. ci / ' * ■ v--.- W. '■ ■y*r wk '.-U/ ‘£.V ^ v ^ ■ v 0^ " - %r&%m£ P-r'M -.v.,.:. ,± - • y-t ;; si : V/ ' ' £ •/' • /■; . '■ 'i ' ■ yf-,S '. . . - /i uh V Xurv3th. ur G-tbr Cu . in, J?insieoi6/jl>. jŠTETNIKOV B08HJIH. _ _;_ ^ Poduka polne povelli i s shivljenja fvetnikov, serkalo zhednolii sa kerlhanfko katoljfliko ljudftvo. •# . . s napeljevanjem k Bogu dopadljivima slavljenju. Na fviflolH) dal MUiMurirA. tS 3 kuproresi. »•O.-»■<=;« V Ljubljani. 1849. Saloshil J. Giontini. -Za obnovo Univerzitetne biblioteke v Ljubljani podarila—g p' _ dne 194A. 'L L . c r .; ‘ r ' V* \ 03o& $ 41\ 2 f c ■ ■ 1 ■ dl? ‘I i'ii ?: p • ' ,V ' ' . _ Shivljenje fvetiga mladenzha U v o d« Jjepfhiga isgleda vlih zhednoft sa pofnemanje mla- dofti ni, kakor je shivljenje fvetiga ALOJSIA GONZAGA. V nobenim is med vfih fvetnikov, kterih fpominj zerkev obhaja, morebiti ni toliko popolnomoft, she v pervi mladofti sdrushenih, kakor v tem angelfkim mladenzhi. Ref je, de fe v shivljenji marternikov nar bolj popolnama laftnofti fkup najdejo, ktere venez vezh- niga shivljenja saflushijo, tode v nobenim ni take ftanovitne zhednofti, kakor v mladim Alojsiu; sato ker je per fvetnikih bolj njih fifrert, kakor njih zelo shivljenje snana, in ker fe ravno sato vfazi- mu mladimu zhloveku, v vfaki okoljftavi shivljenja k pofnemanju tako dobro ne podajo. Perva zhednoft, ktera fe kerfhanfkimu mla- denzlm priporozhiti mora, in ktera ga pofebno do- M JV t ^ 4 padljiviga flori, je pofebno zhiftoft. In ravno zhi- flofl dufhe in ferza je fvetiga Alojsia tako ime¬ nitnika ftorila, de fo ga angeljfkiga mladenzha ime¬ novali, kakor ga zerkev fhe sdaj v molitvah ime- j nuje. In kako lepo je s zhiftoftjo fvojiga slavljen- i ja tudi enako pokoro sdrushil? S pravo, fkoraj zheszhlovefhko poterpeshlji- « vofijo je mnoge in terde fkufhnje preftal, s kteri- ^ mi je Bogu dopadlo, tega njegoviga flushabnika k * njegovimu namenu pripeljati! Kako ftanovitno je ^ vfe teshave in napotja premagal, ktere fo mu de- * lali! Imenitniga ftanu je bil, pa kako slo je sa- 1 nizheval fvet in njegovo nezhimernoft, ktera mla- ( denzhe, tudi nifkiga ftanu, tako lahko oflepi. 5 Namenjen je bil k vifokimu ftanu, s veliko zhaftjo ( bi bil lahko med velizimi gofpodi flovel • to de vfe 1 to je Bogu daroval in to she v mladofli, v kteri s imajo zhlovefhke ftrafti nar bolj shivo in nar vezhi * mozh. ( O mladenzhi! berite pogoftim zhudopolno shiv- ^ Ijenje tega fvetnika in obrazhajte ga k fvojimu pri- ^ du! Njegov isgled naj vaf fpodbada! Prisadevaj- te fe, po tem fvetim mladenzhu, kteriga vam zerkev " farna v isgled poftavlja, enaki biti. e h f 5 I. Alojsi she v otrozliji ftai-olii k poboshnofti nagnjen. — ]Ve- previdnoft ga v veliko nevarnolt sapelje. — Hudobna drufhina ga k nefpodobnimu govorjenju sapelje. JSveti Alojsi je bil 9. ,Sufhza v letu 1568 rojen. Njegovi ozhe Ferdinand Gonzaga fo bili knes ali firfht in grof Kaftiljonfki v Lombardii na Lafhkim. Imeniten, bogat gofpod fo bili. Njegova mati Mar¬ ta fo bili imenitna in poboshna gofpa is Kierfkiga rodu v Piemontu. Prisadevali fo fe mati, fvojiga otroka Alojsia she sgodaj v boshjim ftrahu in v zhednofti srediti; in ker fo ga sa dar Bosliji imeli, od kteriga jim bo enkrat Bogu rajtenga dati, nifo nizh bolj sheleli, kakor de bi lepo in poboshno shivel in ljubimu Bogu vef dopadel. Prisadevali fo fe tadaj, s molitvijo, lepim isgledam in fkerbnoftjo, s eno befedo, s pravim kerfhanfkim shivljenjem mla¬ do ferze Bogu pridobiti. Kadar fo vidili, de she kaj sapopafti samore, fo mu marfikaj od ljubiga Boga povedali, kar je tudi kmalo sapopadel in v glavi obdershal. Ko je tadaj otrok svedel, deje en Bog, in de je Bog prav dober in prijasen ozhe, ki rad da, zhe ga ljudje ponishno zhefar profijo, fi je v vfaki pri- loshnofti prisadjal, fe s fvojim nebefhkim ozhetam pogovarjati, in vezhkrat, kadar je bil fam, fo ga nafhli v kakim kotizhu ftanize s proftim saupan- jem k Bogii moliti. Kadar je bilo treba majhniga Alojsia savoljo zhefar pofvariti, mu je bilo dofti, zhe fo ga mati ojftro pogledali, — in kadar morajo dru- 6 gi tepeshnize v roke vseti, jim je bilo dofti rezhi: 1 ,,Alojsi l to je greh , to Bogu ne dopade .“ t Tako fe je Alojsi she s go daj ftrahu Boshjiga r uzhil; vefelila ga je pokorfbina, ker je vedel, de 1 Bogu dopade. Njegovo sadershanje je bilo lepo in 1 polno ljube'sni; njegova modroft, nedolshnoft in po- i boshnoft v molitvi je bila tako velika, de fe je mo- ] gel vfak vefeliti, kdor je otroka vidil. — , Alojsiov ozhe fo bili knes in vojak, ki fo mo- I gli vezhkrat med foldatmi biti. Vojafhka zhaft in flava v bojih dobljena fte jim bile vfe. Ker bi bi¬ li radi imeli, de bi bil tudi njih fin imeniten ju¬ nak, fo ga tudi po tem srediti -kotli. Sa igrazho fo mu dali majhno oroshje in vojafhko orodje, in nihzhe jim ni mogel vbraniti, fantka, ki je bil ko¬ maj v petim letu, feboj v tabor med foldate pelja¬ ti. Sakaj njegovi ozhe, kteri fo bili vojvoda, fo imeli od fhpanjfkiga kralja povelje, armado fkup fpraviti in sh-njo nad morfke talovaje v Afriko od¬ riniti. Ljubi otrok je veliko vidil in flifhal med foldatmi, kar fhe do sdaj ni vidil in flifhal; in ker fo bili njegovi ozhe nar imenitnifhi med vojaki, fo otroku v ljubo ftorili, kar fo mogli. jSoldatji fo fi s marfikterim uganjanjem kratik zhaf delali, ktero je Alojsi gledal. To vfe bi bilo lahko fant¬ ku mifel v glavo prineflo, tudi kadaj foldat biti. To pa ni bilo boshja volja, kakor bo posneje rezheno. Ko je Alojsi med foldatmi shivel in vidil, kako fo fe v oroshji vadili, in ker je imel veliko vefel- je, kadar fo s fhtukam uftrelili, ga je mikalo, tudi eniga vshgati. Vsame tadaj fkrivaj foldatam ne- 7 li: koliko ftrelniga praha, in pridfhi na dom, to je v terdnjavo Kasale po imenu, ki ni bila daljezh od ^a Taborja, fe smusne okrog pol dne k famotnimu de fhtuku, kjer ga ftrasha ni mogla lahko fpasiti, in in ker je bil fhtuk po navadi tiftih zhafov v terdnjavah o- na nifkih kolefih: fe je lahko, ako ravno je bil komaj o- pet let ftar, do proshnjize ftegnil in vshgal ga je. t Stal je ravno sadaj sa fhtukovim kolefam, in ko fe je 0- fhtuk od ftrela nasaj saletel, bi ga bil kmalo smezh* in kal. Pa frezhno je odfhel vfaki nevarnofti; tode k 1- poduzhenju mu je bilo. „Lahko bi bil sdaj s Tvojim a- sadolshenjem umeri, ako bi me Bog ne bil refhil! u fi io je miflil. To fe je tako v njegovo ferze vtifnilo, de in je, kakor je posneje fam povedal, Boshjo nefkonzhno )- dobroto hvalil, in de mu odtiftihmal vojafhki ftan i- vezh ni dopadel. — fo Alojsi je tudi vezhkrat flifhal foldate preklinja- p ti in fe gerdo nefpodobno pogovarjati, de jih zelo l- umel ni. Ker je pa vezh mefzov v taborji bil in d take pogovore vezhkrat flifhal in vidil, de fo fe fol- sr datje sraven fmejali, fe jih je kmalo vezh nauzhil, i, in kadar je domu prifhel, jih je vzhafi fam isgovoril. 'o Njegov uzhenik, kteri ga je lizer prav dobriga po- , boshniga otroka posnal, in njegova poboshna mati, fta bila slo shaloftna, ko fta take befede is Alojsi- i. ovih uit flifhala, in ko fta vidila, de fe vezh tako e lepo ne sadershi, kakor poprej. Modri uzhenik, kteri je shiviga uzhenzhka dobro posnal, ga je sa- 9 voljo tega prav ojitro pofvaril, mu je veliko nevar- noft pokasal, v kteri je bil, in kmalo je toliko sa- i mogel, de Alojsi ni farno nizh vezh kaj taziga go¬ voril, ampak de je to, kakor tudi ftrelni prah, kte- 8 riga je fkrivaj vsel, s veliko ferzhno shaloftjo v vfim shivljenji obshaloval. In tako je ljubi Bog na¬ redil, de gaje ravno to, kar bi ga bito s zhafama hudobniga zhloveka ftoriti samoglo, k vedno boljimu in poboshnifhimu shivljenju napeljalo 5 sakaj odfih- mal je bil vedno bolj ponishen pred Bogam; uzhil fe je Gofpoda is zeliga ferza ifkati. Od tiftihmal je bil bolj varn v fvojimu govorjenji, je bolj zhul nad Tvo¬ jimi obzhutki, in Te je bolj pridno v molitvi in v branji poboshnih pifem vadil. Ure k molitvi namen¬ jene je tako natanko dershal, de fhe zlo v ofemnaj- ftih mefzih njegove bolesni nobene ni samudil. II. V fedmim letu Alojsi sopet lepo sadershanje in poboslinoli kaslie. — V ofmim letu ga Bog nar bolj vefeli. — Njegova ne- dolshnoit in framoshljivoit. Alojsi je shivel v imenitni hifhi; vfe kar je vidil, je bilo lepo in fvetlo. Imel je lepe oblazhila, dobre jedi in pijazhe, bil je v drufhini imenitnih gofpodov in ftreshetov je imel veliko v poftreshbo. Dershal fe je pa terdno Boga in nezhimernoft pofvetnih rezhi ga ni sapeljala k napuhu in grehu. K temu je pa ve¬ liko pripomoglo, de fta njegova mati in njegovi svefti uzhenik po vefti sa-nj fkerbela, in ga k ltrahu boshjimu opominjevala. V fedmim letu njegove ftarofti je she toliko sa- mogčl, de fo fe zelo odrafheni ljudje nad njegovim lepim sadershanjem in nad njegovo poboshnoftjo zbu¬ dili. Sakaj njegova ljubesin do Boga, njegovo urno 9 narafhanje v dobrim je bilo she takrat ozhitno. Tu¬ di njegov ozhe, ki fo bili v opravkih vezh let od do¬ ma, fo fe, kadar fo fe dam vernili, nad modroftjo, nad gorezhoftjo v flushbi Boshji fvojiga fina sazhu- dili, in fo Boga hvalili, deje njih otroka tako k dob- rimu napeljal. Miflili fo: Po moji fmerti bodo moji podloshni gotovo- tudi dobriga gofpoda imeli. Nje¬ gova mati fo pa to fhe bolj previdili. Vidili fo, de ni farno sa kratik žhaf k dobrimu nagnjen, temuzh de je terden v veri, ftanoviten v dobrim, tako, de fo fe tudi odrafheni nad njim isgledovali. Poboshni fantizh ji je she takrat rasodel, de ga ne vefeli, kadaj fvoje podloshne gofpodariti; rad fe tega snebi, zhe bi le na tihim Bogu mogel flushiti. Tako fe je she sgodaj uzhil fposnovati, kaj deje nar bolje, namrezh lirah boshji, ki je sazhetek vfiga dobriga. Rekel je posneje poln hvalesbnofti, de ga je Bog she v fedmim letu s pofvetnih nezhimernoft refhil in s ljubesnijo do ftanovitnih sakladov nebefhkih navdal. Ko je bil Alojsi ofem let ftar, je prifhla huda bolesin nad'ljudi. Kuga je bila, ktera je ftrafhna in filno nevarna bole'sin. Savoljo nje fo ozhe s sheno in s otrozi dom in deshelo sapuftili, info fe prefelili v me- fto Florenz. Tukaj fo dali fvojima finama, Alojsiu in Rudolfu uzhenike, kteri fo ju mogli rediti in u- zhiti. O prašnikih lia prifhla na dvor vojvoda , kteri je takrat v Florenzu vladal, de fla fe s igrazhami, ktere fo fe njunimu ftanu podale, Aefelila. Ako rav¬ no Alojsia igrazhe nifo kaj vefelile, je fhel vunder tje is pokorfhine do fvojiga ozheta. Vojvodove hzherke, ktere fo bile enake ftarofti, in fo fe rade s njima pezhale, fo ga velikrat k nedolsbnim igrazham 10 na vert povabile; pa otkritoferzhno jim je povedal, de ga niz h kaj ne mikajo igrazhe. Blagi mladenezh je she takrat fposnal ženo zhafa, kteri fe vezh ne verne, zhe enkrat pretezhe. Molitev in uk je bilo njego¬ vo vefelje. Vfak dan je bil poboshno pri fveti ma¬ lhi in svefto je opravljal fvoje jutranje, vezherne in druge molitve, ktere Teje namenil opraviti. Nikoli ni is nemar puftil, fvojiga vfakdanjiga reda. Nihzhe pa ne verjemi, de ga je lahko ftalo, po¬ koren in priden biti. O! premagovati fe je mogel, pa ker je vfe is ljubesni do Boga ftoril , ga ni teshko ftalo, in ker je bil s vlim ferzam pri fvojimu Sve- lizharju, je ftanovitno zhul in molil. Zhul je nad fvojim mefam in nad fvojim ferzam. Sposnal je, de s igranjem in norzhevanjami, s vafevanjem, s nepo¬ trebnim pezhanjem s drusimi, slafti v mefhanih dru- fhinah, ne sgublja farno slatiga zhafa in sahaja v ne- varnoft k poltopanji in lenobi, terauzh de ima odper- to pot k mnogim drugazhnim rasujsdanjam. Alojsi, ki je she od Boshjiga svelizharja vezh flifhal in bral, je imel njegovo mladoft vedno v mif- lih, de bi fe v fvoji mladolti po isgledu Boshjiga u- zhenika ravnati in vedno poboshnifhi in bogabojezhi prihajati samogel. Tudi mater Boshjiga odrefhenika je prav ferzhno ljubil, in je vezhkrat miflil, kako zhifta, nedolshna deviza je mogla biti, ker jo je lju¬ bi Bog sa mater fvojiga lina isvolil. Ljubesin do te fvete devize je od dne do dne v njem raftla, in ko je eniga dne pred njeno podobo prav poboshno molil in fe mu je njena nedolshnoft in zhiftoft tako lepa sde- la, je terdno fklenil, tudi do konza shivljenja zhifto shiveti. O! to je bila lepa ura, ko je devet let ftari 11 Alojsi s terdno ferzhnoftjo gofpod Bogu obljubil, telo in dufho vezbno zhifto ohraniti, in je sa to Marie po- mozlh profil. Ta fklep je terdno dershal. S vfo fkerbnoftjo je nad fvojim mefam zhul, pofebno nad Tvojimi ozlnni, in je kakor Job s njimi saveso ftoril, nobene nevarne podobe ne pogledati; sakaj dobro je vedel, kako lahko zhlovek s nemarnimi pogledi v hudobne, nezhifte mifli, posheljenje in dela sabrede. t Svoj jesik je ojftro bersdal, fe je vfelej lepo sader- shal in nizh ni bolj ifkal, kakor Bogu v famoti in fvo- jimu poklizu shiveti, in tako fvojimu svelizharju po¬ doben biti. V drufhini s shenfkami je bil filno varn in moder. Tako slo je blagi mladenzh sa zhiftoft in nedolshnoft ferza fkerbel. Angelj je bil na sernlji. III. Alojsi pervo fpoved opravi in fe ojftro pokori. — Alojsi vedno nad Tvojim sadershanjem zhuje. — Alojsi sboli. Njegova telefna mozh omaguje, dnfhna vezhi prihaja. — Nar pervo je Alojsi fklenil, fe vfiga Bogu vdati. Pred vlimi je sdaj fkerbel, s fvetim sakramentam po¬ kore fe grehov ozhiftiti. Vfak dan je pridno fvojo veft fprafheval, de bi fposnal, kaj mu fhe v dobrim manka in v zhem fe mu je fhe poboljfhati, tode ko je imel voljo fe pervi pot fpovedati, ni farno vefti na tanko fprafheval, temuzh fe je tudi fizer dob¬ ro pripravljal. Pri fprafhovanji vefti zhes vfe nje¬ govo shivljenje je bilo njegovo ferze od Boshje po- terpeshljivofti in ufiniljenolti, od nefkonzhne ljubesni Jesufove, ki je savoljo nafhih grehov terpel, tako 12 ginjeno, de je folse ferzhniga obshalovanja prelival. Pregrehe, ktere je ftoril in ktere fo fe mu tako veli- ho ke sdele, fo hile: deje ftrelni prah (jjulfer) fkrivaj jei ušel, in nefpodobne befede, ktere je od foldatov fli- nj fhal, in ktere je vzhafi isgovoril. Obshaloval je te bi pregrehe tako slo, shaloften je bil savolj njih tako, fv deje, kadar je k fpovednizipriftopil, de bife fpovedal, v£ v omedlevzo padel, in de fe je fhe le potem, ko fe Pi je sopet sbrihtal in upokojil, fpovedniku fe s sgre- je vanim ferzam fpovedati samogel. Alojsi fe ni sa- „] ftojn tako fkerbno k fveti fpovedi pripravil in ni sa- T ftonj fvojih pregreh tako ferzhno obshaloval; tudi pi fvoje vefti ni saftonj vfakdan fprafhoval; sakaj terdno k; je fklenil, Boga nikoli vezh ne sapuftiti.„ Zhutil je In v ferzu, koliko mu to pomaga. Bolj fkerbno je sdaj m na fvoje djanje in nehanje gledal , ponovil je vfa- oj ki dan fvoje dobre fklepe in nizh fe ni bolj bal, ka- j( kor Bogu ne dopafti. Od tiftihmal je bolj popolnama lj poflufhal boshjo befedo ; fhe bolj fkerbno je vfak dan v fvojo veft fprafheval in kinalo je nafhel fhe dvojo lj napako v febi; fposnal je namrezh, de je od nature k k nevolji nagnjen in de je sdrashljiviga ferza, s zhi- ii mur fizer nikagor ne shali, pa vunder marfikako smefhnjavo v fvoji dufhi ftori. Koj je fklenil, tudi v I tem fe poboljfhati. Premifhljeval je tadaj toliko ii zhafa oftudnoft te napake, je tako ojftro nad feboj t zhul in tako pridno k Bogu molil, deje njegovo ferze n zelo krotko poftalo. Drugo napako je imel, de fe je i v govorjenji vezhkrat prehitil: sato fe je tudi tega S prav fkerbno varoval, ker je fposnal, de je vzliaii kaj 1 r rekel, kar' bi zhafti blishnjiga — ako favno le 1 malo — fhkodvati utegnilo. — 13 I. Kmalo fe je vidilo, de sdaj fantizh rajfhi moli, - bolj vbogljiv in krotek prihaja, in de na fvoje govor- j jenje fkerbno pasi, de bi fe soper ljubesin do blish- - njiga ne pregrefhil. .Svojim ftarfhain in uzhenikam je e bil v vfih rezheh pokoren. Nikoli jim ni bilo treba ga , fvariti. Zelo eden njegovih uzhenikov je dal prizhe- I, vanje, de ni nikoli soper njegove povelja ravnal, s Proti flushabnikam je bil prijasin in ponishen. Kadar - je kaj shelel, ni nikoli sapovedal, ampak profil je. - „Profipi te, ljubi moj ! flori mi td, zhe ti ni sopemo!“ - Tako je fizer govoril. Kakor fo bile njegove befede i prijasne, tako prijasno je bilo tudi njegovo oblizhje, > kadar je govoril. S ferzhno poboshnofljo je bil fle- 5 herni dan pri fveti mafhi, in ravno s tako pobosh- i noftjo je fvoje vfakdanje molitve in premifhljevanja ■ opravljal. Poftopati ga' ni nikoli nihzhe vidik Zhe • je bil fam, ali med drusimi, vfelej je bil framosh- i ljiv. O! kako ga je vefelilo, de ga Bog povfod vidi, de ga njegov fveti angelj varh povfod Sprem¬ lja. Tako je Alojsi dve leti v Florenzi shivel, in kakor fe je ftaral, tako je tudi modrejfhi in Bogu in ljudem prijetnifhi prihajal. — V dvanajltim letu ftarofti je prifhel Alojsi is Florenza v neko drugo mefto, ktero fe Mantova imenuje. V tem zhafu je bil njegov fklep fhe terdnejfhi, gofpodarftvo fvojimu bratu dati in fe nikoli ne osheniti. Gofpod je sdaj mladenzha v njegovi poboshnofti in zhednofti s bolesnijo fkufhal. Sdravniki fo ojftro sdershnoft v jedi in pijazhi bol¬ niku priporozhali. Alojsi je vfe natanko ftoril. Prav malo je jedel: zelo jajze mu je bilo she veliko 14 kofilo. Tega ni farno is pokorfhine tlo sdravnikov ftoril, temuzh tudi is ljubesni do Boga. Vefelil fe je bolesni, ktero mu je Bog poflal, ker je tako priloshnoft imel, fe tudi v dnevih sdravja v perter- govanji jedi in pijazhe vaditi. Shivel je pa ref potem prav smerno in sdershno. Nevarnoft bolesni je prefhla; pa flab je smeraj oftal. Ta fiaboft te- lefa mu je Mia k velikimu pridu. Loshej je sdaj is drufhin in od igrazh oftajal: losheje je sdaj v famoti shivel in na Boga miflil; in to je rad delal. Ljudi, kteri fo fe od Boshjih rezhi pogovarjali, je rad obifkoval. Pofebno rad je nekiga fvojih shlaht- nikov obifkoval, kteriga je slo ljubil. Tode pre¬ denj je njega ali kteriga drusiga obifkoval, je fhel v kapelizo, de fe je k pogovorjanju pripravil; potem fe je pa s tako gorezhofto pogovarjal in tako modro, de fo ga she takrat majhniga fvetnika imenovali. Po dne¬ vi je bil dolgo fam in je molil in bral. t Silno rad je shivljenje fvetnikov bral. Duhovni ftan mu je dopadel in njegovo nagnjenje k temu ftanu je od dne do dne v njem rafti o. Tako jepoboshni fantek v Man¬ tovi shivel. Nobeno vefelje v tem meftu ga ni samoglo v njegovi fveti gorezholti Aunotiti; fhe bolesin mu je bila k pridu, ker je Boga ljubil. 15 IV. Alojsia velika poboslmoft, gorezhoft sa molitev in ftrah Boshji. — Alojsi fe s Karolam Baromeam Milanfkim fhkofam fnide ; pervo obhajilo. — Alojsi pride v fmertno nevarnoft. Nje¬ gova ljubesin do famote. — .1 Okoli dvanajftiga leta fvoje ftarofti je prifhel Alojsi nasaj na dom fvojih ftarfhev v Eaftilione. Pri¬ jetni kraj tega mefta in sdravi srak gora je nje- govimu flabimu telefu dobro teknil. Slo ga je ve- felilo, de je mogel v famoti shiveti in de ni bil v takim hrupu, kakor v meftih, v kterih je bil. Kako veliko vefelje je imel Alojsi, ko je novo popifo- vanje shivljenja fvetnikov v latinfkim jesiku v roke dobil. 4 Silno rad gaje bral in vedno vezli gorezhofti ljubesni do Boga je v Tebi zhutil. Ali je pa snal dvanajft let ltari Alojsi she latinfke bukve rasumno brati? Alojsi je ref takrat she latinfki jesik dobro umel; in is tega vidimo, de pri vfih fvojih po- boshnih opravilih uzhenja ni isnemar pufhal. Pa tudi dobro glavo je imel. Rasun tega je pa fhe vezh del dneva molil in Boshje rezili premifhljeval. Njegovo ferze fe je pri tem vezhkrat tako ome- zhilo, de fo mu folse is ozhi tekle in njegove obla- zhila in tln ftanize smozhile. Ta njegova notrajna poboshnoft ni dolgo fkrita oftala. 4 Slushabniki gradu fo jo kmalo fpasili in fo vezhkrat novosheljno fkos vratne fhpranje kukali. Vidili fo, kako je vzhafi žele ure pred Kriliufovo podobo na tleh klezhal, voke raftegal ali pa zhes perli na krish poldadal; flifhali fo ga tudi ihtiti in sdihovati. Vezhkrat je bil tako »slo v molitev in v premifhljevanje samak- 16 njen, de nar vezli iga hrupa pred vratmi ni flifhal. De bi fe v veri bolj poduzhil, je pridno obifkoval kerfhanfke uzhenike in je potem manjfhi otroke, ktere je prav rad imel, v tem poduzheval, kar je flifhal. ' In to je s tako miloferzhnolijo in ljubesnijo ftoril, de nifo le otrozhizhi ampak tudi 'odrafheni vefelje in dobizhek imeli. Kadar fo fe ftresheti kregali, ni imel poprej pokoja, kakor de jih je sopet fpravil. Zhe je druge kleti flifhal ali gerdo govoriti, jih je prav ojftro pofvaril. S veliko ljubesnijo in modroftjo je tifte opominjal, od kterih je vedil, de hudobno shive; sakaj nikakor ni mogel terpeti, de je kdo kaj soper Boshjo voljo ftoril. Sdihoval je vezh- krat: „0! de bi bil od take ljubesni vnet, ktera bi bila vredna Boshjiga velizhaftva! Moje ferze hozhe od shalofti pozhiti, kadar vidim, kako nehvale'shni fo Kriftjani proti Bogii!“ — Ko je bil Alojsi trinajft let ftar, pride po- boshni fveti fhkof Milanfki, Karol Baromej v oprav¬ kih bliso ftanovanja njegoviga ozheta. Alojsi je she vezhkrat veliko dobriga od tega poboshniga mosha pripovedovati flifhal, in je imel veliko ljubesin in fpofhtovanje v fvojim ferzu do njega. Kakofhno vefelje je moglo tadaj sa njega biti, ko fo ga ftar- fhi poflali bogabojezhiga fhkofa posdravit. O kako ga je vefelilo, tega fvetiga paftirja viditi in s njim govoriti, de bi fe s njim pofvetoval. Pa tudi fveti mosh fe je savsel, med ofatam in ternjem dvor- niga shivljenja tako zvetezho nedolshnoft, tolikfhno poboshnoft -v tem ljubesnivim mladenzhu viditi. Dolgo fe je s njim fain pogovarjal; in oh! kako je poboshniga mosha ginilo, ko je prinza pred feboj 17 vidil, ki je v vefelji in rasusdanji kneshkiga dvora tako nedolshno in pokosimo odraftel! Alojsi mu je vfe Tvoje ferze rasodel in ga v vezh rezheh ( fveta prafhal. Vfe, kar mu je poboshni mosh po¬ vedal, je dobro v ferzu ohranil, kakor de bi bile Boshje befede. Ko je fveti mosh svedil, de poboshni mlade- nezh The ni bil pri fvetim obhajilu, mu fvetje, tega ne dalje odlafhati: sakaj v njegovim sader- shanji, v njegovih vprafhanjah in odgovorih je pre<- vidil, de je vef sato pripraven. Alojsi je Itoril po fvetu poboshniga mosha. ( She enkrat isprafha veft zhes vfe Tvoje shivljenje, Te fpove Tvojih gre¬ hov s tako sgrevanim in rastertim ferzam, kakor de bi bil nar hujfhi grefhnik fveta in Te pripravi potem s terdno vero, proftim saupanjem, ferzhno ponishnoftjo, gorezhimi sheljami in s ferzhno Iju- , besnijo do Boga, fvojiga svelizharja, k pervimu fvetimu obhajilu. Kadar je ura prifhla, de bi bil is rok fvetiga fhkofa prefveti kruh prejel — kdo more njegovo ponishnoft, njegovo gorezhe poshelje- nje, Te vezhno s kvojim svelizharjam fkleniti, po- pifati! Njegovm sadershanje, ko je k altarju pri- ftopil, njegove folsne ozhi, ko je nebefhki kruh is rok fvetiga Karola Baromeja prejel, fo pri njegovim pervim in pri vfakim prihodnjim obhajilu ozhitno prizhale, kako je bilo njegovo ferze popolnoma Bogu vdano. Nemogozhe je bilo Alojsiu, proti tako vifokimu goftu nehvaleshnimu ali mlazhnimu oftati5 — nemogozhe mu je bilo, koj po fvetim ob¬ hajilu is zerkve iti in fe tako famiga ob nar boljfhi zhaf gnade pripraviti*, fhel je The poln poboshnofti 2 naša), je poln fpofhtovanja pokleknil in dolgo go- rezhe molil. — Tudi v tem je vbogal poboshni mladenezh fvet poboshniga fhkofa, de je fhel vezhkrat k fvetim obhajilu. Vfako nedeljo in vfak prašnik je fhel in fe je vfelej prav poboshno pripravil. She dan pred fvetim obhajilam, pofebno svezher je imel fvoje mifli vedno pri Boshjim odrefheniku: je tako pri¬ pravno premifhljevanje od sakramenta altarja bral in fe je s fvetim vefeljem obhajila vefelil. Od tiftih- mal fe je njegova poboshnoft do tega fvetiga sakra¬ menta tako pomnoshila, de fe pri f. mafhi ni mogel fols sdershati, kadar je savshivanje minulo. V jefeni tiftiga leta fo vkasali Alojsiovi Ozhe, ki fo fe v drugo meAo, namrezh v Montferat, po¬ dali, fvojima Anama, gofpej in uzheniku k febi priti. Odrinili fo fe tadaj is KaAilion. Mati knesliinja fo fe s fvojim v pervim vosu naprej peljali; oba Ano- va s uzhenikam Aa fe pa v drugim peljala. Mlaj- fhi kneshizh Rudolf je fedel fpredej, Alojsi Aarejfhi in uzbenik Aa pa sadej fedela v vosu. Pot je fhla zhes vodo, ktera je pa savoljo veliziga desheva- nja velika bila. Boshji pomozhi fe priporozhivfhi fo fe zhes vodo podali. Mati fo fe frezhno prepeljali; pa drugi vos je komaj do frede prifhel, kar fe na dvoje preterga. Prednji del, v kterim je Ru¬ dolf fedel, konji na fuho privlezhejo; drugi del pak je sadej oAal in je fplaval po derezhi vodi — dalje in dalje fo ga valovi gnali. t Skoraj vezh ni bilo refhenja upati; pa Bog je pomagal, de je voda vos na dervo v fredi vode sanefla, kjer je obAal. Alojsi je v nebo k Bogu pogledal. Mosh na kraji vode 19 sagleda njih nevarnoft, fe upa s fvojiin konjem v vodo in refhi Alojsia, in potem tudi njegoviga uzhenika. Mati, ki nifo miflili na nevarnoft, fo fe she daljezh odpeljali, ko fo naglo vpitje saflifhali: Alojsi je vtonil! Od ftrahote prepadeni fe vernejo s velikim ftraham; tode vfe fo vidili na bregu vode refhene v kapelizi in fo fe sdaj tudi s njimi Bogu sa zhudapolno refhenje sahvalili. Ko fo fe k ozhetu pripeljali, fo fe ozhe pri- sadjali, poboshniga mladenzha s vfakterim vefel- jem rasvefeliti. Njega pa nizh tega ni vefelilo. Nameft tega fe je s nekimi mnihi fosnanil. Tihota in mir v njih prebivalifhih fta mu dopadla; in njegovo ferze je bilo vfelej poprijeto, ko je vidil, kako fo bili ti poboshni moshje pri njih ojftrim shivljenji vunder tako brihtni in vefeli. Ker je bil vezhkrat v drushbi teh poboshnih mosh, fe je to slo v nje¬ govo ferze vtifnilo. Sdaj je prav prevdaril, v kte- rim ftanu de bi prihodnje fvojimu Bogu prav flu- shiti, in fi nebefa pridobiti mogel. Vfe kar je v pofvetnim ftanu lahkiga in prijetniga, teshavniga in nevarniga sa dufho, je dobro premiflil in tudi pre- vidil, de bi fe tem nevarnoftim v mnifhkim ftanu lahko odtegnil, in de ima nar lepfhi priloshnoft, v ftrahu Boshjim in v popolnomofti vaditi fe; miflil je, de je mnifhki ftan sa-nj nar bolj pripraven, Bogu svefto flushiti in vezhno svelizhanje dofezhi. De bi fe pa v tem ne smotil, fe je Bogu isrozhil; molil je vfakdan, pofebno pri fvetim obhajilu, de bi ga rasfvetlil in rasmodril, in saupal je v Cofpo- da, de ga bo k njegovi frezhi vodil in pripeljal. Odfihmal je fhe bolj famoto ljubil, je veliko zhafa 2 * 20 bral, premifhljeval in fe pobosbno pogovarjal. Is tega mefta le je Alojsi v fvoj rojftni kraj nasaj podal, in je s Tvojimi v ozhetni hiflii shivel. V. Alojsiovi polt, pritergovanje, pokorjenje in druge shivlje- nja pravila. — Alojsi v Hifhpanio popotje; tam je plemenizh. — Alojsiovi terden fklep v red Jesufov kopiti. Odfihmal fe je Alojsi The bolj pridno famiga Tebe premagovati vadil tudi v rezheli, ktere To bile pripufhene. Tako je vedno vezh ferzhnofti, mozhi in pripravnofti dofegel, fe v ne pripufhenih rezheh premagovati. Varoval fe ni farno nesmernofli v jedi in pijazhi, temnzh fe je tudi kaj pritergal, zhe fe je le fkrivaj sgoditi moglo. To fe je pofebno v pet¬ kih in fabotah godilo, de fe je ljubimu svelizharju sa njegovo terpljenje in fmert sahvalil. O tazih dnovih ni drusiga vshil, kakor sjutraj kofzhek kruha in poshirk vode; svezher pa fi je dal kake odrefke kruha opezhi, de jih je v vodo pomakal; in s tem fe je kneshek zel dan preshivel. De bi ga difhezhe jedi k nesmernofti ne sapeljale, vezhkrat ni pokufil drusih, kakor take, ki fo mu menj di- fhale. Ker je vedil, de zhlovek, kteri je mekku- shen in na mehko, sloshno shivljenje navajen, Bogti ne samore svefto flushiti, fe je v sazhetku vadil, majhne rezili, ktere bi bil odverniti snal in mogel, po- terpeshljivo prenefti. Kadar je, poftavim, pri hoji ali ftaji, pri feji ali legi, v rnrasu ali v vrozhini 21 kaj neprijetnima zhutil: ni hotel tega koj odpraviti, temuzli je is ljubesni do Boga nekaj zhafa terpel. Tako fe je nauzhil in navadil tudi vezhi krishe in teshave, kolikorkrat je treba in koriftno bilo, fta- novitno terpeti, kakor tudi vfako prijetnoft in ne- prijetnoft, vfako posheljenje in vfako oftudnoft fta- novitno premagati. Sjutraj, kadar je vftal, je zelo uro molil in premifhljeval, je potem fvojo navadno molitev opravil, je fhel k mafhi ali pa pri mafhi ftregel. V zerkvi pri ozbitni flushbi boshji je s fvojo veliko poboshnoftjo lep isgled dajal. Po dnevi fi je vezhkrat vfigaprizhijozhiga Boga pred ozhi po- ftavil in fi je prisadjal, vfe po apofteljnovim uku v zhaft Boshjo ftoriti. Prijasen, moder, poln ljubesni in poftrdshen je bil s vfimi ljudmi. Pofebno ljubesniv je bil savoljo njegove framoshljivofti. Ako je le enobefedizo soper framoishljivoft flifhal, je bil ko j vef rudezh v obli- zhji, in je koj s veliko ojftroftjo in modroftjo vfa- ziga opominjal. Pri molitvi fi je prisadjal s shra¬ nim duham moliti; sato je fhel nar rajfhi v kak famoten kraj. Predenj je fhel svezher fpat, je zelo uro molil, pa tudi fhe dalj. Tudi ponozhi je vftal, pokleknil, in je s Bogam govoril, bres de bi bil na mras porajtal. Eniga vezhera je vef tru¬ den pri molitvi safpal, in luzh, ki je pri poftlji go¬ rela, je poliljo vnela. Vrozhina je dremajozhiga mladenzha sbudila; Gofpod je fvojiga ljubzhka is nevarnofti refhil, kakor ga je she tudi is vode otel. Alojsi, kteri je dosdaj Bogu svefto flushil in fvoje ferze zhifto ohranil, je imel sdaj terdo fkufh- njo preftati. Kjer fo odrafheni malokadaj sadofti 22 ftanovitni, de bi zhednofti svefti oftali, je mogel Alojsi pokasati, koliko flab zhlovek s Boshjo po- mozhjo samore, ako le refnizhno hozhe. Njegovi ozhe fo bili na dvor fhpanjfkiga kralja poklizhani. Kralje¬ va feftra, Maria s imenam, je fklenila v Madrido, veliko mefto fhpanjfkiga kraljeftva, popotovati, tam fvojiga brata obifkat. De bi fvoji feftri v^ezh zhafti fkasal, je sapovedal kralj, de naj nekteri lafhki knesi, ki fo bili v njegovi flushbi, njo fpremljajo; med temi fo bili tudi Alojsiovi ozhe. Podali fo fc s fvojo gofpo in s tremi otrozi, med kterimi je bil tudi Alojsi, na pot. Tihi, poboshni mladenezh je sdaj nanagloma v hrup fveta prifhel, med vfe, kar je fvet ld veliziga, lepiga in fvitliga imel. Tavshent rezili, kterih doflej fhe nikoli ni vidil, je prifhlo sdaj pred njegove ozhi in fo fe sopet s tavshent drusimi nameftile. Mnogoteri nar lepfhi kraj lafhke deshele, mnoge mefta, vafi in tergi, mnoge ljudi s rasnimi fhegami, oblekami in jesiki, vefelje na¬ rodov — s eno befedo, vfe je bilo pripravno, mla- denzhu shive kervi, kakor bil Alojsi, glavo smefhati. Tode Alojsiove ftano ofti in poboshnofti nizh ni samoglo omajati. In j? Sato ker fam pri- loshnofti ifkal ni, fe fam ri v nevarnoft podal in ki fe ji bil rad vmaknil. Vfe li je prisadjal, v po- fvetnim hrupu Boga ne posabiti. Pot fe jim je dobro Oi Sedala; nasadnje pridejo na pokrajno lafhkiga morja. Od ondi bi fe bili imeli zhes morje peljati. Vale barke s filno lepimi ftanizami in s vfim prefkerbljene fo bile, kar je k shiveshu in k shivljenju treba; pripravljeno je bilo vfe. Zefariza s vfim je fhla v barko in tako fo fe zhes morje peljali. She je plavala barka daljezh po morji, ko fo na enkrat savpili: „V ne- varnofti fmo, turfhki tolovaji fo bliso!“ Vfi fo v ftraha molili. Alojsi pak je po otrozhje vefelo rdkel: „0 de bi Bog hotel, de bi marterniki bili!“ Ne- varnoft je minila in pri veliki fkali, ki je is morja kipela, fo na fuho ftopili. Tukaj je Alojsi kamen- zhek nafhel, kteri je podobo krisha s petimi ru- dezhimi pikami, kakor snaminja peterih ran, imel. S kamerizhkam v roki tezhe k materi, ter rezhe: „Glejte, kaj mi Bog po tem kamenzhku pomeniti da, de moram duhoven biti. K ( Skerbno je kamen- zhek s-hranil v fpominj Gofpodovih ran. Bres pofebnih prigodb je prifhel Alojsi s ozhe- tam in v drushbi veliko imenitnih o feb na kraljevi dvor. Dve leti fo tam oftali. Alojsi je bil kralji- zhev plemenizh. Uzhil fe je mnogih koriftnih uzhe- nolt, modrofti in matematike, in fe je tako dobro uzhil, de fo fe vfi nad njegovim urnam zbudili, kteri fo ga govoriti flifhali. Pa na dvoru je bilo toliko hrupa, Alojsi je vidil toliko novih in lepih rezili, de bi mu bilo to lahko njegovo dufho pre- menilo. Opravki, ktere je v fvojim ftanu imel, in dvorfko stavljenje fo mu marfiktero uro vseli. Vezh ni mogel tako ojftro in tako dolgo fvojih poboshnih opravil opravljati. t Sposnal je, deje njegova gore- zhoft in njegova ljubesin do Boga nekoliko odjenjala. ( Sposnal je to fhe o pravim zhafu, in je fvoje fklepe ponovil in bolj fkerbnoje nad feboj zhul. Natanzhniga fpovednika fi je svolil in je vfe njemu saupal. Po- febno je na fvoje ozhi pasil, tako, de fhe zefa- 24 rize nikoli nepotrebama ni pogledal. Lepota in ve- felje ga nifta nizh vefelila; nerad je nove obla- zhila oblekel; slatih savratniz (keten) in sapeftniz ni nikoli nofil. Vfakdan je eno uro premifhljeval. De bi bil pa bolj na mirnim, fe je vezlikrat v kak kot gradu fkril, vzhafi z;elo sa kako fkladovnizo , de bi molil, in je shivel na dvoru tako smirno, kakor doma. Alojsi je farno Bogu dopafti hotel; pa vunder ga tudi imenitni sa-to nizh menj nifo obrajtali. To nam ena farna prigodba prizha. Eniga dne je ftal kraljizh Jakob, v kteriga poftreshbo je Alojsi pri¬ pravljen mogel biti, pri oknu; fapa mu je mozhno v obras pihala. V fvoji kraljevfki vifokofti je rekel po otrozhje prevsetno: „Hoj, fapa! sapovem ti, ne nadlegovaj me dalje!“ To flifhati mu rezhe Alojsi s ojftro befedo: ,,Kraljizh! zhes ljudi snate gofpodariti; tode Gofpod fveta je Bog fam, temu morate tudi vi podloshni biti. a Ko je kralj to sve- del, je fvoje veliko dopadajenje nad tem pokasal. Tudi dvorfki Gofpodje nifo mogli Alojsiu, is kte¬ riga je bogabojezhoft, nedolshnoft in zhiftoft tako fvitlo fijala, fvojiga fpofhtovanja odrezhi. Tako fo ga fpofhtovali, de fo fe slo varovali, kaj nefpo- dobniga prizho njega govoriti. Tako je nedolshnoft vfelej premagala vfe nar vezhi nevarnofti fveta. Alojsi je pri fvojim fklepu, mnih poftati, oftal, tode vedel ni, kteri red bi svolil. Sazhel je zhes to mifliti in pomnoshil je fvojo poboshnoft in fvojo molitev. Po dolgim in mirnim prevdar- janji je nasadnje red ali orden Jesufove drush- be svolil, sato ker fe mu je ta red nar bolj 25 pripraven sdel sa njegov namen, namrezh, zliaft Boshjo, Tvojo in Tvojih hlishnjih Trezho mnoshiti. Ta Tvoj namen je nar pervo Tvojimu Tpovedniku ra- sodel. Ta mu rezhe, de Te to bres ozhetoviga do¬ voljenja ne more sgoditi. Alojsi ni imel nizh vezh pokoja ; The tifti vezher je hitel k Tvoji materi in ji je Tvoj Tklep rasodel. Ta poboshna kneshinja Te je Terzhno vefelila in Bogu sa dobro mifel sa- hvalila, ktero je finu v glavo dal. Mati to ozhetu povejo ; pa ozhe To bili slo nevoljni: sakaj nizh liujThiga bi ne bili mogli svediti in tudi nizh nifo hotli od tega TliThati. Alojsi Tam fi je Terze ftoril in je ozhetu Tvoj Tklep s proftim TpoThtOAanjem ras- loshil. To je ozheta slo raskazhilo. Ojfiro nad njim sareshijo in vfi raskazheni mu sapovejo ispred ozhx Te pobrati in nikoli vezh ne beTede od tega govoriti ; zhe ne ga bodo Tlezhi in s Thibami tepfii vkasali. Vezh dni To bili ozhe nevoljni. Nasadnje To Te nekoliko vtolashili, pa vunder niTo hotli Tvo- jiga privoljenja dati. Alojsi je ftanoviten oftal pri Tvojim Tklepu; pa kako hudo je moglo to blagimu mladenzhu djati, ki je Tvoje ftarfhe tako Terzhno ljubil. Tako rad bi bil v Tvojim ozhetu v ljubo od Tvojiga Tklepa odftopil; pa terdno je bil preprizhan, de je to Boshja volja. Ozhe, ki To miTlili, de je to kaka otrozhja miTel Tvojiga fina, To fi vTe prisadjali; ga Tpreober- niti, pa nizh ni pomagalo. V tem zhaTu To Te ozhe s goTpo in s otrozimi sopet nasaj na dom napra¬ vili. S potarna pridejo v neko mefto, kjer je v imenitni drushbi Tedem deTet let ftariga mosha pri- zho vezh mladenzhev neTpodobno govoriti TliThal. 26 Tega ni mogel terpeti in je ltarza pofvaril, de fe upa, s fvojim nefpodobnim govorjenjem mladoft po- hujfhevati. „Ali vaf ni fram, mu rezhe, s takim govorjenjem Tvojo fivo glavo omadeshevati ? Ali vaf ni fram, prizho toliko shlahtnih mladenzhev tako govoriti ? To fe pravi febe in druge v nevar- noft greflriti poftaviti, in druge pohujfhevati ?“ Po¬ tem je fhel prezh, in duhovne bukve je bral. Po konzhani poti pridejo vfi frezhno dam. Tukaj fo ozhe fhe vfe pofkufili, finov namen v nizh fpra- viti; pa saftojn. Alojsi je terdno pri fvojim fklepu oftal. Ker pa ozheta ni mogel k privoljenju pri- mozhi, je k Bogu pribeshal; fhel je v fvojo fta- nizo, saklenil je vrata, in pred Kriftufovo podobo klezhe gaje mozhi in ftanovitnolti profil, in gajshlal fe je. To je nekdo fkosi fhpranja vrat vidil in po¬ vedal je ozhdtu. Ozhe fo bili ravno bolni; prenefti fo fe puftili in vidili fo s laftnimi ozhmi, kako je njih fin molil, jokal in fe gajshlal. To je ozheta tako ginilo, de fi fkoraj nifo kaj samogli; pa kmalo fo fe vtolashili; poterkali fo na vrata, in kakor de bi nizh ne vedili ftopijo s materjo v Alojsiovo fta- nizo. Vidili fo tla fim ter tje s kervjo in s folsami smozhene. Omezheni in premagani od tega pogleda fo privolili. Koj fo v Rim pifali vikfhimu duhovnu tiftiga reda, in fkenili fo, deje fhel Alojsi na fkufh- njo v red Jesufove drushbe v Rim. Tako je po- boshni mladenezh vunder s gorezho molitvijo, s saupanjem v Boga in s veliko ftanovitnoftjo fvojiga ozheta premagal, in je od njih prejel, kar je tako ferzhno shelel. 27 VI. Alojsi isgled poterpeshljivolli in prolte pokorfhine pri na- potjih v duhovni ftan ftopiti. — Alojsi fe gofpodarftva odpove, fe pri Tvojih poflovi in gre v Rim v red Jesufove drushbe. — Alojsi na fkufhnji v Rimu. Alojsi je sdaj profil, de bi pri zefarji ftorili, de bi njegov brat pravi/,o pervenflva prevseti fmel. Sa to je bilo veliko zhafa treba. Tem zhafi fo ga bolni ozhe v velikih opravkih v Milano ali Majland poflali. Dobri fin je fhel in je modro opravil fvoje opravila. Devet mefzov je mogel v Milani oftati, in ker je v tem zhafu zefarfko privoljenje prifhlo, Alojsi nizh bolj ni shelel, kakor de bi ga ozhe dam vseli. Pa nenadjama fo prifhli ozhe farni v Milano. Cre- vah jih je daru, kteriga je imel Bogu prinefti in profil lo fvojiga fina, de naj jih faj v ftarofti ne sapulti. Milo jim Alojsi odgovori: „Vfe fim dobro prevdaril, in zhe bi me kaj drusiga kakor Bog k temu napravilo, bi gotovo prav ne delal, ker fim sa Bogam fvojimu ozhetu nar vezhi hvaleshnoft in pokorfhino dolshan. Ker fim fi pa fveft, de moj pokliz od Boga pride, tudi od njega upam, de bo vfe k pridu nafhe rodovine in ljudftva ftoril 3 to terdno upam.“ Ozhe fhe nifo obupali. Zhes neke dni fo fhli fpet na fvoj dom in fo fina do konzhanja opravkov v Milani puftili. Ko je vfe opravil, je fhel Alojsi k fvojim ftarfham. Tukej je pripravne priloshnofti zhakal, Ozheta profiti. Nasadnje je fhel eniga dne k njim, s fveltim upanjem, de bodo privolili; pa kaj je mogel flifhati? „NikoIi fhe nifim sa gotovo 28 v tvoj fklep dovolil; premifli poprej dobro. Dokler nifi pet in dvajfet let ftar, ne mifli na moje pri¬ voljenje. Kdo fi more mifliti lirah mladenzha. Glo¬ boko v ferze sadet pa vunder v saupanji v Boga gre v fvojo ltanizo, in po ferzhni molitvi fe sopet k ozhetu verne s profhnjo, de bi mu faj privolili, do 25. leta v Rimu v fhola hoditi in fe tam sa fvoj ftan pripravljati. t She le zhes dva dni fo mu ozhe v to dovolili. Pripravljali fo vfe potrebno sa odhod; pa vezh tjednov je med tem preteklo in nizh ni fhlo po sheljah. Ozhe fo nove nafprotne fklepe kovali, Alojsi pa je fhe bolj molil. Enkrat, ko je pred krishanim Jesufam klezhal, je notrajni glaf v febi zhutil, ki mu je rekel: Pojdi k ozhetu, in pofkufi! — Shel je k njim in rekel jim je poln fvele gorezhofti: „Ozhe, vef fim lizer v vafhi obla- fti. To vam odkritoferzhno povem: mene je Bog fam v red poklizal. Dokler fe mi tedaj soperftav- ljate, fe Boshji volji soperftavljate.“ S saupanjem v Boshjo pomozh je fhel Alojsi v fvojo ftanizo in je molil. Ozheta je to govorjenje slo poprijelo. Sade- tiga fo fe fposnali: nepokojni fo bili. S d el o fe jim je, kakor de bi bil od Boga glaf flifhali: „Daj mi fvojiga fina!“ V fvojim nepokoji in v fvoji shalofii fo sazheli glafno jokati, tako de fo flushabniki pred vratini flifhali. Rekli fo po vrozhim notrajnim boje¬ vanji fvojimu finu k febi priti, in rekli fo: „Moj fin! hudo fi mi ferze ranil. Ljubim te in savoljo tvoje zhednolti fim te vfelej ljubil, fim vfe v tebe saupal, kakor v podporo nafhe hifhe; ker te pa Bog dru¬ gam klizhe, te nozhem dalje dershat in saverati! 29 Pojdi ljubi moj fin! kamor fe ti ljubi! a Bolni ozhe fo fe prevezh prevseli; fhe enkrat jih je britka bo- lezhina prijela. Alojsi je filno teshko zhutilrano, kte- ro je ozhetu vfekal. S ginjenim ferzam je hitel is fvoje ftanize, je padel na kolena, roke in ozhi je molzhe v nebefa dershal, in fe je Bogu sahvalil, de je njegovo profhnjo uflifhal. S folsami v ozheh gaje profil pomozhi sa fvojiga shaloftniga ozheta. Sdaj je bilo ozhetu refniza. Dan je bil odlo- zhen, de bi fe bil Alojsi fvoji pravizi na pervenfhi- no sa vfelej odpovedal. Ko fe je to v Mantovi pri- zho vfih njegovih shlahtnikov sgodilo, fe je pri¬ pravil sa odhod v Rim. Vfi prebivavzi Kaftilionfki- ga mefta fo bili shaloftni. Vfi fo Alojsia tako ferzhno ljubili, in fo va-nj veliko saupanje ftavili. Kadar jev poflednjih dnovih fkosi mefto fhel, fo moshje, shene in otrozi fkosi okna na-nj pogledovali in fe glafno jokali. Dan odhoda je bil tadaj shaloften dan. Vfe ulize, po kterih fe je peljal, vfe vrate in okna fo bile polne ljudi, glafno fo jokali in sha¬ loftni fo od njega flovo jemali. Tako ljubijo Bog in ljudje nedolshno dufho. She v Mantovi fi je dal mnifhko obleko narediti. Ga tako sagledati fo fe ozhe sjokali, fhe bolj pa, ko je imela ura lozhitve priti. Pa vunder fte bile ferzi ftarfhev pokojni; sakaj fvojiga nar ljubfhiga fina fta kakor Abraham Isaka Bogu darovala. Alojsi je bil poln nebefkiga miru; sakaj vfe je sapuftil, de bi bil vef pri Bogu. Brat Rudolf je Alojsia do reke Pave fpremil. Tukaj fta fe lozhila. Alojsi je fhel zlies Feraro v Loreto, kjer je v fveti kapeli s vefelim hvalesh- nim ferzam molil in fvete sakramente prejel. Od 30 ondi je v Rim jesdaril. Med drusimi je tudi neki duhoven s Alojsiam popotoval; s njim je vfak dan molil. Njegovi flushabniki fo navadno sadej sa njim jesdarili, de bi ga s Tvojimi pogovori v pre- mifhljevanji in v molitvi ne motili; sakaj maloka- daj je od drusih rezhi govoril, kakor od duhovnih, in zhe je kdo od pofvetnih rezhi s njim govoril, je pogovor koj drugazhe obernil. Tako je v Rim prifhel, Te je vikfhimu fvo- jiga reda pokasal in Te mu s ferzhno ponishnoftjo sa fina ponudil. Po tem je fhel k papeshu Sikltu V., kterimu je pifmo fvojiga ozheta oddal. 4 Sveti ozhe papesh To mladenzha fprafhovali in slo fo Te vefelili nad njim; dali fo mu apoftoljfki blagoflov ali shegen. Potem je fhel v novinfko hifho, kjer je njegov ftriz Szipio Gonzaga mafheval in ga ob¬ hajal. Poflovil fe je pri fvojih flushabnikih, ki fo fe vfi s teshkim ferzam od njega lozhili. Vikfhi zhes novinze ga je v zelizo peljal. Poln vefelja je va-njo ftopil, debele folse fo mu v ozheh ftale. Na kolena je padel in fe je Bogu sahvalil, de ga je tje pripeljal in vfiga fe je njemu daroval. Alojsi fe je zhutil svelizhaniga na meftu nje- goviga pokoja, tako je imenoval fvojo zelizo. Perve tjedne je mogel odlozhen od drusih zhifto fam shi- veti. Natanko je fpolnoval vfe, kar mu je bilo rezheno. Voljna pokorfliina mu je vfe lahko ftorila in je njegova ponishnoft in poterpeshljivoft vterdi- la in redila. S nar nishejfhimi is reda fe je nar rajfhi pezhal; nar bolj niške dela v hifhi je opravljal; pometal, pajzhevne ometal je i. t. d. prijetno delo fe mu je to sdelo in vefelilo ga je, zhe fo ga 31 imenitni ljudje pri tazih delih vidili, in ga niskiga zhloveka miflili, kteri fizer sa nizh drusiga ni. Pri hifhnih delali fe mu je vfe tako ispod rok odfedalo ; kakor de bi bil she v tem raftel; drugim je tako pripravno in lahko ftregel, kakor de bi ne bil nikoli tako vifoziga rodu, temuzh kak flushabnik dru- sih bil. Nisek v fvoji flushbi je bil Alojsi vunder kmalo od vfih fpofhtovan. Ljubesnivoft njegoviga obnafhanja, njegovo poboshno ferze in njegova pri- pravnolt fo mu Ijubesin vfih pridobile, tako de nekte- ri nifo mogli fvojiga zhaftenja fkrivati. To je mo¬ gel poboshni novinz kmalo fposnati in to mu je fto- rilo veliko terpljenja. Vidilo fe mu je, kako gaje to bolelo, zhe ga je kdo hvalil. Ko je tri mefze v redu shivel, fo ga v sbor uzhenikov peljali, kjer fo nar bolj zhaftljivi moshje tega reda fkup prebivali. Slo ga je vefelilo, fe nad njimi isgledovati. Enkrat ga je obifkal pa¬ triarh, njegovi ftriz Gonzaga, in je hotel s njim govoriti; pa Alojsi rezhe: „V tej uri nimam pri¬ voljenja govoriti. 44 Patriarha je novinzova pokorfhina slo vefelila. Ozhetje reda fo ga tudi vezhkrat v bo- lefhnize ali fhpitale vseli. Tukaj je pomagal, kakor je mogel: enimu je pofteljo popravil, drusimu je dal sdravil; temu bolniku je noge umil, unimu je dal jefti5 tega je k poterpljenju opominjal, uniga k pokori in ga je k fpovedi pripravljal. Tako je Alojsi bolnikam ftregel, ako ravno je bil fam bo¬ lehen , ter ga je vedno glava bolela. 4 Svojo Ijube¬ sin do blishnjih je tudi fhe mnogo drugazhe pokasal. VII. 32 ,Smei't Alojsioviga ozheta. — Alojsi gre v A čapljo. — Na- saj v Kirn pride; njegove zhednofti, pofebno ljubesin do blisli- njiga. — Njegova poflednja ljubesin in poflovenje od fvoje ma¬ tere. — Njegova fmert ih pofvezhenje po papeshu Benediktu XIII. Sa Bogata je Alojsi fvojiga ozheta nar bolj ljubil na s etniji 5 vfakdan je molil sa-njih. In ta molitev otrozhje ljubesni je Bogu dopadla. Odtiftih- mal, ko fo knes po dolgim britkim bojevanji s Teboj fvojimu linu v klofhter ftopiti dovolili, fo bili vef drugazhen zhlovek. Igranju fo fe odpovedali, ktero fo 'zhes vfe ljubili in s vfo poterpeshljivoftjo fo terpeli bolezhine fvoje bolesni. S rastertim ferzam fo vefolno fpoved opravili in ferzhno pokoro poka- sali. Ko je bolesin nevarna prihajala, fo vkasali krishaniga Jesufa prinefti, pred kterim je tudi nje¬ gov Alojsi tolikrat klezhal in toliko fols prelil. To podobo krishaniga fo imeli smeraj pri febi. O! kako lepo je bilo viditi ftariga knesa, ko fo krish s obema rokami objemali, s ferzhno gorezhoftjo s folsami kufhevali in sdihovali: „Gofpod! ufmili fe me! Grefhil fim, ufmili fe me!“ Vfi fo fe nad tem zbudili. On pak je rekel eniga dne: „Dobro vem, od kod pridejo moje fol- sd, od mojiga Alojsia pridejo. Alojsi mi je od Boga miloft sadobil, de moje ferze s temi fvetimi bolezhinami napolni . u Ko fe je fmert blishala, fo fe poboshno na-njo pripravljali in pokojno umerli. — Alojsi je pri njih fmerti zhutil, kar pravo otrozhje ferze v fvoji ljubesni le bolezhin obzhu- titi samote; pa vefelilo ga je tudi, de fo tako poboshno in fpokorjeno umerli. Pri tej priloshnofti je pifal Tvoji materi: Sdaj samorem The bolj is Terza moliti: „Ozhe naTh, kteri fi v nebefih! u Alojsi je sazhel po malim bolehati, in ker je tudi novinzov mojfter, Tvet poboshen mosh, kteri ga je slo ljubil, beteshen bil, To ju The s dvema dru¬ gima novinzama v Neapol poflali, srak premenit. Kadar fo mogli na poti kje oftati, de To jedli ali prenozhili, Te je Alojsi vfe prisadjal, sa Tvoje pri- jatle nar boljThi rezhi poiTkati, sa Tebe pa je nar flabThi obdershal. V Neapoli je The dalje v Tholo hodil, ako ravno je bil bolehen. Ponozhi ni mogel veliko Tpati. Njegovi ftresheti To sa-nj slo Tker- beli in To bili smeraj pri njem. Prigodilo Te je pa vunder, de To doftikrat na Alojsia posabili, ako ravno To ga slo ljubili. On pak Te ni nikoli pri- toshil; poterpeshljivo je bolezhine glave preneTel in v narvezhih bolezhinah je bil proti vTazimu pri- jasin, kakor de bi mu nizh ne bilo. Tako fi je bil Alojsi povTod ftanoviten, na vTakim kraji je Bogu s želim Terzam Tlushil. Zhes pol leta To Alojsia sopet v Rim nasaj poflali. Tukaj je is ljubesni do revfhine nar Tlab- Thi zelizo sbral. V tem zhaTu Te je filosofije ali modroflovja isuzhil in Te je med mnogimi drusimi nar boljfhiga Tkasal. Njegove bukve To bile vTe prav pridno in zhedno piTane, in to je kasalo, de je snal prav lepo pifati. Po konzhanih Tholah je bilo veliko ozhitno TpraThevanje, pri kterim je tako gladko govoril in odgovarjal, de To Te nad ved- noftmi in nad uzhenoftjo Tvetiga mladenzha zbudili. .3 34 4 Slifhali fmo she, kako je rad molil. Lepo je bilo tudi ob nedeljah in prašnikih pri f. obhajilu ga viditi. Njegova ljubesin do Jesufa je bila vedno vezhi, pa tudi greh je vedno bolj fovrashil. .Skerbno je tadaj vedno zhul. Ker je fvojo shivo Thtato posnal, je pasil na Tvoje ozhi, ufhefa in jesik. t Skerbno je pasil na Tvoje Terze in v bojevanji soper pofvetnoft Te ni nikoli vtrudil. Kadar je fpos- nal, de Te je kaj pregrefhil, je koj Boga odpu- fhenja profil in obljubil Te prihodnje poboljfhati. Poftil in pokoril Te je ojftro; profil je pa vfelej sato fvojiga vikfhiga sa privoljenje. Ob nedeljah in prašnikih To mlajfhi duhovne v vafi podali kmete uzliit. Pri tej priloshnofti Te je s nekim kmetam Tosnanil, kteri she fheft let ni fvetih sakramentov prejel in je v dufhni inlazhnofti shivel. K pokori ga jo Tpreobernil in k fpovedniku peljal. V letu 15S7 je Tvojo kloThterTko obljubo floril in Thteri manj f hi shegne prejel. Tifti zhaf je na Lafhko velika lakot prifhla in potem To vftale hude kushne bolešni. Itevfhina je vedno vezhi prihajala. Nevtrudama je sdaj Alojsi s klofhterfkimi ozheti sa reveshe Tkerbel. Ko je eniga dne Tlifhal, de je neki knes v Rim prifhel, s kterim je bil v mladofti snan, je urno privoljenja profil, ga obifkati. V Tlabih oblazhilih s berafhko mavho zlies ramo gre k njemu, dobi od njega ve¬ liko denarjev sa uboge in knes je bil odtiftihmal veT drugazhen zhlovek. V Tlipitalih To on in nje¬ govi tovarfhi bolnike preblazhili, umivali, jim jed dajali in jih k poterpljenji opominjevali. 35 Vezh duhovnov je she v kushnih bolesnih po— inerlo, tudi njegov nar ljubfhi tovarfh. Alojsi je vofhil namefti njega umreti; pa oftal je pri slavlje¬ nji, ako ravno fe ga je tudi posneje kushna bolesin prijela in ga na poftelja poloshila. V Rimu je she vezh duhovnov na kugi uinerlo in tudi Alojsi fe je mogel 2 . .Sufhza v letu 1591 vlezhi. Bolesin je v fedmih dnovih tako hudo prifhla, de fo fe fmerti kmalo hali. Pripravljal fe je k fmerti in fvete sakramente je s veliko pohoshnoftjo prejel. Pa boshja volja je bila, de je fhe nekaj zhafa na fmertni pofielji fvojim bratam v poduzhenje in v is- gled bil. Tri mefze je les hal, nar grenkejfhi in oftud- nejfhi sdravila je pozhafi jemal; nikoli ni toshil, de mu je flabo, smeraj vefel in prijasen fe ni nikoli zhes bolezhine pritoshil, ako ravno je bil na berbtu she do mefa obleshan. Kadar je bil fam, fe je oble¬ kel in je k miši slesel, na kteri je bila podoba kri- shaniga Jesufa. V roko jo je vsel, premifhljeval in ferzhno kufheval. Tako je tudi vzhafi, kadar je bil fam, med pofteljo in med sidam pokleknil in molil. Ko ga je bolnifhki ftreshe enkrat tako sa- pasil, mu je to prepovedal. Dva kardinala fta ga prav velikrat obifkala 5 eden fe je zelo k njemu prenefti pulti!, ker ni mo¬ gel hoditi, de bi njegove poboshne pogovore po- flufhal. Takrat je bil neki duhoven slo bolan. Oba fta fe vezhkrat posdraviti dala, ker fta fe lju¬ bila. jStari duhoven je vedno flabfhi prihajal in je ferzhno hrepenel, Alojsia fhe pred fvojo fmertjo viditi, in ni bil pred upokojen, de je mogel bol¬ nifhki ftreshe tudi bolniga Alojsia k njemu nefti. 3 * 36 O kako ga je vefelilo, fvojiga ljubiga Alojsia fhe enkrat viditi! Pogovarjala fta fe od Boshjih rezhi tako ferzhno, kakor f