STEVIIKA 11-12 LHNIK XXIII CENA 2 D UUBUAMA. 27 FEBRUARJA 1974 KOMISIJA ZA REFORMO UNIVERZE JE SEJALA Komisija za refortno univerze pri 10 SS LVZ je imela prvo sejo v tem mandatnem obdobju. Kot prvo točko so obravpavali aktualno pro-blematiko. Razpravljali so o izdanih tekstih na temo REFORMA UNIVERZE. Lanski predsednik pa je pisano izročilo popestril in dppol-nil s konstruktivnimi pojasnili iz neposrednih virov. Tako je razprava o gibanju v smeri reformiranja pri-dobila na slikovitosti, in mozaik novo pečenih reformatorjev se je izpopolnil s sila pomembnimi ka-mencki, nemalokrat temno obarv-animi. Kljub precejšnji meri kritič-nosti in kompleksnemu pristopu k vsebini napisanega si zbrana druš-čina ni mogla kaj, da ne bi poudarila tez o idejnopolitičnih vprašanjih razvoja visokega šolstva v samoupra-vni socialistični družbi kot pomem-ben prispevek v zvezi z dogajanji na univerzi. In kar je še pomembnejše, okarakterizirali so ga kot smerokaz delovanja KRU. Seveda ne brez dopolnil, predvsem glede načina dela, ki ga narekuje status, specifič-ni položaj študenta kot soustvarjalca družbene reprodukcije. Pregied je vseboval še različne resolucije, de-lovne načrte in programe; rezultat tega pa je bil, da ie še KRU sklenila sestaviti AKCIJSKI PROGRAM. Pri tem bi poudarili, da je bila skupna, sicer neizrečena želja: več akcij, pa manj programov. Kakor je iz zgoraj navedenega razvidno, teoretske osnove članom komisije ne manjka, tudi načrtov in s tem nalog je dovolj, in bi bil logi-čen sklep: pričeti nekaj napisanega in izrečenega uresničevati. Ne bi bilo nepotrebno osvetliti dela na visokošolskih zavodih s še kakšno analizo, predvsem pa ne bi bilo slabo postaviti ga pod peda-goško lupo. Analize so potiebni predvsem statuti fakultet, zato se bo komisija povezala s študijskimi komisijami po fakultetah. Sodelova-la bo tudi pri sprejemanju novih statutov in se zavzemala za tripartit-no in enakopravno angažiranje in samoupravljanje na delovnem mestu. Bojan BRUMEN Z ZADNJIH SEJ 10 RK SZDL DSf 10 MK SZDL Obravnavani so bili predkandida-cijski postopki in evidentiranje kandidatov za družbeno-politične zbore skupščine. Po zadnjih obrav-navah je v Dogovoru o merilih in v oblikovanju družbeno-političnega zbora skupščine SRS bistvena do-polnitev ta, da se predlagajo za možne delegate v družbeno-politič-ne zbore skupščine SRS poleg kandidatov iz družbeno-političnih organizacij tudi kandidati iz ustrez-nih občinskih vodstev teh organiza-cij. S tako široko zastopanostjo kandidatov za delegacije bo vloga družbeno-političnega zbora izražala neposredno vlogo delovnega ljud-stva. V Zakonu o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbeno-političnih skupnosti so pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja soudeleženi tudi študentje in učenci srednjih šol, ki so dopolnili 18 let. Tu imajo učenci srednjih šol 1/4, študentje pa 1/3 članov delegacij. Študentje in učenci srednjih šol sami volijo svoje delegate v delegacijo OZD. Mandat članov delegacije študehtov ali učencev srednje šole traja lahko manj kot štiri leta, to pa določi sta-tut TOZD. . Študentje se zavzemamo, da bi Skupnost studentov kot družbeno-politična organizacija imela svoje delegate tudi neposredno na repub- liškem, mestnem in občinskem ni-voju! Za zdaj imamo evidentiranega za družbeno-politični zbor skupščine SRS enega kandidata v dogovoru z Zvezo mkdine Sloveniie. Zaiadi semestralnin počitnic je delo za evidentiranje možnih kandi-datov na fakultetah zastalo, zato mora SŠ bolj pohiteti. Mafko MOREL Videk Zrakozdr. SEMINAR POLITlCNEGA AKTIVA UUBUANSKE UNIVE-RZE Od 11.-17. februarja je bU v Bohinju seminar UK ZKS ki so se ga udekžili sekietarji OO ZK, pred-stavniki 10 SŠ LVZ in delegati za VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ. Namen seminarja je bil oceniti dosedanje delo ZK na univeizi in seznaniti prisotne z dokumenti za kongres ZKS in ZKJ. V okviru tega programa je bilo več specializiranlh razprav. Posebei so komunisti ljub-Jjanske univerze razpravljali o ures-ničevanju nalog iz resolucije III. konference ZKJ o mladih. V raz-pnvi ita sodetovala noleg študentov I&dar Videk y iolo grt vedao proti nebu tri, gor v obUka, tirtk*, tiei, ivigajote UatoviM; • -"><'+r>inr«;ti. DOGAJANJA — glasilo študentov strojništva je angažirano na področju reforme študija na fakulteti, v povezovanju fakultete s ^prakso", torej formiranje TOZD in spremembe, ki jih to formi-ranje prinese s sabo. To najširše obravnavata ravno Pogovor z de-kanom in anketa Dober študent, ki so je izvedli med predavatelji. Škoda, da je letos izšla le ena številka Dogajanj, ki še niso rnogla razviti vseh možnosti, ki jih v vsebinskem in oblikovnem pogledu imajo. TAFT - glasilo Študentov tekstilne tehnologije (izšla je tudi ena sama številka) govori predvsem o delu študentske organizacije, rad pa pokritizira (to poznamo že od lani) sosede filozofe. CE — glasilo študentov ekonomske fakultete (letos do sedaj le ena številka) je letos bolj konkreten. Največ prostora je posvečeno programu in delu študentske organizacije, pa tudi povezovanju študentov ekonomske fakultete v jugoslovanskem merilu. Zanimiv je še sestavek Kaj je to ,,U.S.Simpton", ki na humorističen način obravnava problem sestankarstva. INFORMATOR - glasilo študentov oddelka za kemijo, je stvaren, poglobljen, informira, raziskuje in kritizira. Verjetno najkompletnejši in najbolj angažiran list. V treh letošnjih številkah so obravnavali študijski sistem, študentsko organiziranost itd. Ce opozorimo še na izredno kvalitetno in izvirno likovno opremo, imamo pred seboj list, s katerim bi se lahko postavljala naša štu-dentska, organizacija. Izšel je tudi INFORMATOR, ki ga občasno izdaja sindikat stanovalcev študentskih domov. Opozarja predvsem na strahotno kritično pomanjkanje postelj v študentskih domovih; kako ža-lostno majhne so investicije v nove zgradbe in kapacitete v ŠN. Informator informira še o študentski samoupravi v ŠN, o delu-Foruma... Številka je bila pač pripravljena pred delegatsko skupščino stanovalcev študentskih domov in pred zborom štu-dentov o socialno ekonomski problematiki študentov, ki je bil v študentskem naselju. Tako, to je vse! Morda smo koga pozabili, na naše uredništvo pač radi pozabijo. UgotovUi smo že, da so teme, kijih listi obravna-vajo, podobne, ne glede na kateri so listi nastali. Studentske orga-nizacije so poleg študentskih problemov še vedno najbolj zaposlene same s sabo, oziroma s tem, kako bi aktivirale čimveč študentov. Nastajanje nove organizacije mladih močno razburja duhove pred-vsem, ker so stališča ponekod drugačna,kot so,,uradna". Zelo so še pomembni TOZD-i, vloga študentov v njih, reforma univerze. S čim bi zaključili? Spomladi bo posebna tematska skupščina SŠ LVZ o informacijskih medijih v Skupnosti študentov. Takrat bomo prav gotovo slišali še kaj več o problemih, ki tarejo, oziroma se z njimi ukvarjajo uredništva. Vseh problemov ne bo rešila, bo pa verjetno nakazala oziroma dokaj razčistila vlogo študentskih infor-mativnih medijev v Skupnosti študentov. Cene FILIPIČ ŠTOOIMTJIJMVPUTV V sedanjem aktualnem političnem uresničevanju neposrednega upiav-Ijanja delovnih ljudi v organizacijah zdiuženega dela, samoupravnih interes-nih skupnostih in sprejema nove ustave SFRJ in ustave SR Slovenije je zelo pomembno uveljavljanje delegatskega sistema. Skupščinski sistem je po novi ustavi doživel zelo kor^nite spremembe. Glavna usmeritev je ta, da mora skupščinski sistem temeljiti na samo-upravnem zdiuženem delu. Da bi se zagotovil neposredni odločilni vpliv združenega dela, se morajo družbeno politični zbori oblikovati in voliti po delegatskem principu. Sestava občinskih, pokrajinskih in republiških skupščin bo enotna. Skupščine bodo imele tri zbore, in sicer: zbor zdru-ženega dela, zbor krajevnih skupnosti, oz. v republiki in pokiajini zbor občin, in še družbenopolitični zbor. Odločanje o vseh pomembnih stvareh mora temeljiti na odločanju dele-gacij delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti. Stari poslanski sistem je preživet. Z delegatskim sistemom se interesi delovnih Ijudi izražajo bolj nepo-sredno. Delegat ni odtujen delovnemu človeku, saj ostane še naprej na svojem delovnem mestu. Delegacije, ki so sestavni del skupščin, so nepo-sredno odgovorne družbeni bazi. Iz delegacij v temeljnih organizacijah zdru-ženega delin krajevnih skupnosti se delegirajo ali volijo delegati za zastopanje svojih interesov, stališč v skupščini. Ti delegati sestavljajo delegatske zbore v skupščini. Osnovna funkcija delegatov in delegacij je sporazumevanje in dogovar-janje z drugimi delegati in delegacijami ter iskanje skupnih rešitev, ki bodo sprejemljive teaj za večino. Sestava delegacije mora biti taka, da kot celota pokriva vsa vprašanja glede njihovega delovania. Pripravo in izvedbo letošnjih spomladanskih volitev vodita SZDL in Zveza sindikatov. SZDL določa program in merila za volitve delegacij družbeno-političnih organizacij v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek volitev delegacij delovnih ljudi in občanov je določen z zako-nom o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbeno-političnih skupnosti. Trenutno smo v obdobju evidentiranja kandidatov za delegacije, ki pa naj bo stalna kadrovska politika priprav na volitve. Možne kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje na kandidacijskih konfe-rencah. Na kandidacijskih konferencah sprejete kandidacijske lfste pregleda volilna komisija. Če lista ustreza zakonu o volitvah, je potem dana na glasovanje. Republiška kandidacijska konferenca je 15. februarja obravnavala in sprejela poročila o poteku priprav na volitve ter sprejela Dogovor o merilih in oblikovanju družbenopolitičnega zbora SR Slovenije. Ta dogovor je dopolnjen s tem, da osnova za formiranje delegacije za družbenopolitični zbor republike niso samo izvoliena telesa družbenopolitičnih organizacij (ZK, SZDL, ZS, ZZB, NOV in ZM), ampak tudi izvoljena telesa teh vodstev po občinah. Delegatske osnove so se razširile in zato je tu naloga občinskih vodstev, da se dogovore s socialistično zvezo, kdo bo tu zastopan. Republiška konferenca SZDL Slovenije opravlja funkcijo delegacije za prej omenjene družbenopolitične organizacije. Nosilec kandidacijskega postopka ha univerzi je sindikat. Od tu naprej moramo študentje tudi izhajati. Skupaj s sindikatom moramo čimprej organizirati evidentiranje kandidatov in volitve članov delegacije v okviru temeljnih organizacij združenega dela na visokih in višjih šolah. Študentje moramo na zborih, skupščinah fakultet čimprej evidentirati in nato izvoliti eno tretjino članov delegaciie OZD. Skupna delegacija, sestavljena iz štu-dentov, prqfesorjev in ostalin delavcev visokošolske ustanove, pošilja dele-gate v občinsko skupščino in naprej v mestno skupščino. * Za študente veljajo pri evidentijanju ista merila kot za ostale delavce. Mandat^a doba je za študente lahko krajša, in to morbiti določeno s statutom organizacije združenega dela. Sicer je mandatna doba delegata 4 leta. Pri določanju in izbiri možnih kandidatov moramo študentje evidentirati kolege, ki bodo vsaj še 2 leti člani Skupnosti študentov na šoli in s tem člani TOZD. Za našo učinkovito zastopanost pa je potrebno, da bo študent-delegat resnično zsstopal interese študentske populacije. Evidentiranje kandidatov na področju organizacij združenega dela bi moralo biti končano pred 20. februarjem, ker bodo na ta dan občinske kandidacijske konference. Evidentirali bodo možne kandidate za občinski družbenopolitični zbor in obravnavali možne kandidate za vse organe. Liste možnih kandidatov (predlaganih) za občinski družbenopolitični zbor je treba posredovati krajevnim organizacijam SZDL in osnovnim organizacijam zveze sindikatov, da bodo o njih razpravljale. Predkandidacijska opravila morajo biti končana do 2. marca. Od 3. do 12. marca bodo seje temeljnih kandidacijskih konferenc, ki bodo obravnavale in sprejele poročilo o poteku celotne predvolilne aktivnosti, določile listo kandidatov za delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti, obravnavale evidentirane možne kandidate za občinski družbenopolitični zbor in razpravljale o možnih kandidatih za organe republiške in zvezne skupščine. Druga seja občinskih kandidacijskih konferenc bo predvidoma 15. marca. Na njej bodo obravnavali in sprejeli poročila občinskih volilnih komisij o kandidacijskih postopkih v temeljni samoupravni skupnosti, obravnavali dodatne evidentirane možne kandidate, določili predlog liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Vo.litve članov delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih bodo 28. marca. Takrat bomo volili tudi študentje. V krajevnih skupnostih pa bodo delovni ljudje in občani volili 31. marca. Volili bodo delegacije krajevnih skupnosti in delovnih skupnosti kmetijske dejavnosti. Glasovali bodo tudi o kandidatni listi za delegate družbeno političnega zborobčinskih skupščin. Druga seja republiške kandidacijske konference bo 15. aprila. Ta ko^ferenca bo obravnavala in sprejela poročilo volilne komisije republiške konference SZDL, obravnavala stališča in predloge delegacij v temeljnih samoupramih skupnostih, predloge občinskih kandidacijskih konferenc. Določila bo predlog liste za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ in predlog kandidatne liste za delegate diužbenopolitičnega zbora republiške skupščine. Studenti smo z novo ustavo pridobili nekatere možnosti neposrednega vključevanja v družbenopolitično dogajanje. Kot študirajoči mladi ljudje (ki so dopolnilt 18. leto) se lahko vključujemo v krajevne skupnosti, tam kjer živimo. Ustava tudi določa, da imamo študentje zagotovljeno 1/3 mest v delegaciji, ki jo voli TOZD v visokem šolstvu. To je torej pot, po kateri naj bi se nam odpirale možnosti uveljavljanja naših interesov v zboru združenega dela na občinski ravni. 2e tu pa se pojavljajo tudi prvi pomisleki, od katerih je najbolj očiten ta, da študenti po ustavi (še!) nismo delavci in torej nimamo v zboru združenega dela kaj iskati. (O problemu mandata glej zgoraj). Svojo prisotnost v družbenopolitičnem zboru skupščine mesta (občine) naj bi si zagotovili preko svoje družbenopolitične organizacije. Ker Skupnost študentov formalno ni samostojni tvorec delegacije, Zveza mladine pa to je, bodo morali v delegacijo slednji ,,spraviti" tudi nekaj študentov. Od dogovora z ZM je odvisno, kako obsežen bo ta ,,nekaj". To je bilo potrjeno tudi na zvezni ravni, na nedavnem sestanku zvezne konference SZDLJ, kjer so se udeleženci sestanka dogovorili o tem, da pri določanju sestave kandidatnih konferenc ni sporno, da se študentska organizacija uveljavlja preko Zveze mladine. Vse skupaj zahteva od nas velik smisel za realno ocenjevanje relacij in odnosov. Prav ta naš realen pristop k situaciji pa je v zadnjem času deležen tudi vse večje kritike, češ: ,,Študentje bi se morali zavzemati za široko povezovanje z ostalo mladino in v tem videti tudi glavni smisel za svoje delovanje. Nastopanje izključno s stališča samostojne družbenopolitične organizacije (SŠ) se lahko sprevrže v golo borbo za participacijo na oblasti. To pa bi študentom bolj škodilo kot koristilo." Glede na jasna študentska stališča — predvsem vsebinske narave - v zvezi z združevanjem z ostalimi deli mlade generacije in glede dosedanjega načina delovanja vodstev ZM je kritika neutemeljena. Študentje smo za enotno in napredno usmerjeno fronto mladih, vendar ne smemo spustiti iz vida zagotovitve naše enakopravne prisotnosti v družbenopolitičnem življenju (odločanju), ki jo utemeljujemo s tem, da so nekatera vprašanja, s katerimi se Skupnost študentov ukvarja, tako pomembna (vprašanje znanosti, marksizma, reforme univerze, štipendijska politika), da so pomembna za celotno družbo, in zato študentje zelo plodno in odgovorno prispevajo k razreševanju te, pa tudt sorodne problematike. Robi KOVSCA Marko MOREL TRIBUNA, študentski list. Izdaja ip SS LVZ. Uredništvo in uprava 61000 Ljub^jana, Tig revolucije 1/11 - 86. Tekoči račun 50101-678^7420. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Letna naročnina 35,00 din. PoStnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. Oproščeno temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu 5t. 421-1/72. UREDNlSTVO: Cene Filipič - glavni uiednik (študentska organizacija, informacije), Daniel V. Levski (teorija, politika, seks), Blaž Ogorevc (kultura), Peter Pal - pomočnik glavnega urednika (reforma študija), David Plut (teorija, prevodi), Jadran Sterle (ekologija, subkultura), Edi Stefančič - likovni in tehnični urediuk, Valči Skerbec (socialni in družbeno-ekonomski položaj študenta), Darko Štrajn - odgovorni urednik (reforma univerze, politika), Ivan Volarič (hteratura), lektor: Bora Zlobec-JurČič, desk: Pavle Zgaga. Za to številko je odgovoren Daniel V. Levski Izdajateljski svet: Božidar Debenjak, Pavle Gantar, Fianc Jakopin, Sonja Lokai, Jure Mikuž (predsednik), Boris Muževič, Gorazd Sancin, Primož Žagar. RAZMIŠLJANJE 0 SKUPNI ORGANIZACIJI MLADIH Za uvod sem si izbral citat iz dokumentov III. konference ZKJ: Potrebno je oblikovati in uresničevati metode in oblike organi-ziranja in delovanja posameznih plasti mladine v vseh primerih, ko to zahtevajo njihovi interesi in potrebe, da bodo čim vplivnejši... v delovni organizaciji, v šoli, na ravni občine, pokrajin, republike in federacije kakor tudi pri zadovoljevanju interesov in potreb v različnih specializiranih organizacijah in ustanovah. Iz resolucije pa izhaja, da je potrebna reorganizacija Zveze študentov in Zveze mladine y enotno idejno, politično in organizacijsko enotno organizacijo mladih. Da bi ugotovili, kakšna naj bo vloga študenta v novi organizaciji, moramo najprej ugotoviti, kateia so glavna vprašanja, s katerimi se je ukvarjala Skupnost študentov od ustanovitve leta 1968. Cetudi je pokazala v konkretnih vprašanjih tudi različna stališča, je bila organizirana na podlagi temeljnih specifičnih interesov študentov kot posebne skupnosti, v kateri so oblikovali njeno politiko študentje, skupine študentov ali organi kot pobudniki. Od ustanovitve je bila samostojna družbeno-politična organizacija, ki se je borila za zboljšanje družbenega položaja študentov, zlasti ureditve statusa, za poglabljanje in razvoj samoupravnih odnosov, reformo univerze, združevala pa ie študente tudi na izvenštudijskem področju, saj imamo danes več kot 20 specializiranih organizacij in združenje pokrajinskih klubov kot posebno obliko združevanja slovenskih študentov. Vprašanje, kako v novo organizacijo, ki se bo konstituirala v tem mandatu, je eno glavnih vprašanj, ki je pomembno za celotno mlado generacijo. V Skupnosti študentov se je izoblikovala koncepcija, iz katere se da izluščiti, da je zaradi specifičnih interesov študentov potrebno združevanje na nivoju visokošolskega centra, ki bi imel status občinske organizacije v mestni organizaciji, po regionalnem oz. občinskem nivoju pa naj se študentje iz pokrajinskih klubov povezujejo z drugimi deli mladine. Ostane vprašanje republiškega nivoja. Do sedaj smo imeli republiško konferenco SS, ki je imela koordinativni značaj. Menim, da bi bilo treba tudi na tem nivoju ustanoviti organ, ki bi skrbel za opravljanje take funkcije. Specializiiane organizacije študentov naj bi se povezovale z ostalirm specializiranimi organizacijami mladine v enotno organizacijo s pomočjo nekega koordinativnega organa. Tak koncept izhaja iz enakopravnosti obeh največjih organizacij oz. zvez. Do sedaj smo v obeh organizacijah napravili le sheme oz. oblike, iz česar sta nastala dva različna koncepta nove organizacije. To je posledica premajhnega sodelovanja. Sedaj deluje pripravljalni odbor za pripravo kongresa mladih, v katerem so študentje LVZ in MVZ skupaj z ustreznim številom predstavnikov Zveze mladine. Dogovor je, da preglasovanje ni mogoče, s čimer naj se zagotovi enakopravno sodelovanje obeh visoko-šolskih centrov in Zveze mladine. Ta odbor bo s pomočjo fcomisij pripravil materiale, ki bodo šli v potrditev po obeh organizacijah. una tudi nalogo, naj dokumente, če so vsebinsko enaki, uskladi. Poudariti je treba, da do sedaj vsebina še ni usklajena. Konkretna oblika sodelovanja obeh organizacij ie sklenitev samoupravnega sporazuma med IOLVZ in ,,Mladim turistom , ki bo v tem mesecu prevzel turistično dejavnost komisije za mednaiodne odnose. V Mariboru so se študentje MVZ in predstavniki mladine že dogovorili za konferenco v izobraževanju kot obliko sodelovanja in obliko skupne orga-nizacije. Konferenca je sestavljena iz 20 Študentov, enako število pa je tudi srednješolcev in osnovnošolcev. Predsednik je študent. Kolikor vem, se konferenca še ni sestala. Enotnost organizacije zahteva enako in skupno socialistično (politično) in programsko usmeritev. Ta tudi sedaj ni bila sporna, saj je jasno, da mora vsaka družbenopolitična organizacija izhajati iz načel samoupravljanja in MATJAŽ HANŽEK Kaj se lahko naredi s kniigo MENIH? 1.) Ko listaš Tribuno, listaš tudi knjigo Menih. 2.) Če kniigo izrežeš, dobiš po-sebno knjigo Menih. + Knjigo izrežeš tako: Tribuno držiš za levi spodnji vogal in s škar-jami odstrižeš tisti del Tribune, ki je označen s črto. Knjigo lahko tudi spneš. •cn*ojavlja pri Heglu kot formalna svoboda (vsekakoi je vazno, da je tisto, kar je svobodno, tudi svobodno storjeno, da svoboda ne vlada družbi kot nezaveden naravni instinkt) ravno zato, ker obiektivne svobode ni prikazal kot udejanjanje, kot udejstvovanje 8Ubjektivne svobode." v c) R. Luxembourg: ,,Svoboda je svoboda tistega, ki misli drugace. (op.prev.) 2) ,4nstinctual structure" prcvajam z ,^nagonska struktura", čeprav s ,,psihološkega" vidika pojma ,4nstinkt" in ,,nagon" ne pokrivata istega pomenskega področja. Mogoče bi bilo bolje ,,stmktura instinktov". (op. prev.) 3) stavek bi bilo treba podčrtati in nato še nadčrtati. (op. prev.) 4) S. Freud, ,,Abriss der Psyhoanalyse'\ Gesammelte Werke, 18 vol. (London in Ftankfurt: S. Fischcr Verlag, 1940-1968). ... I WANT TO BE A MACHIKJMIHHg^H IT VVOULD BE TERRIFICIF EtZa^^^^H WAS ALIKE. (andy warhol) f^^^^^fl STOPAM PROTI TRAVAM DA SE K^^^ffl da me spustijo mimo po mojih POTEH ^^^H lomim si dlani in praskajo me besed ^k%J^^H e ki kapljajo s svetlobe svet se sv ^^Si^^H e% SVETOSTI in so tri pike sončn*jTWkJ^I e pege in jih bo še več če se neum m, v^91 aknefltv sencoTOrijo vsi smo V SEl*. MjP CI prAneti so «BLna vaf»em prav \s,\t^^i ijo po STOPNICATy|avijoT|a bolutr \\^^1 ujen nočeift da me rattejo v Čtezno M ^k CtfE ZAUP^NJE IN fllHOVEVESEDg tudfW jalbi bUa lahko PREROmVODMK da \^ ^ se lBslonijo pgfename da w lahko .,, ^S^ ' uS^rijropemočne ZASTONJ bi mi dali ^k 1 beseq&raivečeni in nič drugega mi. ^k 1 ne biTra..¦ r.-.-»- li I k \ / to da je KRUH-in misli so zato da jc nek;ij VFC in hribi so zato da s ^H^H o V |[)F 7 in oči s<> /itK ker so hnhi i^^^^l Ap^^rajir« S^Btk V^'^je tovarna m ja/. nisem niti '^P to nuša beseda je rdeče barve in /flia \ iiNilii- (lr:r':i it> nrnci m ^^mpCT STR i^H1 ^^^Kk pia-M'.-. . ,-. r^H|i \ ^^^^UK I s \ \ \'^H . ^^BpH>v»inpen in ji ploskrrfo v ^K^'ZHfrFNOST dolina je | z\i]a DREVESA LOMI sn-i wn.-.. Ma jih odvpzlav.i mhkc dn ^ redo v hiše in gredo in to™i.>ii^; ' ' "x Nosednji d BHo.KR(A!IK V\l dogajanje na zemljepisnem kosu papirj a (v poštev pridejo tudi drugi nevarn i kraji mcsta prostori lokali trgovin ; ije neodgovorne) neusahljivi slap prcd odločitvijo ško liliv "^r f irantel in dnige strupene g tistrup za protitok kačje k <>/e po grmovju od tistih časov ko so menjavale besede levitev levjega rjov ^! !>ah in savanah kjc ^^^^^^ m ni daleč naokn S^Sj^Hjji^ avtotnobila da bi se člove ^^B^^^^^^naci|Lac^o sranje je to ^^^^^^HB^SSH|^W)jnosti rdeče ^^^K9H0b|lk in sk odor. sMHH^^^S jetost podob med nsnje^^^^^B^H^^ ^jiiD^M nv noni.ic.i nc npp||||p^|P^M H^- istu p<» tleh ^B Hhto^j^^ ¦>" i'"umk ^vujc ^tnigc bod ^H^Ktusov praskajo d<» podko/ja vro ^^^Bltze in plakati v ledenomodrih ^^^V1 parajo /ivce s svojini okusom p ^Bantarktiki in zelenem sam hudičcv r Hnien pesck iglice veter čepi na tleh s pokvarjenim motorjem nikjer nikogar K|a odšlepal niti ene kaplje sve prihodnosti mečem se v obup / T ' ' ¦ f pred vh ^- samopostr dogajanje na zem!k'i)i>nt ni k<, ,, >. inirj stali smo giiojili vogradi počrneli uvali izsuvali izpantuu snio tkivo Jia sih /il prepahnili prevalili kamnito ;))ojenih v }'res ipov lz.suli razsuii nasuli smo nase i; nojno zlo v stebla sončnir nsf.-hljl^ '»smisliJi smo se ogrioj lj in /tVonli SITH) •»*• i/ t^. r j .j, S\Oj.. MMimvi- l/.C-flllll N\()JO s|ll/ j/|) otili svoje poti izbruhali svnje br;voje barve prci. #J razvesili razobcsili razglasii! M^ mis!i svojcijrfi/nie s\oje bai ..........mmk I tnenja svojih &i^E po ustih vajajd&ejfer f M M enkrat tedenJb Jaredio # ^V si uredijb p&bMila/ M M m L.jrl. I I m J^e #jinfljfflejo| ¦ ¦ lmpjejofci *te čtvlje 4 I sffre zlaJajoTO kifc ¦ ¦ ^ °W ^OT^lP I ¦ v lukrtjo.mslliega zo» ¦ IMAKfRfflER|ACIJ0BA Ty#ET FEST '74 - HRABRI NOVl SVET Mednarodni fUmski festival Beograd, 1.-9. februar /. Dosedanja vloga beogrufske februarske filmske revije je bila v našifilmski kulturi dokajšnjega pomena. Pomembnostje tafestivtU dosegal s svofim ncgvažnejšim ciijem, da s prezentacijo najnovejših umetniških rezultatov svetovne filmske proizvodnje (čepmv zlasti samo konvencionalno-komercialne, k sreči pa vsaj te) nudi jugoslovanskemu gledalcu priliko sistematičnega doživljanja fUma, brez katere bi, zaradi neustrezne politike svetovnega filmkega uvoza, ostal brez n/e ali pa bi se mu takšna prilika ponudila z zamudo. Takšna orientacija Festa (še enkrat poudatjam, da predvsem znotraj neke določene filmke proizvodnje) je bila vsekakor pozitivna in prepotrebna za afirmacijo dobrega, progresivnega filma v širokih masah. LetoSnja manifestacifa pa je pokazala, da so se v času med prvim in četrtim Festom, zaradi posredovanja festivah samega, spremenile rezmere v distribucijski usmeritvi. Tako smo videli precef filmov evropske in ameriške standardne produkcije, ki so bili odkupijeni že pred prikazovanjetn na festivalu in ki bi prav gotovo tudi brez pečata ,,prikazan na Festu" imeli potne dvorane in finančni uspeh. Na ta način Fest izdafa svojo primamo fitnkcijo potencmlqega in naprednega regulatorja stanja v našem kinematografskem omrežju in je v nevarnosti, da se v bodoče razvife v sejtnarskega manipuknta velikih denarnih interesov. Propeganda dobrega, v veliki meri tradicionalnega in konvencionalnega filma, je bila pred dvema, tremi leti v takšnem in takšnem stanju naše splošne filmske kulture nujna, v prihodnosti pa bo festivat moral, če hoče ohraniti vitalnost in kontinuiteto progresivnega razvoja, zavzeti mesto propagatorja novega itt nepoznanega filma (tu mislim na kinematografijo tretjega sveta), in se ne kot letošnji držati ogutjene in izrabljene formule. V tej hiči je razumtfivo, zakaj se doslej niso nikoU v celoti realizimle Huxleyeve besede ,,HRABRI NOVI SVET", moto beograjske filmske prireditve. Do zdaf je bila dvakrat dana možnost, da se to načelo doskdneje izvede: s polnočnim programom Dušana Makacejeva m prvem Festu in z letošHfim programom Vladimirja Pogačiča „ Vidici". Zaradi nizkega umetniš^ kega nivoja fllmov, prikazanih v uradnem prograifiu ffNajbotf^ filmi sveta", pa nekaj izrednih stvaritev iz Pogačičevega progranui ru bistveno spremenih kvalitete Festa '74 niti nakazalo kake odiočttnejše preorientacije festivaia v smer nekonfomističnega itt-neortodoksnega - modernega in novega filrm. II. Iz tradicionalno kahipirane mase okrog petdesetih filmov iz umdnega prvgrama jih je mogoče komaj nekaj izločiti in distancirati ter tematsko in izrazno označiti za zanimiva, z aspekta uporabe filmskega medija progresivna in humano angtažirana dela cehdoidne konstelacije. KRIKI IN ŠEPETANJA. Film Bergmanovih metafizičnih preokupacif, dovršene likovne kompozicije in čudovitih švetlobnih efektov. V os dogajanja je kot skoraj vedno pri tem Švedu postavljena ženska, tokrat štiri - tri sestre in služkinja. V dramatičnih okoliščinah, iz oči v oči pred aktom umiranja in zatem smrti, v spoznanju zdolgočasenosti meščanskega življenja, zaprte v starem dvorcu odkrivajo v soočenju s svojo lastno psihofizično pojavnostjo samo sebe in v zapletenih m$dsebojnih odnosih druga drugo. Azijska kinematografija je bila predstavljena U z dvema deloma: GRMENJEM V DALJA VI Satyajita Raya in VODA JE BILA TAKO BISTRA Yoichija Takabayshija. Ustvarjanost Saryajita Raya je podobnega pomerm za prodor in uveljavljanje indijske kinematografije v svetu kot Akire Kurasave za Japonsko. Film fe postavljen v čas druge svetovne vojne in govori. o tragičnih posledicah ,grmenja v daljavi", o lakoti bengahkega Ijudstva. Vojna ima tu isto funkcijo kot usodagrških tragedijah: prisotnaje kot upravljalna sila izven kontrole in razumevanja Ijudi Fttm Takabayashija je kontrapunkt dveh stvarnosti, prve umirjene, kontemplativne, religiozne in druge, stvarnosti realnega sveta, agresije in legitimnih pravic človeškega telesa, ki se odbijata in izključujeta. Liričen, prefinjen, likovno čist, film brez dialogov, ki motivira naš aperceptivni in ideativni sistem preko čutnih kanalov sluha (samo tišina in šutni) in vida. POVABILO fe film enega izmed soustvarjalcev ,,novega" švicarskega filma Clauda Gorette. Avtor: ,,Zcrinteresiran sem, da prikazujem odnose med Ijudmi, nfihovo trajno življenje in skrite reakcije. To je film opazovanja, gest, izrazov obraza, ki jih drugi tjudje ne opazijo. Posvetil sem se opisu ,,navadnih" tjudi - tistih, ki" so v življenju poraženi in ki so prikrajšani za upanfe in upor. Opisu nekega družbenega sloja - kancelarijskih uslužbencev, o katerih film navadno ne govori Opisu Ijudi, ki nimajo napovedanega sestanka z zgodovino ..." , K tej skupini drugačnih filmov lahko prištejem Se DUEL Stevena Spielberga, AMERIŠKO NOČ Francoisa Truffauta, fllm ANA MED VOLKOVI Carlosa Saure in POROKO Andrzeja Wajde. V ,,Vidicih" je bil program razdetjen na tri tematske kroge. V prvem so bili prikazani čilski dokumentami filmi iz obdobja Alkndejevezmage na volitvah in prvih let socializma. Vdrugem, na temo nasilja, ki je poleg seksa najboij izrazita karakteristika našega sveta, je bil predstavljen fHm Johna Boormana OSVOBAJANJE. Boorman je demitiziral staro rousseaujevsko idejo o naravi kot absolutnem izviru dobrega. Človeku atomske dobe se narava ne razkrije kot rornantično-idealiziran prostor, v katerega lahko zbeži pred pokvarjenostjo, tehnicizmom in odtujenostjo, temveč kot prostor, v katerem je konfrontiran z bojem za goli obstanek. Junaki sledijo njenim zakonom: ubij ali boš ubit; ubijajo ter nujno zavračajo civilizacijo. Tretji tematski krog je obsegal avantgardna in eksperimentalna dela. Carmelo Bene je v HAMLETU MANJ, v sodobni, baročno slikoviti interpretadji demistificiral starega Shakespeara in ustvaril film v skladu s svojim prepričanjem, daje treba delatifilme, ki niso neumni niti pametni, temveč paradoksalni, stalno vznemirjajoči svet. VELIKO ŽRETJE Marca Ferrerija je mogoče nadaljevati v stifa: veliko sranje, bezanje, prdenje... Sokanten film, odraz mentalitete visokega meščanskega sveta, kjer je zavest skoraf popolnoma izločena in se življenjski smisel sprevrača v fizično, seksualno in gastronomsko zadovoljevanje do onemoglosti, crkavanja od prenažrtosti. MAMA IN KURVA. Jean Eustache: >fMAMA IN KURVA je zgodba o določenih, na prvi pogled, brezpomembnih dejstvih. Film bi lahko bil slika o povsem drugih dejstvih, ki se odvijajo na drugih mestih. Moja tema je način, na kateri se važni dogodki vktjučujejo v niz nepomembnih dogajanj. To je opis normalnega toka dogajanja, brez shematičnega krajšanja filmske dramatizacije." III. Začetek novega in modernega filmskega izraza pomeni pojav francoskega ,,novega vala" ter ustvarjalnost Antoninija, FeUinija, Bergmana, Formana... V tem času so se pričele formirati nove obUke estetske organizacife registrihme stvarnosti in se pojavtjati filmi v skJadu s svofo pravo naravo. Film je tako po preteku polstoletne zgodovine končno, ontološko gledano, odkril svojo pravo materijo - filmski prizor (totalno avdio-vizualno iluzijo čutne stvamosti), s čimer se je pričel proces avtonomizacife in osvobajanja filma od drugih umetnosti. Materija nemega filma je bila likovno-plastična pogojenost, kar ga je približevalo predvsem likovnim umetnostim. Zvočni film pa fe tja do šestdesetih let ohranjal zvok (glasbo) le kot ilustrativen, podčrtovalni in sekundami element slike. MAMA IN KURVA, VODA JE BILA TAKO BISTRA, VELIKO ŽRETJE, KRIKIINŠEPETANJA, POVABILO spadafo v smer radikalnih teženj sodobnega filma. Ne govorijo samo o čutno resničnih vizualnih in avditivnih predstavah stvamega sveta, temveč tudi skozi nje. Z eliminacijo glasbe, z delovan/em preko čutnega surogata na aperceptivni psihični ustroj in z zavračanjem ttetega razumevanja, da je umetnost le estetsko nadgrajevanje stvarnosti, ti filmi potrjujejo teze sodobne filmske ieorije, da je film avtentična umetnost stvarnosti. Od treh novih oblik estetske organizacije, filma-resnice, filma razdrobljene strukture in fenomenološkega filma, je za prej omenjene filme najustreznejša zadnja kategorija. Za ustvarjalce fenomenološkega fllma je značilno, da se postavljajo v položaj navidez zunmjega opazovalca. Življenje na platnu se odvija na povsem objektiven način. Režiser ,,prepušča, da pripoveduje dogodek samega sebe", dogajanja ne poglablja z analitičnim sekanjem na številne montažne elemente ter v celoti negira analizo (politično, moralno, psihološko, socialno, logično) Ukov in njihovih reakcij. Kamera samo beleži behavioristične ,,signale" motivacij, razumevanje filma in junakov pa je popolnoi^t odvisno od naših sodb. Novifilm se tako ne pojavlja več kot ,,pripovedovanje zgodbe", seštavljene iz živih in naglih dramskih obratov, temveč kot objektivno in nezainteresirano opisovanje navidez statičnih ,,stan/". Na ta način zavrača ,,konkretno metaforičnost" in kot fitm - bitje uveljavlja ,,globalno metaforičnost" sveta in usode človeka v njem. Pripravil Silvan FURLAN ... Kritika, ki jo afirmira proti-kultura, gre celo dlje, ko začne raziskovati moduse ne-intelektualne zavesti. Tu se porajajo vprašanja, ki globlje zadevajo tehnokratsko prevzemanje oblasti. Ce je tennokracija odvisna od , javnega popuščanja" strokovnjakom, potem se mora pač obdržati ali pa pasti ravno glcde na to. Toda - kaj je strokovnost? Kaj in kako je kriterij ^ksperta? Ce nepremišljeno pristanemo na definicijo, da ga tehnokratski sistem potrebuje za ohranitev celotnega sistema, potem seveda tehnokratski status quo sam utemeljuje svojo lastno notranjo upravičenost: tehnokracija je legitimizirana, ker jo potrebujeio eksperti, in strokovnjaki so legitimni, ker brez njih tehnokratska vladavina enostavno ni možna. To je neke viste krožna argu-mentacija ... ... Ista radikalizirana logika razkrije naravo tehnokratske strukture, če pričnemo analizirati pojem eksperta, ki zapopada nekoliko več kot pa zastrašujoča zdrava pamet, ki zatrjuje, da so strokovnjaki tisti, brez katerih bi tehnološki napredek znanosti (tehnokratski imperij) enostavno propadel. Strokovnjak je tisti, pravimo, h kateremu se obracamo v želji, da nam posreduje zanesljivo znanje o stvareh, ki nas zadevajo. V tehnokratskem kontekstu so strokovnjaki tisti, ki nam vladajo, in to zato, ker zanesljivo vedo vse o stvareh, ki so relevantne za naše preživetje in srečo: človeške potrebe, družbeni inženiring, ekonomsko načrtovanje, mednarodni odnosi, izumi, izobrazba etc. Že v redu, bi pritrdili, toda kaj je to ,,zanesljivo vcdenje"? Kako vemo, ko to vidimo? Odgovoro je: Objektivnost. Znan-stvcno vedenje namreč ni zgolj občutenje ali spekulacija ali sUbjektivno razglabljanje: je preverljiva deskripcija realnosti, ki lahko eksistira neodvisno od vsakršnega čisto osebnega razmišljanja. Je resnično,... stvarno,. .. zanesijivo. Učinkovito. Iri tu je končna definicija strokovnjaka: je tisti, ki resnično ve, kaj je kaj, ker je on tisti, ki oblikuje objektivno zavest. , Ce čudno moč tehnokracije, ki nas obladuje in nam vktda, s to orien-tacijo preiskujemo, pridemo do mita objektivne zavesti. Samo en način je, pravi mit, da dosežemo pristop do realnosti, namreč, da oblikujemo takšno stanje zavesti, ki je očiščena vseh subjektivnih izkrivljenj, vseh osebnih zapletanj. Kar prihaja iz take zavesti, je ovrednoteno kot znanje in nič drugega. To je tisti temeljni kamen, na katerem so zgrajene prirodne znanosti in v luči tega čara si vse vrste znanja prizadevajo postati znanstveno priznane. Studij človeka v njegovem družbenem, ekonomskem, političnem, psihološkem, historičnem aspektu ... morajo postati objektivne: natančna, nepristranska, skrbna objektivnost. Na vseh področjih človekovega izkustva si strokovnjaki prizadevajo učvrstiti ta mit objektivne zavesti, ker na ta način potrjujejo upravičenost svoje dominantne pozicije. In zato, ker eni vedo, in mi ne, jim dopuščamo, da nas vodiio. OOOOOpOOOOOOOOOOO Tribuna potrebuje prodajalce, ljudje potrebujejo Tribuno. Ustre-zi vsem. Postani prodajalec največjega študentskega časopisa v Ljubljani. Od vsakega prodanega izvoda dobiš 80 par 80par 80par 80par 80 par. de prodaš 200 izvodov (kar nikakor ni težko, nekateri so jih v enem dnevu tudi 500), je to 16 starih tisočakov, v dveh dneh 32, v enem mesecu 64, to je pa kar ena štipendija. Pohiti, preden Tribu-ne ne razprodajo. S tem zaslužiš zase in dnižbi, ne pozabi! Javi se »a redakciji Trg revolucije 1, drugo nadstropje, na koncu desnega hodnika. OOOOOOOOOOOOOOOOO Znanost, konec koncev. pomeni natančno to podjetnost uma, ki oblikuje življenje tega mita, zamenjajoč fantazijo in legendo z golo realnostjo, na osnovi ,,iieduktibibiih in utijenih dejstev", kot bi to formuliial William James. Toda govoriti 0 ,,mitologiji" v zvezi z znanostjo bi bilo na prvi pogled videti kot očitno protislovje pojmov. Ni morda znanstveno mišljenje tisto, kar ostaja po prečiščevanju mitov? ... Toda znanost - in 0 tem smo globoko prepričani - ne remitologizira življenja: ga demitologizira. To je obenem tudi predpostavka teze, da je znanstvena revolucija radikalno dru-gačna, če ne že kar končna ,,epizoda" (evropske, op. prev.) kulture. Kajti, prihod tim. ,,znanstvenega pogleda na svet in nesporna resnica sta za-menjala verjetnost. Nedvomno je radikalna novost znanosti v nasprotju z vsemi prejšnjimi mitološkimi ,,pogledi na svet". Transformacija mitologije v literarna poročila o zgodovini in naravi oz. artikulirani mitološki vpogledi so tista skupna karakteristika vseh ne-znanstvenih kulturnih sistemov, ki jih je znanstvena refleksija napačno zapopad(a)la kot propozicionalne trditve. .„.. ... .Zmožnost napredovanja znanosti je ena izmed centralnih vrednot njene objektivnosti. Znanost napreduje le takrat, ko je sprejeta kot garancija za preživitev minljivega delnega mišljenja ali generacij. Znanost, razumljena kot razširjena aplikacija utrjene spoznavne metode vse večjega področja izkustva, ustvarja obenem upravičeno potrebo po svoji lastni razlagi; znanstvenik, od katerega se zahteva pojasnilo za ekspanzijo znanosti, med-tem ko druga področja misli ,,stagnirajo", nas bo nedvomno spomnil na ,,objektivnost" svoje znanstvene metode. Objektivnost, nam bo rekel, je ta, ki daje znanosti prodorno kritično ostrino in poseben kumulativni karakter. Morda pa pojem ,,mitologija" neupravičeno uporabljamo v aplikaciji objektivnosti kot stanja zavesti? Mislim, da ne. Bistvena značilnost mita v njegovem najglobljem razsegu je skupno kreiran predmet, ki kristalizira ccntralno veljavo - vrednost kulture. Ta je, tako rekoč, interkomunikativni sistem te kulture. Če kultura znanosti svojih najvišjih vrednot ne namešča v mistične simbole niti v rituale niti v epske pesnitve daljnih dežel, temveč v stanje zavesti, zakaj se temu potemtakem obotavljamo reči mit? Mit le bil -koncc koncev - spoznan kot univerzalni pojav človeške družbe, konstitutiv-ni faktor, v svoji pomembnostj celo tako kritičen, da si je dejansko težko zamišljati kulturo, ki bi imela kakršnokoli koherentnost nasploh, če ji ..primanjkuje" mitološke zavezanosti. Vendar je mit v naši družbi postal -razumljen konvencionalno - praktično sinonim za krivo vero. Vsekakor, pogosto se slišijo pogovori o različnih socialnih in političnih mitih (mit ameriške meje, mit Ustanovnih Očetov, etc), nekoliko bolj razsvetljena duhovščina celo dovolj svobodno razpravlja o ,,krščanskem mitu". Toda miti, odkrito spoznani kot miti, so s tem spoznanjem izgubili veliko svoje moči. Mit, ki ga brez vprašanj sprejemamo kot resnico, ima nad nami dejansko vplivno prevlado. Je potem možno, da je - v tem smislu - znan-stvena kultura edinstveno - a-mitološka? Ali pa je to obratno - enostavno insuficientnost naših opazovanj - in to ravno zaiadi velike kontrole mita te kulture? In tu je - končno — izhodiščna toČka našega razmišljanja, ob predpostavki, da bi bilo za naš namen nesmiselno riniti kamorkoll dlje, bodisi kot semantično vprašanje, bodisi kot neobjektivna zavest, ki jo srečujemo v vseh zahtevah ,,mitologije". Bistvo oz. sporna točka tega razmišljanja je značilnost na neki način dokončnega, transkulturnega napredka, čigar tehtnost izhaja iz dejstva, da je v edinstvenii zvezi z resnico. Vendar pa lahko tudi tako mitologijo - kot pa vsako - privedejo v vprašlji-vost kulturna gibanja, ki imajo pomen in vrednost nekje drugje. V ,,primeru" proti-kulture imamo opraviti z gibanjem, ki se je obrnilo od objektivne zavesti kot kraja, ki je nadvse mučen, in v trenutku tega preobrata se prikaže neskončna epizoda naše kulturne zgodovine, velika doba znanosti in tehnologije, ki se je pričela z razsvetljenstvom, odkrita v vsej svoji čudaški mikavnosti, pogosto absurdni sicer, vse do boleče neuravnovešenosti. Morda pa - kot se je spraševal Michael Polany - sploh ni take ,,stvari", kot je tim. objektivnost, niti v fizikalni znanosti. Njegova kritika je nedvomno velik izziv znanstveni ortodoksnosti. Toda za naš namen je to sicer reducirano epistemološko vprašanje drugotnega značaja. Znanost je s tehnokiacijo postala totalna kulturna dominacija milijonom ljudem, za katere pa je razpravljanje o teoriji znanja v večini primerov ,,terra incognita". Objektivnost je postala - kakršenkoli naj bo že njen epistemološki status — imperativ življenja Zahodne družbe: eden najbolj avtoritativnih ,,obnašanj" v odnosu do sebe, do drugih, do celotne realnosti. In tudi ob predpostavki, da objektivnost ne obstaja, je posameznika možno tako oblikovati, da bi dejansko občutil in deloval, kot da bi bil nekdo njegov objektivni opazovalec in bi obravnaval vse, kar temu posamezniku izkustvo prezentira skiadno s tem, kar bi ,,eventualna" objektivnost po vsem sodeč od njega zahtevala. Objektivnost kot način bivanja napolnjuje prostor te znanstvene kulture; to nas sublimarno zapopade v vsem, kar rečemo, čiutimo, delamo. Mentaliteta idealnega znanstvenika je postala pravcata duša te družbe. Prilagoditev življenja iščemo v diktatih te mentalitete in ji voljno odgo-varjamo in jecljamo podobe, v kateiih se ona sama manifestira prek nas samih v vsaki naši prečuti uri. Barbarella in James Bond s svojo klinično hladnostjo, polagajoč okoli sebe enormni seks in sadistiično nasilje . .., fiziolog, ki številne razpraskane zakonce ,,naproša", naj registrirajo koitus s takimi in takimi elektronskimi aparati, tako da bo lahko izvedel statistično merilo seksualne hierarhije ... obrambno ministrstvo, ki - ne da bi z očesom trenilo - pojasnuje javnosti, da naša dežela posediuje ,,čezmerno" ubijalsko moč tudi desetkratno, če je potrebno . . visoke steklene in aluminijaste gmote blokov, ki nam v zameno za odvzeto vizualno okolje ponujajo funkcionalno linearnost in masovne bleščeče powršine . .. slavni kirurg, ki nas prepričuje, da je bila njegova presaditev srca ,,uspešna", pa čeprav je pacient umrl.. . modni eksperti, ki (s fenomenalnim uspehom) iščejo način, kako bi nas prepričali, da bistvo komunikacij ni niti v resnici ali laži, modrosti ali trapariji sporočila, ampak v tehničnih karakteristikah danega medija . .prizadevanja političnih virtuozov, da bi prikazali statistike manjpomembnejših volitev kot resnično osnovo politike . . .. Vse to je (in to hočem tu prikazati) imperij objektivne zavesti. Na kratko: Kakor se znanost konstituira kot dominantni kulturni vpliv naše dobe, je psihologija in ne epistemologija znanosti tista, ki urgentno zahteva našo kritično pozornost; zato se v prvi vrsti na tem nivoju najkon-sekventnejše pomenjkljivosti in neuravnovešenosti birokracije kljub vsemu rszlcriv3.t3. MIT OBJEKTIVNE ZAVESTI je prevod VII. poglavja knuge Theodorja Rezsaka: The Making of Counter Culture, s podnaslovom Reflection on the Technocratic Society and Its Youthful Oposition Anchor Books, New York, 1969 1 prevedel S J. Forde, nas dva sastavi u jedno društvena reka da budemo trajna daj da svi sliveni potečemo vredno brzo kao tvoja Limuzina sjajna . (zapiski na rob Mita objektivne zavesti) A. Huxley Krasni novi svet, iz Prve himne solidarnosti T. Roszak se v svoji knjigi The Making of the Counter Culture, s podnasiovom Reflections of the technocratic society and its youthful opoosition, poglavje VII., (Mit objektivne zavesti) Anchor books, New York, 1969, spušča na nekoliko nenavaden način na nekoliko nenavadna teoretska področja. Zgornje figure ,,nenavadnosti" so hote uporabljene, kajti premislitev te kategorije nas v kontekstu Rozsakovih analiz vpeljujejo v tisto neproblematično navadnost, ki je .. .objektivna. Kot pravi sam, je ,,postala objektivnost dominantna kultura moderne civilizacije". Poglejmo, kaj in kako je s to objektivnostjo. Objektivnost je kot logika dominacije triumfirala z zmago dominantne logike te iste objektivnosti: zmago nad individualnim, subjektivnim načmom mišljenja in življenja, kajti asketska hierarhija racionalizirane organizacije je optimalno funkcionalna v unlformnem načinu mišljenja - po vzorcu militaristične uniforme - ki je zaustavljena ,,kvečjemu" znotraj političnih okvirov določene družbe. Vendar, ta politehnološka vladavina anonimne racionalnosti je postala s karakterjem evro-ameriške civilizacije planetarna (princip Heglovega političnega univerzuma). Planetarna uniformnost mišljenja - znanstveno, objektivno mišljenje - se brani in napada vsako izjemno mišljenje, vsako samostojno življenje, ki bi napravilo praznino v nueži epohalnega totalitarizma. Tak način mišljenja napada celo vsako vizijo, ki ogroža funkcionalnost objektivnega uma (spominjamo na poraz glasbe). Ce ,,družba" ne more uporabiti povečanja proizvodnje, da bi s tem zmanjšala svojo represivnost (kai bi zamajalo hierarhijo statusa quo), potem se mora proizvodnja sama obrniti proti individuu, proti subjektivnemu mišljenju: proizvodnja postane orodje univerzalne kontrole (potrošniška družba). V kasnejši industrijski civilizaciji se širjenje totalitarizma legitimizira povsod tam, kjer nad proizvodnjo zavladajo interesi dominacije, oziroma kjer proizvodnja sama postane ta dominacija (tako kot nad naravo, tako tudi nad človeško naravo). Ljudje morajo biti v stanju stalne mobilizacije, notranje in zunanje. Racionalnost dominacije je napredovala do točke, ko grozi uničiti svoje lastne temelje; spričo tega se mora ponovno potrditi, in to učinkovitejše kot kdaj koli prej. ,,Individuum", opran vsake individualnosti, postaja vedno bolj nemočen ponovno zadobiti svoj individualni obraz, po drugi strani pa je to postalo življenjska ogroženost, izpostavljenost represivni izolaciji, socialni smrti. Tak človek je podanik graščakov, ki nam jih je pokazal Josef Kafka y Gradu. Povedano enostavno - posameznik postane ,,nekdo", ko se identificira: s podjetjem, s teatrom, politično stianko ... Vendar ga ta družbena identitiKacija, ki mu uuvuijujc m v»iugVM.wvu...... mišljenje (varnost objektivne zavesti), še vedno ohranja v shezoidnem razkolu, kar pa mu obenem omogoča pieživljanje v anonimni hierarhiji proizvodne mašineiije. Tehnična ukinitev posameznika zmanjšuje vlogo družine v družbenem življenju - rccipročno z vlogo velikih korporacij monopolnega kapitala. Da bi objektivna zavest sama sebi zagotovila »piostor pod soncem", je potrebna permanentna kontrola - ob hkratnem zapiranju sveta v politehnološki univerzum, kajti le v omejenih področiih, kjer ni ,,belih lis", je možna optimalna kontrola nad vsemi ,,stranpoti , ki tržejo ntrežo dominacije in čas mita objektivne zavesti. Sprico univerzalne civilizacije je tudi kontrola univerzalna. Kontrolo, ki jo usmerjajo ,,politični, gospodarski in vojaški možje odločanja" (W. Mills) vodi tehnokratska garnitura; spričo tega je pomanjkljivo definirati objektivno zavest kot ideologijo zgolj tehnokraciie. Popolnoma je namreč jasna vzajemna koordinacija politicne in tehnološke racionalnosti v skupnem modusu vivendi et operandi: v politehnološki vladavini. Seveda, ena izmed bistvenih slabosti vsakega mita je ravno v tem, da se ga prepozna kot mit: s tem se njegova moč razkrije v svoji notranji strukturi, ki funkcionira na način prepričanja oz. samo-po-sebi-umevnega verovanja. Ali povedano nekoliko enostavnejše: mit je mit, ko se ga obravnava kot mit. Vladajoča objektivna zavest je zavest objektivne vladavine, in vprašanje je - če ,,spregledamo" naiavo vsake oblasti - kakšna človečnost še karakteriziia subjektivno mišljenje znotraj istega horizonta. Kot smo videli, je učinkovito ,,subjektivnega mišljenja" možna le v kolektivni identiflkaciji. Objektivna zavest omogoča v svoji planetarni strukturi optimalno stabilizacijo politehonološkega sistema, znotraj katerega so družbeni konflikti zvedeni na minimum ali pa celo na eksperiment. Kultura te dvilizadjc ,^aste" z dominacijo in stabilizacijo te dominacije. Seveda bi bilo težko in celo insuficientno a priori valorizirati objektivno zavest kot totalno depersonalizacijo, čeprav to nakazujejo zgornia razmišljanja; vendar, da bi podrobneje osvetlili teko predpostavke objektivne zavesti kot tudi konsekvence teh predpostavk, bi bUo potrebno razširiti tekst preko tu določenih okvirov. Zato so fragmentarna razmišljanja raztrgana v kratke skice. Spričo tega nam teksta ni uspelo oblikovati v zadovoljujočo unifoimnost. Avtor ne skriva zadovolistva, da mu to ni uspelo. Jadran STERLE OBVESTILO Mednarodni študentski klub bo organiziial tečaj ARABSKEGA jezika. Teč^ naj bi trajai predvidoma 3 mesece po nekaj ur na teden. Vodil ga bo tovariš Youssef Johar, absolvent FNT. Intere-senti naj se čim prej prijavijo v prostorih MK (uradne ure so vsak ponedeljek, torek, sredo od 18.30 do 20.30 v pisanu MK v Stu-dentskem naselju, blok 3) ali pri tovarišu Voussefu v SN blok 10, soba 708. Ob prijjavi boste izvedeli ostale podrobnosti. Ne zamudi-te edinstvene priložnosti. Za MK sekretar Stanko Strajn THE TIMES ARE A-CHANGIN (Bob Dylan) Come gather 'round people wherever you roam and admit that the waters around you have grovvn, and accept it that soon you'U be drenched to the bone. If your time to you is worth saving, then you better start swimming or you'll sink like a stone, for the times they are a-changing. Come vvriters and critics who prophecies with your pen, and keep your eyes wide, the chance won't come again. And don't speak too soon for the wheel's still in spin and there's no telling who that it's naming, for the loser now will be later to win, for the times they are a-changing. Come senators, congressmen, please heed the call, don't stand in the doorway, don't block up the hall. For he that gets hurt will be he who has stalled, this battle outside raging will soon shake your windows and rattle your vvalls, for the times they are a-changing. Come mothers and fathers throughout the land, and don't criticize what you canft understand. Your sons and your daughters are boyond your command, Your old road is rapidly aging, please get out the new one if you caiTt lend your hand, for the times they are a-changing. The line it is drawn, the curse it is cast, the slow one now will later be fast, as the present now will latei be past. The order is rapidly fading, and the first one now will later be last, for the times they are a-changing. ČASI SE SPREMINJAJO Pridite, zberimo se, ljudje, vsi ki kjerkoli blodimo po svetu, in priznajte, da so vode narasle, in dojemite, da boste kmaiu mokri do kosti. Če je vaš čas vreden rešitve, tedaj rajši pričnite plavati ali pa potonite kot kamen, ker časi se spreminjajo. Pridite pisci in kritiki, vi ki prerokujete s petesom, in imejte odprte oči, priložnost se ne vrača. In ne govorite prezgodaj, ker kolo se še vrti, in se še ne govori, kdo kogimenuje, ker sedaj poražen bo kasneje zmagal, ker časi se spreminjajo. Pridite senatorji, kongresniki, in popazite na klic, ne stojte na vhodu, ne zapirajte hodnikov. Ker ranjen bo tisti, ki bo zaostal, ta bitka, ki zunaj besni, bo kmalu stresla vaša okna in zidovje, ker časi se spreminjajo. Pridite matere in očetje cele dežele in ne kritizirajte tega, česar ne razumete. Vaši sinovi in hčere so zunaj vaših ukazov, vaša začrtana pot se hitro stara. In prositn, umaknite se z novega, če ne morete podati svoje roke, ker časi se spreminjajo. Črta je začrtana, prekletstvo je odvrženo, sedaj počasen bo kasneje hiter, kot bo sedanjost nekoč postala preteklost. ČASI SE - KLJUB VSEMU - SPREMINJAJO Ko se čustva odprejo, se prične družba majat Huxley, Krasni novi svet When the music's over The Doors, Jim Morrison Potem, ko je čutni klic glasbe zamigotal po kontinentih, ko se je smeh ovil okoli zvokov kitar in so dolgi lasje zaplapolali v vetru sonca in so koraki polnili daljave — potem, potem je prišel hlad. Ledeni pogledi zavisti so pregnali toploto dotika in v preračunani ciničnosti poslovne hladnosti ,,spametovali nespametne" — sedaj se po parku tehnološke racionalnosti življenja z roko v roki sprehajata James Bond in Barbarella. Petje glasbe se je skrilo v trdno lupino školjke, plaho kot pozno cvetoče rastline, ki — kljub vsemu — čakajo spremembo letnega časa, da poruši razpadajoče zidovje trdnjave, ki meče svoje dolge, hladne sence v daljavo ... Matjaž &* Polona Hanžek MENIH IZDALA TRIBUNA 1974 Red hitro izginja in sedaj prvi bo kasneje zadnji, ker časi se spreminjajo. 1 GOSPODARJI VOJNE MASTERS OF WAR Come, you master of war, you that build the big guns You that build death planes, you that build all the bombs You that hide behind walls, you that hide behind desks I just want you to know I can see through you masks You that neverVe done nothing but build to destroy You play with my world like it's your little toy You put a gun in my hand then you hide from my eyes Then you turn and run farther when the fast bulles fly Like Judas of old you lie and deceive A vvorld war can be won, you want me to believe But I see through your eyes and I see through your brain Like I see through the water that runs down my drain You fasten all the triggers for the others to fire Then you sit back and watch when the death count gets higher You bide in your mansion while young people's blood Flows out of their bodies and is buried in the mud You've thrown the worst fear that can ever be hurled The fear to bring children into the world For threatening my baby — unborn and unnamed You ain't worth the blood that rans in your veins How much do I know but to talk out of tum You might say that 1'm young, you might say I'm unleamed But there's one thing I know though I'm younger than you That even Jesus would never forgive what you do Let me ask you one question, is your money that good? Will it buy you forgiveness, do you think that it could? I think you will find when your death takes its toll AU the money you made will never buy back your soul I hope that you die and death will come soon I'U follow your casket by the pale aftemoon And 1*11 watch while you're lowered down to your death bed Then I'll stand over your grave till I'm sure that you're dead Pridite, vi gospodarji miru, vi izdelovalci velikih topov Vi ki načrtujete smrt, vi izdelovalci vseh bomb Vi skriti za zidom, vi ki se skrivate za omizjem Želim vam povedati, da vas vidim skozi vaše maske. Vi ki niste storili drugega, kot zgradili uničenje Ki se igrate z mojim svetom kot s svojo malo igračko Ki mi porivate puško v roke in se mi skrivate In potem se obrnete in zbežite, ko poleti hitra krogla. Kot stari Judež lažete in goljufate Svetovno vojno lahko dobimo, me prepričujete Toda vidim vam skozi oči in vaše misli Kot vidim skozi vodo, ki teče Podtikaš sprožilce za streljat številne Potem se nasloniš nazaj in opazuješ naraščanje računa smrti Skrit v svoji graščini, ko kri mladih ljudi Izteka iz njihovih teles in izginja v blatu. Zalučali ste nam najslabši strah, ki je bil kdajkoli vržen Strah, da bi otroke pripeljali na ta svet Ki grozi mojemu otroku — še nerojenemu in neimenovanemu Ti ne moreš preceniti krvi, ki ti teče po žilah Koliko tega vem, in da me utihnete porečete, da sem mlad in še ne dovolj naučen Toda, neko stvar vem zagotovo, pa čeprav sem mlajši kot vi da — še Jezus ne bi pozabil vaših del. Naj vas vprašam — je vaš denar dovolj dober? Lahko z njim odkupite pozabo, mislite da lahko? Videli boste, ko smrt bo pobirala davek Z vsem svojim denarjem si svoje duše ne boste nikoli odkupili. Upam, da boste umrii in da vas pride smrt kmalu pobrat sledil bom vaše krste v bledo popoldne In gledal vas bom, spuščajoč se v posteljo smrti In preko vaših grobov bom stopil šele takrat, ko bom prepričan v vaš pogin. DVLANOV POVRATEK Ponovno ,,vstajenje" Dylana, ki velja za najpomembnejšega rock glasbenika šestdesetih let, se je začelo v Chicagu, kjer je začel turnejo po Ameriki, prvo po osmih letih. S svojim nastopom je potrdil krono šestdesetih let. David Getten, vodja gramofonske družbe Asyluen, pravi, da bo Dylan na svoji evropski turneji z ansamblom The Band skoraj zagotovo prišel tudi v Anglijo. Točni datumi še niso določeni, vendar pa bo to zagotovo v začetku poletja, če ne že prej. Dylanov novi album, ki se je najprej imenoval LOVE SONGS, sedaj pa se je preimenoval v PLANET WAVES, je v Ameriki že izšel, in sicer 17. januaria, ne ve pa se še, kdaj bi izšel v Veliki Britaniji oziroma v Zahodni Evropi. PRIREDILAIN PREVEDLA JADRAN and POLONA Vse, kar smo do sedaj eksplicirali, nas scvcda nikakor ne nzrešute obveznosti, da ne postavimo vprašanja korelacije med naraščajočo stopnjo kriminala in brutalmh prizorov nasilja in umorov, ki jih masovno proizvaja sodobna filmska in televizijska industrija. Vendar, naj takoj opozorimo, da je povišno statistično obravnavanje te povezave brez njenega odnosa z najglobljimi socialnimi determinantami za znanost jalovo in brezsmiselno pocetje. Seveda je lahko to s človeškega vidika celo škodljivo, ker kratkočasi misel s površnim, brez namena, da jo privede do dejanskega znanja. V tem okviru se v glavnem giblje sodalna psihologija in psihiatrija. Obilno izkoriščajoč finančno pomoč industrije zabave so te discipline opravile obširna empirična raziskovanja, ki navkljub ,,dobremu namenu", vsebo-vanem v teoretično deklarativni masovni obsodbi eskalacije nasilja, niso uspele dosledno dokazati, da je ta eskalacija dejansko škodljiva. To pa zato, ker znanstveno vodeni eksperimenti in aketne sonde ne potriujejo izhodiščnih predpostavk. Raziskovanja kažejo, da eskalacija nasilja v sredstvih masovnih komunikacij odločno vpliva le na tiste osebe, ki so po naravi agresivne in nasilne. Torej, ne gre za človeško in družbeno odgovornost, temveč za človeško naravo. In stvar ni samo v tem, temveč se lahko na to navezuje tim. teorijo katarze, za katero ima imaginativno eskalacijo nasilja, izrazito pozitivno funkcijo, ker služi kot ventil, ki omogoča fiktivno razbremenitev nagonskih predispozicij. Od tu pa do končne trditve, da je vse to skupaj dobro in pozitivno, nas ločuje le majhen korak. Vendar se nam kljub vsemu zdi, da tak način interpretiranja ne more postaviti pod vprašaj omenjenih raziskovanj v celoti. Ta raziskovanja so namreč opozorila na nekatere zanimive elemente, ki prebijajo sprejeti okvii in kažejo pot, ki vodi do temeljitejšega pojmovanja tega problema. Predvsem je treba apostrofirati, da lahko teorijo frustracije uporabimo kot takšen smerokaz. Ta teorija nam nudi odgovor na vprašanje, zakaj številne ljudi tako močno privlačujejo prizori nasilja in agresije. Raziskovanja so pokazala, da tisti otroci, ki so obrnjeni k realnosti, to je tisti, ki se marljivo pripravljajo za življenje, kažejo mnogo manj nagnjenosti do imaginativnega nasilja kot pa tisti mladi ljudje, ki so na ta ali oni način prikrajšani. Položaj ponižanih in razžaljenih je takšen, da narekuje mnogo večje doživljanje v domišljiji kot pa v realnosti. Kot ilustracija zgornje teze so neprimerno bolj živa in neposredna ilustracija dela Dostojevskega kot pa vsa znanstvena raziskovanja. Tu nikakor ne gre za zavestno izbiro in beg, temveč za izhod v sili. V tem tudi leži ključ za razumevanje samega bistva religije. Tisti, komur je življenje le dolina solz, lahko najde le iluzoričen izhod. Spričo tega ni cudno, da igrajo v njegovem življenju trenutki tolažbe bistveno vlogo. Jasno je sicer, da ima relicija tudi globlje izvore, ki prihajajo iz človekove končnosti in iz nemoči proti neskončnosti. Vendar za vecino ljudi, ki so pri polni moči in ki zmorejo zadovoljevati svoje potrebe, se ta problem ne pojavlja v tako akutni obliki. Zaradi tega dejstva je bila religija vedno prvenstveno stvar potlačenih in prikrajšanih. Ce je Nietzschejeva teza o smrti bogov postala danes tako realna, to še nikakor ne pomeni, da je izginila tudi potreba po iluzorni utehi. To, kar je nekoč nudila cerkev s svojimi izdelanimi rituali in eshatologijo posmrtnega žlvljenja, sedaj v ogromni meri prevzemajo masovne komunikacije. Seveda je očitno, da še niso v polnem smislu dobro nadomestilo, čeprav je vedno večje število tistih, ki zaradi te ali one prikiajšanosti več ne iščejo utehe v naročju cerkve, temveč izpolnjujejo svojo kompenzacijo v domišljiji, ki jo nudi branje in gledanje stereotipov masovnih medijev. Kolikor bolj je neko mesto fUnkcionalnejše, toliko bolj postajajo njegovi prebivalci številke, s katerimi se optimalno manipulira. To pomeni, da je sodobni meščan vse bolj nezadovoljen z življenjskimi pogoji. Sam živi v majhnih, izoliranih družinah v centiu, ali pa v velikih predmestjih vzdolž cest in avtocest. Dela, ki jih opravlja, zahtevajo disciplino in racionalnost brez emacionalnega udejstvo-vanja, kar pomeni, da prihaja do represivnega dušenja njegovih nagonov, To potrjuje tudi karakter potrošniške kulture, ki je prvenstveno usmerjena v nevtraliziranje nagonskin impulzov. Potrošniška kultura omogoča ljudem, da v gledanju umetno ruuejenih herojev pozabljajo na svojo nespretnost in pasivnost. Tekme, sprektakularni plesi in nevarne dirke, surovi nasilni liki, masovne razstave in sestanki .., vse to je potrebno in kot kompenzacija in da bi se aktivirale animalne potrebe iz njihove negibne omrtvelosti. Na ta način se podpirajo in napredujejo najnižje oblike družabnosti. V večini teh predstav se potiska naprej invertirani smisel življenja s pomočjo strahu in bližine smrti. Ce ni smrti ali pa vsaj smrtne nevarnosti, se čuti publike prevarana. Miioljubne igre, kot so košarka ali pa konjske dirke, morajo biti ,,spremljane" s stavo, da bi bile ravno tako vznemirljive kot rodeo in motorne dirke. Takšne diverzije so protiutež neznosnim opravilom z aritmetičnimi abstrakcijami in mehaničnimi instrumenti, ravno tako kot v interesu želodca. in seksualnih impuizov. Masovni spektakel in nasilje kot piotiutež dolgčasa in izolacije. Z besedami L. Mumforda so to tim. negativne vitalnosti. To pomeni, da človeška narava, ki je v tej sredini ogrožena, prihaja nazaj v destruktivni obliki kot spektakel, mamila in sedativi. Vse to so napori, da se zopet vzpostavi duševno ravnovesje. James Yojce je v Ulikesu projektiral to stanje: prikazuje lik Leopolda Blooma, ki bruha vsebino casopisov in oglasov, živeč v peklu neizpolnjenih nagonov in želja. Iz rečenega sledi, da prizori spektakularnih podvigov, posilstev in brutalnih prizorov niso patološke tvorbe, temveč potiošniški artikli, ki imajo v sistemu pomembno funkcijo. Okrepljen interes z novostmi, ki se nanašajo na zločine, nesreče in smrt, stoji na istem nivoju kot potreba po hiani in seksualni nasladi. Proučevanje tega družbenega segmenta mora peljati do osnov, na katerih temelji celoten sistem. Glede na trditve, da moramo iskati izvore naiaščajočega kriminala v kinodvoranah, na TV ekranih in v časopisnih kioskih, ne pa kje drugje, je to precej jasen znak, da se želi skiiti resnico. To je isto kot v primeru, ko noče politicna oblast naprtiti krivdo za temeljne deformacije celotnega družbenega sistema samo nekaterim svojim dužbam, ki eksistirajo le kot organi te iste oblasti, Džungla na ekranu je ponavadi logični in funkcionalni korelat džungle na asfaltu. To seveda njkakor ne pomeni, da nad temi instancami ne obstoja soodnosni ,,feed-back" (povratno delovanje) in da to, kar se imitira, ni btez pomena za obnašanje občinstva. To ie posebej pomembno, ko imamo opravka z otroki in mladino, ki zelo lanko sledi popularne vzore in ki ima pogosto potrebo po hitri aflrmaciji, pa čeprav tudi v negativnem smislu. Takih primerov je dovolj na vseh področjih raziskovanja, ki se ukvariajo z vplivom masovnih komunikacij na delikvantnost mladine. Vendar, kakor empirični podatki ne potrjujejo predpostavke, da se agresivne predispozicije zmanjšujejo z gledanjem afi branjem agresivnih prizorov, ti isti podatki ravno tako vodijo do sklepov, da imaginativno nasilje ni pomembno v širjenje kriminala. To, kar je nedvoumno in priznano, se konstituira v okoliščini, da se gledalci z gledanjem filmov naučijo raznovrstnih kriminainih tehnik, kot so načini odpiranja blagajn, nasibiega odpiranja avtomobilov, tehnika izključevanja alarmnega mehanizma in številni podobni postopki. Med najpomembnejšimi in najbolj zanimivimi raziskovanji na tem področju je nedvomno delo ameriškega psihologa Bandure in njegovih sodelavcev... Opravili so številne eksperimente s predšolskimi otroki od tretjega do petega leta - z namenom proučiti delovanje nasilja in odprte agresije. Samo dejstvo, da ti prizori vplivajo na otroke in da jih le-ti potem posnemajo, je samo po sebi umevno. Mnogo pomembnejša je okoliščina, da je ogromna večina ameriških otrok na strani napadalca, ki se ga priznava za zmagovalca, ne glede na motive njegove zmage. Te otroke ne skrbi položaj premaganih, celo niti takrat ne, ko so žrtve odprte in brezobzirne agresije, Dileme nastopijo šele, ko se pristopi k interpretaciji tega dejstva. Ali je morda takšna reakcija svojstvena vsem otrokom navedene starosti, ne glede na deželo in sistem, v katerem živijo, ali pa je ta reakcija pogojena z vladajočim sistemom vrednosti? Če je točna prva predpostavka, potem bi se morali strinjati s tistimi misleci, ki smatrajo, da moramo iskati izvore nasilja in agresije v nagonskih lastnostih človeške vrste. Biolog Conrad Lavvrence gre še dlje v trditvi, da agresivnost ni satanska lastnost, temveč je notranje gibalo razvoja. Agresija posameznika na druge posameznike znotraj lastne skupine ni škodljiva, temveč je bistvena z vidika razvoja te vrste. Lawrence je prepričan, da se v tem smislu ljudje ne razlikujejo kaj preveč od živali. Hladen in neusmiljen odnos do tistih, ki izpadajo iz tekme, je pomemben faktor proizvodne učinkovitosti. Iz tega sledi, da zasičenost masovnih komunikacij z nasiljem ni nekaj slabega, temveč je - nasprotno -funkcionalno in glede na to torej normalno in zaželjeno. (se nadaljuje) Transmission of Agression Through Imitation of Agressive Models, Journal of Abnormal and Social Psyhology 63/575,1961 s T. Roszak TEHNOLOSKA P R O M I S K U ITETA HAREM ANONIMNEGA SEKSA Zasnove tehnokracije se širijo istočasno z asimilacijo vseh poraženih izzivanj. Včasih je to sicer lahko tudi finta (prevara), kot npr. način političnega delovanja. To je približno tako kot spretno zavajanje nekoga, ki ga hočeš uloviti na svoje limanice s tem, da ga nekaj časa pustiš pted zaprtimi vrati,... in potem jih povsem nenadoma sunkoma odpreš. Notri bo zdrvel kot veter, ' - niso to moida zgolj mehanični okfaski, s katerimi okrasujemo mlade Ijudi za pestre potrebe baročne birokracije: korporacije, vladne, militaristične, sindikalistične, izobrazbene. Govorimo o ,,syobodni podjetnosti". Toda to je varen (siguren) omejen sistem oligopolistične tržne manipulacije, zapleten v institucionalne naravnost prilomastil z vso hitrostjo, kadarkoli si to poželiš. V svojih analizah ,,novega avtoritatizma" opozarja H. Marcuse posebej na ,,absorbentno moč" tehnokracije: njeno zmožnost, da priskrbi zadovoljitev na način, ki stimulira pokorščino in oslabi racionalni protest. Čeprav v svoji pribiižni sliki, se tehnokracija tudi tu kaže sposobna anabolizirati vsako obliko nezadovoljstva. Osvetlimo sedaj na dokaj karakterističnem ,,primeru" naravno takšne ,,represivne desubiimacije" (kot jo definira Marcuse). To je področje seksualnosti, eno izmed tradicionalnih in najmočenjših izvorov nezado-voljstva civiliziranega človeka. Osvoboditi človekovo seksualnost bi pomenilo kreirati takšno človeško družbo, kjer bi bila vsaka oblika tehnokratske discipline permanentno nemogoča. Da bi to lahko odkrito preprečila, oblikuje tehnokracija sama odprto, eksplozivno maščevalnost, ki seveda potrebuje nenehno nadzorstvo; in razen tega, to bi združilo tehnokracijo in številne variacije puritanske tradicije, o kateri so redki prepričani, da je to spretna prevara, praznoverje. Popolnejša strategija potemtakem ni ostra represija, ampak nasprotno - PLAYBOY - verzija totalne dopustitve, ki nam sedaj vsiljuje svojo podobo v spretnih slikah in vzporednih zabavnih ilustracijah. Kajti v družbi obilja iraamo vendar tudi seks v izobilju - vsaj tako naj bi verjeli. Tedaj ko pogledamo vso stvar nekoliko pazljivejše, vidimo, da ta razkosna pomisicuiteta kaže neko posebno družbeno obarvanost. Ta promiskuiteta je asimilirana v nivo dohodka v status-simbole, ki so veljavni le za spreobrnjene izvrševalce in gagajočo spremljavo. Konec koncev, kaj pa tehnokracijo stane posoditi te ladje, polne mladih nimfomaničnih stvaičic, na katerih plavajo številni playboyčki, daleč stran od bahamskih plavalnih partijev? Resnični seks, in o tem nas nenehno prepričujejo, je nekaj, kar gre skupaj le z najboljšim scotch-whiskijem, serviranim v 27 sončnih kozarcih in ki se ga najboljše pije v krznenih čevljih s platinastimi vezalkami. Vse ostalo je le neokusno prikrojen nadomestek. Seveda obstajajo tudi izjeme, kajti tehnokiatska družba le ni tako stroga; vendar smejo biti takšne izjeme ali obračajoči ali veliki zapravljivci. To je nagrada, ki zanesljivo formira politično neoporočne pristaše statusa quo. Preden je naš tako imenovani playboy sploh lahko uradni zapeljivec, mora seveda biti prej sam lojalni izkoriščenec. ' Še več: PLAYBOY-eva seksualnost je brezbrižna, razigrana in demokratizirana promiskuiteta: haren anonimnega seksa. Ne kreira nobene zavezujoče vdanosti, nobene posebne naveznosti, - bodisi do ostalih ljudi, bodisi do posameznikove lastne kariere in socialnega položaja, kot tudi do sistema kot celote. Popolni playboy prakticira svoj delovni staž zavit y neobvezne trivialnosti: nič doma, nič družine, nič romanc, nič Čustvenosti. Življenje brez početja se prazni v nenehni teku imbecilnih napadov in brezosebnih orgazmov. Končno', s čisto majhnim razločkom, nam ponuja ideal obračajočega življenja iz PLAYBOYA neko čisto določeno pojmovanje ženskosti, ki je nevidno povezana s socialnim idiotstvom. Ženska postane v teh otroških igrah papirnatega seksa brezčutna igralka tudi v občutenju palyboya do papirnate lepotice, ki postane z obračanjem strani pokorna zajklja, nemisleča dekoracija. Nenadoma je na ta način polovico človeštva reducirano v ždetje dvornih norcev tehnokratske elite. Tako kot s seksualnostjo je tudi z vsakim drugim aspektom življenja. Biznis iznajdb in cvetočih parodij ,,na temo" svobode, veselja in izpolnitev je postal nenadomestljiva oblika socialne kontrole v koordiniranem sistemu tehnokracije. Na vseh področjih postaja pomembnost ustvarjalcev podob in strokovnjakov za človeške odnose vedno večja. Režlm takšnih strokovnjakov se opira na namestniško garnituro ponaredkov, ki išče dopolnitve svojih nezadovoljstev, rojenih iz preprečenih želja, v čistih falsifikacijah. Govorimo o ,,izobrazbi", o ,,življenju misli", o ,,sleditvi resnice". Toda korupcije največjega manicialnega dobrotništva v zgodovini in posvečenga pootročenju publike z obratom v čredo pasilnih potrošnikov. Govorimo o ,,kreativnem brezdelju": ročno slikanje in keramika v univerzitetnih prostorih, počitnice v tropskih krajih, težko-atletske ekskurzije v daljna gorovja in na sončne obale zemeljske oble. Toda to je, prav tako kot naše seksualno hrepenenje, drag dodatek karieristične visoke produktivnosti: cena, ki jo plačujemo za zanesljivo najemništvo. Govorimo o ,,pluralizmu". Toda to je manevrsko polje javnih avtoritet, ki svečano priznavajo pravice vsakogar do svojega mnenja kot opraviČilo za ignoriranje njegovih problemov. V takem pluralizmu postane tudi kritičen način mišljenja čisto privatno rotenje pred oltarji ne^oslednega pojmovanja svobode govora.....in vse to pomeni biti ,,svoboden", biti ,,srečen", biti VELIKA DRUŽBA. ... Tako kapitalistična podjetnost legjtimno vstopa na družbeno prizorišče, kjer je globalna socialna integracija in diužbena kontrola postala najvišji interes ,,po sebi" in ,,za sebe": koipofacije se pričenjajo obnašati kot javne avtoritete, ki se ukvarjajo z racionaliziranjem celotne ekonomije. Njen profil ostane nepomembna masaža sistema; in spoznali smo že, kako številni sistemi lahko zelo učinkovito uporabljajo takšne ,smasaže", da bi na ta način dosegli enake izhode popolne, centralizirane organizacije. Toda.v tem početju še vedno konstituirajo tehnokratski sistem, ki prevzema njihove lastne motive. V zgoraj prikazanem primeru iz PLAYBOY-evega dopuščanja se instrumentarij, uporabljen za integracijo seksualnosti v industrializkano racionalnost, prikaže kot veliki ekstravagantni dotok trgovanja. V dobi odkritega nacističnega ekspanzionizma so bila mladinska taborišča in steankarske kurtizane za enake integracijske namene kot koncentracijska taborišča, kjer so bili člani nacistične partije nagrajeni z neprikritim ,,igračkanjem" svojih seksualnih nagnjenj. V tem primeru seksualna svoboda ni bila všteta v osebni dohodek ab potrošniški prestiž, temveč je bila izključni partijski privilegij. Če komunistični režimi sveta še niso našli načina, kako bi institucionalizirali seksualno dopuščanje, je to zaradi dejstva, da so partijske organizacije še vedno monopol čemernih starčkov, katerih puritanstvo datira iz dni primitivne akumulacije. Toda - in tu je dvom dopuščajoč - ali bodo ti mizerni karakterji izginili s scene - recimo npr., ko imamo sovjetsko verzijo Kennedyjeve generacijske vladavine - s topless partiji na Crnem morju vred, in prav tako z orgiastičnimi početji v ruskih podeželskih hišah? Bi ob tem dobri aparatčiki in industrijski komisarji pridobili kake postranske dobičke, če bi dopustili tako obračajoče življenje? Bistvenega pomena je ugotovitev, da tehnokracija ni ekskluziven produkt tega starega hudičevega kapitalizma, temveč je ,,produkt,, zrele in pospešcne industrializacije. Dobiček se lahko mirne duše odpravi - tehnokratska moč ostane. Ključni problem vidimo v paternalizmu strokovnjakov nekega družbenega ekonomskega sistema, ki je tako organiziran, da nerazreJljivo pripada tem istim strokovnjakom. Celo več, strokovnjakom, ki so privzgojeni in naučeni, kako z nedojemljivo subtilnostjo na vse mogoče načine uspešno manipulirati z nalo vdanostjo. Prevedel S J. Pripomba uredništva: naslov pričujočega prevoda iz knjige T. Rozsaka Making of a Counter Culture, iz poglavja Technocracy s Children, jc uredništvo samovoljno postavilo iz konteksta tekstovne vsebine same. Dogajanje, zaradi katerega postafa Evropa vse manj primerna za življenje, se vse prepogostokrat smatra kot nujno zlo, kot cena, ki jo moramo plačati za naš napredek. Razne ,,neprijetnosti", ki kažejo na poslaBšanje stanja, so neizogibna posledica pretirane pomembnosti ekonomskega napredka. Lfudje bežifo iz propadajočih mest in uničujejo še naravo, v katero se zatekajo. Če bi sosed kar tako, brez vzroka stresel odpadke na tvojo zemlfo, bi ga verjetno prebutal. Če bi tulil v trobento, medtem ko se pogovarjaš po tekfonu, bi ga lahko tožil Če bi ti pred nosom zgradil blok, ki bi ti zastrl pogled na drevesa in skril sonce, bi tudi nekako ukrepal in prav tako brez uspeha. To se danes dogaja v Evropi: tovarne in cela mesta stresajo svoje odpadke v reke, v ozračje, letala glušijo človeške besede, in nova mesta uničujejo pokrajine, da vidimo vedno manj dreves. In pri-bežališča nikjer nobenega, in ga tudi ne bo, dokler ne bomo morda spoznali - prepozno -, da je zdravo okolje osnovna človekova potreba. Toda to spoznanje je težko verjetno, kajti korenine vzrokov tičijo globoko v dragocenostih sistema. To noče biti klasična kritika kapitalističnega sistema, kajti ta peklenski stroj ne pozna meja med vzhodno in zahodno Evropo npr. To fe kritika sistema, ki mu je najvažnejši ekonomski napredek in dobiček edini cilj. Soprodukti ,,napredka" Celo med tistimi, ki so resno zaskrbljeni zaradi napredujočega onesnaževanja in neprimernega načrtovanja mest, vse prepogosto-krat prevladuje mnenje, da je to pač nujni davek, ki ga moramo plačevati napredku, in da so vse sočasne neprijetnosti neizogibne. To vodi v sicer ,,hvalevredna"prizadevanja, kipa so v svojiozkosti nezadostna in kot taka navadno popolnoma neprimerna, ter v obveščanje javnosti o obsegu in nevarnosti onesnaževanja, ne vodi pa k izvorom tega početja. Za preprečitev nadaljnje ekspanzije uničevanja so potrebni hitri ukrepi. Vsa družba je na dobri poti k samomoru, in problem zahteva analize z ekonomskega in politične-ga vidika. Vedno bolj očitna je razlika med vse večjo izbiro industrijskih artiklov, ki jih potrošniška mašinerija nudi meščanom, ter med vse manjšo kontrob nad okoljem, v katerem živi. / Sftališča ekonomije: ,,sitnosti"(f), zaradi katerih postajajo naša Jivlierija vse bolj ,,neprijetna" (!), povzroča ,,zunanja diseko-nomija" (mus- produkt, op. prev.) industrijskega procesa, kar pa (še) ni vračunand v ceno proizvodnje: tetrapak industrijskega mleka po ulicah, živo srebro v rekah,... • • Problemi v zvezi z onesnaževanjem nastopifo prvenstveno takrat, ko se zastavi vprašanje, kdo bo kril stroške onesnaževanja in kdo bo zagotovil da se slednji ne bodo ponovili Evropski svet je sicer osnoval mednarodni fond, ki naj bi delno kril te strvške. V to konvencijo fe vključena večina industrijalcev, kajti industrifa je eden glavnih izvorov te umetne katastrofe. Posledica tega osnutka pa so tudi: večji izdatki pri raziskovanju novih tehnologij, opustitev sicer cenejših, vendar ,,bolj umazanih" industrijskih postopkov, ter lokaliziranje bivališč na gospodarsko ,,neperspektivnih" področfih. Težave, ki so s tem povezane, izhajajo iz primame polrebe in interesa Jjudi odhčanja" za ekonomsko rast in medsebojno tekmo; ti prendi so najočitnejši v tendenci k vedno večji koncentraciji ter sočasni gospodarski ratši- ritvi (industrializacija in urbanizacija) zlasti v kemični industriji, kar povzroča najkatastrofalnejše posledice. Kemfčna in petro-kemična industrija poveču/e ne samo onesnaževanje kot tako, temveč potencira tudi interakcijo številnih industrijskih panog.. . In kdo bo vplival na industrijo, da naj ne uničuje.. . ? STRAN S FUNKCIONALIZMOM! Industrijska koncentracija s sočasnimi nepredvidenimi in ne-kontroliranimi onesnaževalnimi konflikti zahteva ali funkcionalne operacije ali pa izpad iz tekme; zveza med tetn in prevladujočim motivom ekonomske rasti je zelo tesna. Industrija je grupirana zaradi potrebe po naraščajoči učinkovitosti, in temu primerno so razporejena bivališča, transport - Človeški in blagovni, prosti čas, rekreacija... Ta začarani krog konfliktov, izvirajoč iz principov delitve dela, /e pokril celotno ekonomsko sfero. Ravno ta delitev dela znotraj vedno bolj zapletene tehnološke družbe vodi v razpad dela na vedno manjše in manjše funkdje, kar se nadaljuje v vedno večjo koncentracijo moči elitnih skupin na informacijskem, finančnem, komunikacijskem področju, itd. Ta atomizacija dela povzroča številne nevroze, frustracije, konflikte,. . .odtujitev. . . industrijske družbe. Ta funkcionalizem mestne urbanizacije je dobil zelo močne impulze leta 1933 na mednarodnem kongresu arhitektov, kjer je bil daleč najvplivnejši Le Corbusier. Siste-matično planiranje življenja, dela, prevoza, rekreacije..., ki je sedaj dokončno triumfirala v mestih, se je pričelo pred dobrimi štiridesetimi leti. Konkretni rezultati tako planiranega funkciona-lizma se kažejo v širjenju strogo stanovanjskih predrnestij, v zasle-plfenem rušenfu zgradb v revnejših predelih, da bi zgradili donos-nejše transportne komunikacije, v gradnji ekskluzivnih poslovnih, političnih centrov itd. Ponorelo mesto. Modema mesta so postala ena najbolj ,,nepri-fetnih" in najbolj škodljivih področij za človeško bivanje; obenem pa so središča centrov moči. Mesto omogoča in živi od ekonom-skega ,,napredka", pa čeprav se ta napredek kaže tudi v povečanju samomorov, patoloških obolenj, begov v nova bivališča, kjer pa se uničevanje nadatjuje. Funkcionalizem ne more zakriti svojega uničujočega karakterja; slednji je posebej očiten, ko ena funkcija prevlada nad drugo (npr. transport še povečuje probleme onesna-ževanja, čeprav hoče v svoji funkciji razbremeniti probleme gospodarstva). Ceste požirajo vse več prostora in centri se vse bolj širijo. Lewis Mumfordje 1968 zapisal: Ko človek pohegne z avtom iz mesta, vidi, da je gnečo prenesel na avtocesto in jo tako po-dvojil.. . Evropa se vedno bolj vrti v začaranem krogu bega pred lastnim uničenjem. Koncentracija prebivalstva zahteva razširitev mesta in nujno prilastitev pokrajine okoli njega, kar pomeni več cest, več delovnih mest, več rekreacijskih objektov, več betona in asfalta, kar pomeni večjo mrežo interakcij vseh sektorjev življenja in tudi onesnaževanja. Problematika fe kompleksna, in delne rešitve so prav tako nemogoče in nezadostne, kot je daleč celotna rešitev tega vedno bolj nemogočega življenja. Tudi ta zapis ne more zaobjeti vsega, skušali pa smo vsaj naka-zati stvari, ki postajajo v svoji vsakdanjosti toliko bolj uničujoče, ^ kolikor bolj se nanje navajamo. Iz Agenorja O prevedla in priredila P.S. mm PRAXIS, 5/6.1973 Po daljšem premoru se je spet pojavila dvojna številka zagrebike filozofsko-sociološke revije. Prispevki sodelavcev te revije so v zadnjem Času spet izzvali val razburjenja in nepremišljenih besed. Spor, ki se je zdaj z vso silo razplamtel, grozi vse skupaj zaplesti v pajčevinasto tnrežo pozabljenja. V tej dvojni številki Praxisa so objavljeni refeiati iz lanske Korčulske šole. Kot je znano, je bila tema šole ,,Meščanski svet in socializem". Ne bom navajal vseh prispevkov, omejil se bom na najzanimivejŠe (po mojem mneriju seveda). R. Supek je v svojem uvodnem referatu orisal desetletno zgodovino Korčulske šole z navedbo tem od leta 1963 do 73 in s seznamom vseh aktivnih udeležencev, tako iz Jugoslavije kot iz tujine. P. Vranicki je v svojem prispevku ,,Meščanski svet in socializem" vzel za izhodišče distrinkcijo med buržoazno (kapitalistično) in meščansko družbo. Reaktualizacija te distincije, ki poteka na podlagi Marxovih misli, šele omogoča misli o možnosti revolucije. To pa pomeni, da z ukinitvijo kapitalistične družbe še ne izgine meščanska družba. Domet dosedanjih socialističnih revolucij je bil prekratek, da bi prcbil meje meščanskega sveta. ,,Socialistična revolucija — kot politična in socialna (mislim na te do danes) je daleč od realiziranja svojih zgodovinskih možnosti. (str. 582) Socialistična revolucija mora biti ne samo negacija kapitalistične proizvodnje in odnosov, ampak cekga preteklega sveta, ki ga imenujemo meščanski. Značilnosti tega sveta so: razredni karakter, kreativna dejavnost je sredstvo za golo eksistenco, privatna lastnina in egoizem, politična sfera je odtujena od večine ljudi, nastopa pojav odtujitve-homo duplexa. Adorno in Horkheimer sta to dobo imenovala za prosvetljensko. Označuje jo totalitarni kaiakter, težnja k vse večji kvatifikaciji in obvladanju narave, kar vodi tudi k valdanju nad ljudmi. * ... .,,V skrajni točki gre za nov stil živijenja, za radikalno negadjo vsega tistega, kar imenujemo meščansko." To je lepo povedano, samo ,.. Jurgen Habermas, znani nemški filozof in sociolog, skuŠa v svoji razpravi ,,Vloga filozofije v marksizmu" pokazati na nujnost filozofskega mišljenja danes. Vloga filozofije znotraj marksizma je bila večkrat negirana. Spomniti se je treba samtf na Lukascevo ,,Zgodovino in razredno zavest" ter predvsem na knjigo Karla Korscha ,,Marksizem in filozofija". Po 2. svetovni vojni se polemika nadaljuje: v Franciji s Sartrovo diskusijo o odnosu marksizma in eksistencializma, v Čehoslovaški in Jugoslaviji s kritiko diamata, ki so je izvedli filozofi prakse, v Nemčiji z nadaljevanjem kritične teorije. Vprašanje je: ali je filozofija j.proizvodni zgodovinski potencial" ali lažna zavest? Socializem potrebuje filozofijo v tem smislu, da jo ukine, s tem ko jo udejanji, se pravi, da si prilasti proizvodni potencial fllozofske tradicije. Vendar sta ,,Marx in Engels kasneje zavzela distincirajoče stališče nasproti filozofiji ter sta naglaševala nasprotje med filozofijo in družbeno znanostjo." (str. 602) Tako je Engels napisal: ,,(Znanstveni socializem) je bistveno dialektičen in ne potrebuje nobene filozofije, ki bi stala nad drugimi znanostmi." Na drugi strani pa želi znanosti dopolniti s temeljnimi filozofskimi discipUnami: ,,To, kar bo od celotne dosedanje filozofije samostojno obstalo, bo nauk o mišljenju in njegovih zakonih-formalna logika in dialektika. Vse ostalo se bo razkrojilo v pozitivni znanosti o naravi in zgodovini." (isti tekst v L. Feuerbachu in konec nemške klasične filozofije ter v Antiduehringu) Habermas 'zastopa drugačno pojmovanje odnosa med filozofijo in marksizmom. Trjje razlogi argumentirajo tak pristop: 1. Spremenjena konstelacija meščanske kulture v poznem kapitalizmu 2. vladajoča scientistična pojmovanja 3. nekatere važne naloge filozofskega mišljenja danes. Vloga religije (množična ateizacija), morale (razkroj univerzalnih I vrednot), umetnosti (ki postaja subverzivni potencial za protikulture) ni več k v ideološkem legitimiranju statusa quo. Po drugi strani pa sta tehnika in ' znanost izgubili svojo nevtralnost in fungiiata v obliki tehnokratske zavesti kot ideologija. Sdentizem, ki se v filozoHji pojavlja kot pozitivizem, je naskdek znanstveno tehničnega progresa. Novi pozitivizem je danes v subtilni obliki prisoten v analitični filozofiji. Scientizem je izzval v glavnem tri tipe reakcij v akademski filozofiji in marksizmu: 1. eksistencialistično fllozofijo (sartre, Jaspers, Kolakovvski), 2. ontološko filozofijo (Heidegger), 3. sovjetski marksizem (diamat). Razmejitev med filozofijo in znanostmi potek defenzivno (fenomenologijo) ali ofenzivno (diamant). Slednji utemeljuje namreč dialektiko kot nauk o najsplošnejših zakonih narave, zgodovine in mišljenja (,,toliko se filozofska dediSčina itieščafiskega sveta nadaljuje v sovjetskem maiksizmu bolj naivno in manj spremenjljivo kot v kateri diugi filozofski teoriji"). Obstaja pa še en tip reakcije na scientizem, to je nedogmatski marksizem (Labriola, Gramsci, Lukasc, Korsch, Bloch, Horkheimer i.dr.). ,,Ne vidim, kako bi brez filozofije mogli oblikovati in zagotoviti identičnost na tako krhkih tleh, kot nam jih ponuja um," (str. 607) Tu ie nato razprava Mihaila Markoviča ,,Samoupravljanje in učin-kovitost . Izhodišča razprave je avtoijeva polemika z ugotovitvami dveh slovenskih sociologov. Po mnenju teh naj bi bila ekonomsko bolj učinkovita podjetja, v katerih prevladuje model soupravljanja - delovni kolektiv je poleg države in tehnostrukture eden od udeležencev v odločanju. Markovič skuša odgovoriti na dve vprašanji: kaj je pravzaprav samoupravljanje ter kako pomiriti princip samoupravljanja s prindpom učinkovitosti. Koncni odgovor je ta: ,,Razvito integralno samoupravljanje ima zgodovinsko možnost, da preseže oba nehumana in iiacionalna modela sodobne učinkovitosti enega, ki ga vsiljujeta kapital in tržišče, in drugega, ki ga diktira avtoritarni politični stroj." (str. 644) Izredno ,,poučna" je razprava S. Moravvskega ,,Cenzura in umetnost". Zgodovina cenzorskih intervencii je stara, zgodovina upora proti cenzuri pa datira v novejši čas. Milton (V Aeropagitici) in Spinoza (V Teološko-politidnem traktatu) sta začetnika odpora proti cenzuri. Toda ni bil samo Platon pristaš cenzure, ampak celo Rousseau, pa tudi Milton se je pozneje v nekem govoru v angležkem parlamentu zavezl za cenzorski poseg. Leta 1737 je lord Chesterfield napadel cenzuro gjedališča. Saint Simon niti ni predpostavljal možnosti cenzorskih posegov, E. Cabet pa se je v svoji Ikarijski komuni sami iotil cenzuriranja gledaliških predstav. Tudi v Pariški komuni so se odločili za opravičenost cenzure, proti so bili pristaši Prudhona, ki so branili absotutno svobodo v umetnosti. Mogoče je bil Marx tisti, ki je najbolj ostro in brez zadržkov napadel institucijo cenzure (glej zlasti razpravo o svobodi tiska v Rheinische Zeitung, napisano v maju 1842, in Pripombe k novim pruskim navodilom o cenzuri istega ieta). Morawski navaja štiri argumente pristaievcenzure: 1. cenzura je nujno potrebna za obvarovanje Vrhovne ideje od resničnih ali potencialnih sovražnikov 2. s cenzuro vladajoči razred ellminira kritiko 3. cenzura ni potrebna vedno, ampak samo v določenih zgodovinskih trenutkih 4. cenzuta je potrebna zaradi vzgojnih razlogov. MorawsW jc protiargumenti pobija vse te žtiri argumente pristašev oenzorskih interveincij in končuje z Marxovo mislijo: ,,Vedno ko je odvržena ena pblike svobode, je odvržena svoboda, ker lahko obstaja samo v navideznem življenju. Kajti potem je le goh slučajnost, na kateri se izraža nesvobodna kot vladajoča sila." (prevod ni iz originala, op. FA.) Objavljen je tudi odgovor S. Stojanoviča na politično obarvano kritiko DavldovRa v Studentu. Redakcija tega časopisa ie izpričala svojo ,,demokratičnost" s tem, ko se Je odločila, da prof. Stojanoviču ne objavijo odgovora. G. Petrovič odkriva v članku, ki je bil referat na Filozofskem simpoziju poleti 1973 v Ljubljani, zakulisne igricc, ki naj bi onemogočile nadaljnje Izhajanje Praxisa. Prišlo naj bi do ustanovitve rnednarodne revije, katere center naj bi bil v Ljubljani. Vcndar ta načrt ni uspel, ker je bila večina članov jugoslovanskega filozofskega združenja proti in bo tako Praxis še naprej izhajal v mednarodni izdaji. - F A.