Sagadin J. 22,4, 7. Ravnikar 23,0; 1000 m mladinci: 1. Djurič (SO) 2:29,6, 3. Krivec 2:33,2, 5. Križaj 2:35,5; 1500 m: 1. Radič (MZ) 3:53,6, 4. Božnik 3:59,6; 400 m ovire: 1. Penca (NM) 53,2, 6. Sagadin M. 59,0; Krogla: 1. Satler 14,40 m. Ženske - 100 m: 1. Jesenovec 12,8; 800 m: 1. Avdibašič (SA) 2:13,2, 5. Reja 2:27,6, 6. Pogačnik 2:29,0, 7. Beke 2:29,0. I. K. Stariha in Hajdinjak Strelska družina Stane Žagar Podnart je organizirala v počastitev 1. maja strelsko tekmovanje z zračno puško. Vrstni red - moški: 1. Edo Hajdinjak, 2. Miro Hajdinjak, 3. Stane Bešter, ženske: 1. Darja Stariha, 2. Lidija Razinger, 3. Darinka Lužar. C. R. Kvalifikacije za članski atletski pokal V soboto in nedeljo bodo v področnih atletskih središčih kvalifikacijska tekmovanja za članski atletski pokal Slovenije. V Kranju bodo hkrati s tem tekmovanjem organizirali tudi prvenstvo Gorenjske. J. J. zanimivih nogometnih tekem in planinski po hod na Možic -^ma prst - Krn. Pričakujemo številno udeležbo, saj je šport v kraju že začel preraščati v obliko množičnosti in je deležen podpore krajevnih organizacij. Vse priznanje mladini, ki veliko prispeva k uresničevanju 4 načrtovanega dela in organiziranemu izvajanju programov. Upamo, da bomo kmalu imeli tudi lasten strokovni kader. Skupno s krajevno skupnostjo si prizadevamo končno urediti športno igrišče in priti do lastnih klubskih pro štorov. Oboje je neobhodno potrebno za razmah telesne kulture in organizirano delo mladih. Želimo, da bi se prizadevanja tudi uresničila. M.Kačar SGP GRADBINEC Kranj TOZD Lesni obrat Kokrica odkupuje smrekov rezan les (plohi, deske). Ponudbe s ceno pošljite na TOZD Lesni obrat Kokrica. Za dogovor in pojasnila se obrnite osebno oziroma na tel.24-670 od 6. do 8. ure. Lokostrelci v Varaždinu Lokostrelski klub KOKA Varaždin je bil organizator FITA star turnirja. Ob dokaj lepem vremenu se je pomerilo 60 lokostrelcev iz vse Jugoslavije. Oba člana kranjskega Exoterma sta imela v začetku velike težave. Oblak Ari je po slabem startu na koncu zavzel 4. mesto, medtem ko je imel Fock težave do konca tekme in bil na koncu 9. Postružnik je v odlični formi in je zmagal že tretjič zapored. Ekipno so prehodni pokal osvojili lokostrelci Ljubljane. Naslednjo nedeljo sta dva turnirja: na Rijeki in v Gradcu. Oba člana Exoterma imata še vedno odprta vrata za reprezentanco, ki bo junija nastopila na dvoboju v Budimpešti. F. Krvavec: Jesenice 56:52 Kadeti so odigrali prvo kolo v regijskem ko Sarkarskem prvenstvu občinskih reprezentanc po že novo sprejetem tekmovalnem sistemu. Letos nastopa osem reprezentanc. Izidi medsebojnih srečanj v I. kolu: Škofja Loka B (Gor. vas) : Radovljica 57:71 (26:38), Kranj C (Krvavec) : Jesenice 56:52 (25:23), Kranj B (Sava) : Škofja Loka (Kroj) 31:46 (23:19), Kranj A (Triglav) : Tržič 66:42 (34:30). Po prvem kolu je vodstvo prevzela reprezentanca Kranja A — Triglav. čm Odslej KK Lokainvest Škofja Loka - Člani škofjeloškega košarkarskega kluba, doslej se je imenoval Kroj, so se na nedavnem občnem zboru soglasno odlo čili, da si »nadanejo« rovo ime. Dobili so namreč novega pokrovite) a. Odslej bodo košarkarji iz Škofje Loke nastopali v vseh ligah pod imenom košarkarski klu 1 »Lokainvest«. Svečan podpis pogodbe, prijat?lj.sko sodelovanje je bilo v počastitev dneva zriage, je bil včeraj v prostorih Lokainvesta v škofjeloški poslovni hiši. Ob urejenem financiranju in ustrezni dena ni podpori pokrovitelja je vsekakor mogoče priča kovati, aa bodo za loške košarkarje spet nastopili lepši časi. jg Še pomnite, tovariši! Nadaljevanje s 1. strani pa so zbrali sKupino približno 30 zapornikov in so nas poslali v nemško vojno ujetniško taborišče v Milberg. Tam so nas razporedili v vojaška taborišča za ruske ujetnike, kjer sem ostal do konca vojne. BILA SEM OBSOJENA NA SMRT »V delo osvobodilne fronte sem se vključila februarja 1942. 2. februarja tega leta je bil namreč pod planiški-mi skakalnicami ustanovljen odbor OF za naše območje,« se spominja Antonija Kavalar, roj. Vole iz Rateč. »Delala sem na terenu. 26. maja so me aretirali. Aretiral me Albina Dobnikar, roji Jakelj na Poreznu. Medtem so v begunjske zapore odpeljali očeta, ki je tu dočakal osvoboditev, v partizane pa je odšla tudi sestra Kristina-Sava in sicer poleti 1943 in je tudi preživela vojno. Od sedmih smo se vrnili trije. Vendar tudi jaz nisem dočakal svobode v partizanih. Oktobra 1943 sem bil ujet v Otočah in sem bil v begunjskih zaporih do konca decembra. Večkrat sem bil na zaslišanju in zmerom so mi obljubili smrt. Potem Antonija Kavalar, roj. Vole Jakob Resman je gestapovec z Jesenic Huck. Takoj so me odpeljali v Begunje, kjer so me tepli in mučili na Vse mogoče načine. Zasliševal me je Llincke pa tudi Druschke je bil zraven. 28. junija 1943. leta sem bila na »gvaškem vrt« v Podkorenu, obsojena na smrt. Ker pa sem bila noseča, so se Nemci zbali ogorčenja ljudi, če bi me ustrelili, zato so me odpeljali nazaj v Begunje in potem čez en mesec tik pred porodom izpustili. Od takrat naprej sem spet delala na terenu. Veze sem imela s Krivcem in Mihom Arihom.« »V delo na terenu sem se vključila poleti 1941,« je pripovedovala Albina Dobnikar, roj. Jakelj, iz Dovje-ga.« Aretirana pa sem bila 27. aprila 1943 skupaj z dvema sestrama in 8 moškimi aktivisti iz Dovjega. Najprej so nas odpeljali na Jesenice, od tam pa v Begunje, kjer me je zasli- Ivana Zerovnik seval Luncke. Ker sem znala nemško, so me zasliševali v nemščini, če pa vsega nisem hotela razumeti, je pomagal kot tolmač Huck. Obsojena sem bila na dvajset let koncentracijskega taborišča, vendar sem bila kasneje pomilošČena in poslana v »zuchlager«, to je poboljševalni dom med kriminalke, od tam pa so me potom zvez pogojno izpustili. Ko sem se vrnila, sem še naprej delala na terenu in imela sem veze od Radovljice do Rateč.« Ivana Zerovnikova iz Šenčurja je med vojno živela v Vogljah. »Ker sem delala za »domače«, so me poleti 1944 aretirali skupaj s številnimi drugimi domačini. En teden smo bili zaprti v Kranju, potem pa sem bila šest tednov v Begunjah. Ker mi na zasliševanjih niso mogli nič dokazati, so me poslali v kaznilnico Aichach v Nemčiji.« Slavnostnemu govoru Vinka Hafnerja je sledil kulturni program, ki so ga pripravili mladinci in pionirji iz radovljiške občine in pihalna godba. S srečanja pa so poslali tudi pozdravno pismo predsedniku Titu, v katerem so med drugim zapisali, da so ponosni na soborce in tovariše, ki so na moriščih begunjskih zaporov ali taboriščih umrli za svobodo in niso klonili niti med najbolj strašnimi mučenji. Zato spomin na njihove žrtve ne sme in ne bo zbledel. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Devet pogumnih naskakuje »Skriti vrh« TRZlČ — Karakorum je drugo največje gorstvo na svetu. Razteza se v Indiji, Pakistanu in na Kitajskem. Karakorum sicer pomeni v turščini »črno melišče«, vendar to ni najbolj posrečena beseda za tako mogočno gorstvo. Najvišji vrh Kara-koruma je 8611 metrov visoki K-2 ali Chogori, ki je obenem drugi najvišji vrh sveta. Razen njega krase Karakorum še štirje osemtisočaki: Nanga Parbat (8125 metrov), Gasherbrun I l (8068 metrov), Broad Peak (8047 metrov) in Gasherbrun II, ki je visok 8035 metrov. Karakorum je bil dolgo nedostopen alpinistom. Pakistanske oblasti so bile skope pri izdajanju dovoljenj. To so občutili tudi jugoslovanski alpinisti. Želeli so na Broad Peak, pa so smeli na Istor-O-Nal. Leta 1974 je postal Karakorum dostopnejši. Kljub temu je še precej sten in vrhov neosvojenih in svetu malo znanih. Eden takšnih, na katerega še ni stopilo veliko človeških nog, je tudi Gasherbrun I, visok 8068 metrov, ki ga je leta 1892 odkril angleški raziskovalec Conway, prodirajoč po ledeniku Baltoro. Ugledal je lepo in visoko goro in jo poimenoval »Skriti vrh«, po angleško Hidden Peak. Gasherbrun pa v jeziku balti, ki je eden od tibetanskih jezikov, pomeni »Bleščeča stena«. Alpinistična zgodovina Gasher-bruna I se začenja leta 1934. ko mednarodna odprava pod vodstvom Dvhrenfurta po južnem stebru ni bila uspešna. Dve leti kasneje so Francozi poskušali po jugozahodnem stebru, vendar jih je monsun na višini 6800 prisilil k umiku. Potem je imel »Skriti vrh« dvajset let mir. Leta 1958 ga osvoje Američani, leta 1975 pa Avstrijca Peter Habeler in Reinhold Messner po severni steni! Jugoslovanska odprava, oblikovana na pobudo Tržičanov, ki slave 70. obletnico Planinskega društva, bo skušala na vrh po nepreplezanem jugozahodnem stebru. Devet pogumnih mož (število odpravnikov so zaradi finančnih težav zmanjšali) je krenilo na pot s kombijem beograjskega podjetja A vis in tovornjakom Marinka Pintarja iz Nove Gorice, ki bosta natrpana tudi s 1700 kilogrami opreme. Do glavnega pakistanskega mesta bodo morali prevoziti skoraj 8000 kilometrov. Razdaljo utegnejo premagati v 10 do 13 dneh, če bo šlo vse po sreči. Potem bo jugoslovansko odpravo letalo poneslo v 300 kilometrov oddaljeno kašmirsko mesto Skardu, odtod pa jih do mesta Dasso čaka 65 kilometrov vožnje s traktorjem. Do baznega taborišča, ki bo okrog 5000 metrov visoko, bodo alpinisti in okrog 80 nižinskih nosa-čev (višinskih šerp na tem področju ni!) potrebovali 14 dni. Vzporedno z »delom na gori«, kot pravijo alpinisti, bodo postavljali višinske tabore. Vzpon na goro namerava naša odprava opraviti brez kisikovih apa- ratov!! Če bo šlo vse po načrtu, tako alpinistom vsi želimo, bo jugoslovanska zastava zaplapolala po Makaluju tudi na Gasgherbrunu I, drugem od štirinajstih osemtisoča-kov na svetu, na katera so se odločili priti Jugoslovani. Precej denarja in opreme je morala zbrati odprava za na pot. Na željo članov odprave objavljamo imena delovnih kolektivov, ki so pomagali odpravi. Le-ti so BPT Tržič, Planika Kranj, Induplati Jarše, Uni-verzale Domžale, Ljubljanska banka iz Kranja, LIP Bled, Iskra Com-merce Ljubljana, Tobačna tovarna Ljubljana, Iskra Horjul, Žito Ljubljana, Peko Tržič, Kolinska Ljubljana, Fructal Ajdovščina, Oljarna Domžale, Medex Ljubljana, Skupščina občine Tržič, Elan Begunje, Gradbinec Kranj, Alpina Ziri, Hi-dromontaža Maribor, Kovaška industrija Zreče, TKS Tržič, Jugotek-stil Ljubljana, Ljubljanske mlekarne, Dnevnik, Živilo promet Gorica, Plastik Kanal, Croatia Nova Gorica, Vozila Nova Gorica, Toper Celje, ZLIT Tržič, Almira Radovljica, Drava Osijek in Julon Ljubljana. Omeniti je treba tudi nesebično pomoč Kliničnega centra iz Ljubljane, ki je prispeval okrog 150 kilogramov zdravil in drugih pripomočkov, ki jih bo dr. Martin Košak uporabljal za zdravje članov odprave in po potrebi pomagal tudi domačinom. J. Košnjek V valovih Save ranjenega kurirja so potapljači spravili na varno in mu nudili prvo pomoč, nato pa ga je reševalna ekipa s helikopterjem iz peščine v kanjonu Save prepeljala do prve sanitetne postaje. . Udeležencem mobilizacijske vaje v Prebačevem so pokazali tudi najsodobnejše pehotno orožje. Mobilizacija na levem bregu Save Prebačevo — Po zboru sodelujočih in pozdravu predsednika kranjske občinske skupščine Toneta Volčiča se je v nedeljo, 8. maja, začela v Prebačevem in v kanjonu Save mobilizacijska vaja, kakršna prihaja v poštev v vojnem stanju ali v primerih naravnih nesreč. V strokovnem prikazu, kot bi vajo lahko imenovali, so bila uporabljena enostavna in sodobna sredstva, sodelovalo pa je precejšnje število ljudi. Prikaz je vzbudil med prebivalci tega predela kranjske občine veliko zanimanje. Pripravili sta ga krajevni organizaciji ZRVS H rastje -Cirčiče in Planina—Huje, sodelovali pa so še štab za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti H rastje—Voklo, JLA iz Kranja, štab za civilno zaščito kranjske občine, skupščinski oddelek za ljudsko obrambo, teritorialne enote, planinci, gorska reševalna služba, taborniki, biologi, potapljači, delavci milice in UJV, občinski odbor ZRVS, gasilci levega b:ega Save, zdravstveni delavci, veterinarji, narodna zaščita in precejšnje število krajanov. Strokovni prikaz mobilizacijskega stanja v vojni ali v primerih naravnih nesreč se je vršil pod predpostavko, da je bil sovražnik pred tem območjem zaustavljen in da zbira sile za nadaljnji napad. Na zasedenem ozemlju so partizanske enote, ki »plavemu« (sovražniku) onemogočijo prehod na desni breg Save. Leta uporablja za napade in izvidni-štvo helikopterje. Partizanska enota se je iz Cerkelj premaknila v H rastje z nalogo uničiti dobro zavarovano skladišče, ki ga je odkrila narodna zaščita. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti mora prebivalstvo evakuirati, ga preskrbeti s hrano in pomagati ranjencem. Planirati mora tudi prehod prek Save, bodisi s pomočjo splavov ali s potapljači. V okviru teh predpostavk so sodelujoči na vaji v Prebačevem in v kanjonu Save prikazali gašenje požarov in reševanje ogroženih v ognju ter zasutih pod ruševinami, izogibanje in odstranjevanje minskih polj, življenje v partizanskem taboru in v naravi, pridobivanje rastlin in zelišč, ki ohranjajo človeka v naravi pri življenju, reševanje ranjencev na bojnem polju, uporabnost pehotnega orožja in skrivanje pred sovražnikom. Vaja je bila sklenjena s prikazom reševanja v steni in v deroči Savi. V njej so sodelovali helikopter, vod gorskega reševanja pri civilni zaščiti in potapljaška ekipa. J. Košnjek Slike: F. Perdan Vojaki, pripadniki sanitetne enote, prikazujejo pomoč in odstranjevanje ranjencev z bojišča med ognjem sovražnika. Janez Lončar Borut Bergant Filip Bence Drago Bregar dr. Martin KoŠak Andrej Stremfelj Nejc Zaplotnik Franc Čanžek Marinko Pintar