V Ljubljani, 20. sveena 1901. XLI. leto. Štev. 6. Učiteljski Tovariš Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Vsebina: Po državnozborskih volitvah. — Slika iz življenja konkordatnega učitelja. — Cerknega in —svobodna šola. — Učiteljski pravnik. — Zmes. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. Listnica upravništva. Po državnozborskih volitvah. h. Volilna bitka se je pričela na Kranjskem in sicer dne 12. grudna pretečenega leta za državnega poslanca pete kurije. Tu so si stale kar tri stranke nasproti, namreč socijalno-demokratiška, klerikalna in liberalna. O socijalno- demokratiški stranki ne bomo izgubljali besed. Za to stranko na slovenskem tla še niso godna, ker je premalo obrti pri nas. V poštev sta tu torej prišli kot resni stranki edino le klerikalna in liberalna. Klerikalna stranka je na Kranjskem početkoma sto¬ pila nekako lahkega srca v boj za poslanca pete kurije, zakaj mislila je, da bode imela tu opraviti edino le s par »advokati in dohtarji 8 , katere bode najlažje zagnala v beg, kakor se je prejšnja leta zgodilo. Toda, ko je čutila, da stopa v peti skupini kranjsko učiteljstvo kot stranka v političen boj s svojim kandidatom, in da to stranko podpira narodno-napredna stranka, obšla je naše kleri¬ kalce zona in pričel je delovati ves ogromni klerikalni Slika iz življenja konkordatnega učitelja. V »Deutsch-osterr. Lehrerzeituug 8 izhajalo je vže več spisov omenjene vsebine, katere sem vsakokrat z zani¬ manjem prečital, saj imajo namen, vzbujati v starih uči¬ teljih spomine na one »blažene" čase, kakor tudi pokazati mlajšemu učit. naraščaju natančno sliko iz one za naš stan prežalostne dobe. — Ker še v naših učiteljskih listih doslej ni bilo najti sličnih spisov, nameravam v kratkih potezah orisati ono dobo, in sicer iz lastne izkušnje, ter obenem želim, da bi se še marsikateri starejih tovarišev oglasil s svojimi »slikami 8 . Predstavljaj si dandanašnjega »mežnarja 8 , ali kakor ga tudi drugače imenujejo cerkovnika — pa imaš sliko učitelja pred 40 leti, z izjemo, da je prvi dandanes po¬ nekod v marsičem že na boljem. Z dekretom, spisanem v knj. šk. konzistoriju, nameščen si bil učiteljskim po¬ močnikom (na Slovenještajerskem ponekod imenovan tudi »kantnar 8 — Cantor), podoben današnjemu rokodelskemu pomočniku. V naslovu omenjenega dekreta seveda zaman iščeš izraza »gospod* itd., pač pa v besedilu strogo opazko: večkrat prejemati sv. zakramente pokore, skupno z otroci, biti pokoren v vsem gospodu duhovnemu predstojniku itd., itd. — Kam je dotičnik s tem papirjem moral naj¬ prej romati, bo pač znano — v farovž. stroj z vsemi svojimi silami. Prejšnji kandidat, ki ni dosti vlekel, a javna tajnost je, da jim je bil ta kandidat baje prerudeč, je rh 6|fc » » Žginiti s pozorišča in na njegovo mesto je stopil sam voditelj slovenskega klerikalstva, dr. Šu¬ šteršič. In sedaj je moralo vse v boj proti ubogemu uči¬ teljskemu kandidatu, proti ljudskemu učiteljstvu. Od škofa do zadnjega vaškega kaplana, vse, prav vse je moralo v boj. In gorje onemu, ki jim ni slepo sledil v politično areno. Nasledke čuti še danes 1 Poklicali so na pomoč cejo samega Boga iz nebes in vse peklenske prebivalce, če pa to še vse ni izdalo, potem so se pa odprli zlati viri, razni katoliški skladi in govori se, da bi za oni denar, katerega so klerikalci izdali za volitve na Kranjskem, lahko vzdržavali najmanj deset slovenskih učiteljev deset let koroškim Slovencem. Vseh volilnih podrobnosti pač ne bomo rekapitulirali, vsaj so še vsakemu v živem spo¬ minu iz naših dnevnikov in iz lastnega življenja. Kdo se bode torej čudil, če smo učitelji propadli pri tej volitvi. Povdarjamo pa lahko to, da je bil naš boj dostojen, da smo se posluževali poštenega orožja in edino naše bojno Tukaj se oglasi prav ponižno pri kuharici, saj je treba že prvič napraviti najboljši utis pri osebi, ki je dajala večkrat takim ubogim pomagačem skrivaj kako mastno klobaso ali pogačo, ali pa celo kupico dobrega vina. Nadalje pa je seveda tukaj preddvor najsvetejšega in treba je bilo od te strani prav dobrega popisa, če si hotel pri »strogem gospodu 8 najti milosti. Vznak posebne vdanosti in hvaležnosti poljubiti si moral že tukaj v kuhinji roko; saj ni bilo izključeno, da jo boš moral pe¬ ljati kedaj celo pred oltar, k čemur pa je seveda bilo treba »visokega 8 dovoljenja. — Sedaj pa k »gospodu!* Prav ponižno si moral potrkati na vrata — le ne pre¬ glasno, da bi se utegnili prestrašiti — potem pa s samimi pokloni vsled jako gibke hrbtenjače vstop v sobo. No, sprejem sam si lahko predstaviš; kdo si ti?!; kako je tvoje ime? itd., itd. Saj je treba samo dandanes pogledati kakega zagorskega mežnarja ali tudi cerkvenega klju¬ čarja ponekod, kako je v tem oziru postopati. Seveda je moral priti učitelj obrit, in kolikor možno tudi v dolgi suknji, zakaj brke pod nosom utegnile bi kazati na revolucijonaren duh. Nekemu starejemu učitelju kot provizorju zaukazalo se je celo potom dekanijskega predstojništva, nemudoma otrebiti se svojih brk, zakaj z obrazom, ki ima ta od narave podeljeni kinč, ne more 4G UČITELJSKI TOVARIŠ sredstvo je bila prepričevalna beseda in možatost. Trdimo pa tudi lahko, da, ko bi mi imeli vsaj polovico onega orožja pri teh volitvah v roki, kakor so ga imeli kleri¬ kalci, bili bi oni še bolj tepeni, kakor so bili pri zadnjem občnem zboru kmetijske družbe. Na Kranjskem smo sicer tudi padli v kmetskih ob¬ činah, dne 18. grudna 1900, toda tu je klerikalna stranka zmagala le s skrajnimi sredstvi ali kljub temu s tako neznatnim številom glasov, da jo je groza obšla. In z matematično natančnostjo se da preračunati, koliko let ima klerikalna stranka še obstanka na Kranjskem. Vze¬ mimo le en slučaj, recimo na Notranjskem. Tam n. pr. je I. 1897 dobil klerikalni kandidat — volitev je bila takrat še z volilnimi možmi — od 163 oddanih glasov 105 glasov, torej dobri dve tretjini, a 1. 1900 je pa dobil ta klerikalni kandidat 2859 glasov — volilo se je direktno, liberalni pa 2518, torej je liberalna stranka podlegla za J /i7 glasov. Ker je pa klerikalizem v kmetskih občinah tako žalostno zmagal, hotel je to žalostno zmago vporabiti v nekako slepilo vnanjemu svetu ter je nastopil s svojimi kandidati i v mestih. Dobro je pa znal, da nima v mestih prav nikake zaslombe in da bi se stranka ne osmešila pred celim svetom, sklenila je tajno zvezo z vlado in čujte! — tudi z Nemci. Kljub tej trozvezi je klerikalna stranka tako lepo pogorela, da jo je še danes sram. Toda ta kranjski — internacionalni klerikalizem je šel tako daleč, da je v Ljubljani izdal parolo, da bode, ako pride med slovenskim naprednim in nemškim naprednim po¬ slancem do ožje volitve, glasovala za zadnjega. Ironija!*) Z izidom državnozborskih volitev sme biti kranjsko učiteljstvo povse zadovoljno, zakaj tu je pokazalo svetu, da je činitelj, s katerim mora vsaka stranka računiti in *) Taisla stranka je pa blatila po svojih famoznih listih »Slo¬ vencu", „Go:ici“ in drugih lističih, da se je slovensko učiteljstvo podalo pod „deulsclie Flagge“, ker ima goričko dež. učiteljsko diuštvo kot na¬ čelnika učitelja — Neinca. Seveda, klerikalcu je dovoljeno vse, samo da doseže svoj cilj, slov. učiteljstvu pa prav nič. Pis. se vernim faranom dajati dobrega ,.vzgleda" ampak le pohujšanje. Neverjetno, pa istina! Po opravkih v župnišču, kjer je bilo dobrih naukov kar na izbiro, peljala je zadnja pot »učiteljskega pomoč¬ nika" v šolo k šolniku (Schulmeister). Pri njem dobil je hrano ter plačo (letnih 20- 30 gld.) in stanovanje. Isto je navadno obsegalo le postelj v šolski sobi, kjer so ga po dnevnih mukah še kratkočasili različni skakajoči gostje. No, drugi pomočnik bil je srečneji, ter imel svojo sobico, pa s takim stropom, da je moral ob deževnih dneh raz¬ peti dežnik itd. Za vse to moral je pomočnik oskrbovati šolski pouk, zvonenje in postrežbo v cerkvi. Šolskega učnega reda seveda ni bilo, in učitelj si je tako razdelil čas in tvarino, kakor je pač znal in kakor se mu je zdelo prav; večkrat je seveda moral s poukom prekiniti ter hiteti mrliču zvonit, spremljati duhovnika na sprevod, streči h krstu, vpeljevanju itd. No, za zadnji slučaj bil je odškodovan z desetico ali pa s kosom belega kruha, kojega so mu podarile botre. Kaj je bilo med tem s šolo, to je bila postranska reč; če ni ravno imela šolnikova dekla časa »nadzorovati" učencev, ostali so sami, ali pa je kak boljši učenec prevzel ta posel. Ob nedeljah in praznikih bilo je opravka dovolj v cerkvi — ponekod so celo z mošnjičkom na drogu hodili po cerkvi pobirat one obligatne groše za Bog plati! Št. 6 drugič, poslanci, za katere je zastavilo učiteljstvo svoje moči in katere je narodno-napredna stranka poslala v državni zbor, odvagajo kvalitativno — vseh šest kleri¬ kalnih. Na Štajerskem je pri ravnokar minulih državno¬ zborskih volitvah prvikrat stopil klerikalizem javno na dan in sicer v dveh krajih, v peti skupini s kandidatom Žičkarjem, ki je bil izvoljen na program, da proti du- hovski volji ne bode nihče izvoljen in drugič, ker je slovenske glasove, namenjene slovenskemu poslancu Mla¬ karju, dalo nemškemu klerikalnemu baronu Morseyu. Štajersko slovensko učiteljstvo se ni dalo pa kar slepo podvreči duhovskemu povelju in je oddalo svojo glasove in delalo za kandidata Hribarja. Trdimo pa že danes, in to naj se vzame „ad notam“, da je prvi klin med šta¬ jerski klerikalizem in slovenski liberalizem zabit in da je nastala med tema strankama taka vrzelj, ki jo ne zadela vsa miroljubnost štajerskih prvakov. Slovenskemu šta¬ jerskemu učiteljstvu pa kličemo: Stojte na straži in pa¬ zite, da vas sovražnik — internacionalni klerikalizem — ne zaloti spečih. Stopite med ljudstvo in odpirajte mu oči! Na Goriško so bile obrnjene ob času volitve oči vseh slovenskih politikarjev, zakaj tu sta si stali nasproti dve stranki, stara internacionalna klerikalna — ali za slepce: „Slogina“ stranka — in čila, a mlada, narodno- napredna stranka. Boj bil je resen. Toda sredstva, katerih se je posluževala ena in druga stranka, so bila istotako različna kakor na Kranjskem. Klerikalci so se posluževali tudi tu ravnoistih pripomočkov, kakor na Kranjskem. In kako tudi ne! Vsaj je ta boj vodil oni isti general, kateri je izuril kranjsko klerikalno armado. Klerikalci bi pa bili kljub vsem onim strašnim orožjem padli na celi črti, da se niso slednjič zatekli k svojemu mednarodnemu pro¬ gramu in pridobili laško klerikalce za se. In tako je zopet ona ista stranka, katera tako rada v svojih glasilih pred- baciva goriškemu slovenskemu učiteljstvu, da jadra pod »deutscher Flagge", najela laške bojevnike — gotovo pod težkimi pogoji, a slovensko učiteljstvo ne more edi- Po storjenem delu iti morda v gostilno, bilo je malo nevarno podjetje, zakaj tu so že skrbele razne tercijalke, da je še pravočasno izvedel »gospod". Vobče pa je bila za to tudi mošnja presuha. — Ravno tako je bilo tudi prepovedano smodke kaditi, posebno na ulicah ali cestah, in zaradi tega še nekateri stari učitelji danes radi noslajo. Da si uboga para svoje pičle dohodke zboljša, hodil je o sv. treh kraljih od hiše do hiše pisati na vrata G. M. B. Za to dobil je odškodnino v obliki jajec, klobas, plečeta, prediva itd., kar je lahko prodal, če ni mogel spraviti pod streho; večkrat pa je bil tudi povabljen na kosilo, in to v premožnejših hišah. To se je tudi zgodilo, če so imeli pri kaki hiši koline, ali ženitvovanje, sedmino itd. Da je bil šolnik tega posebno vesel kakor tudi kantnar, je umevno; saj prvemu ni bilo treba ta dan skrbeti za hrano, drugi je že težko čakal polnega želodca, zakaj čestokrat ni bilo v njem nič drugega, kakor krompir, grah, turška godla ali mlečna juha. V postnem času je bilo zopet slabeje, ker so bile take pojedine v predpustu. Pa motil bi se, kdor bi trdil, da so učitelja povabili zgolj iz prijaznosti k pojedinam ; moral je biti tamkaj nekak faktotum, nekak dvorni norec. — Imel je povedati večkrat kako dovtipno ali tudi malo dvotipno, staviti uganke — seveda poštene, in od duhovne censure pripuščene — zapeti pesem, sosebno kako novo, Št. 6 UČITELJSKI TOVARIŠ 47 nerau Nemcu, ki stoji na čelu njih društva, dajati nikakih obljub, najmanj pa takih, ki bi bile v kvar slovenskemu narodu, V četrti skupini, kjer voli jedro goriškega Slo¬ venstva, je pa klerikalizem propal. In to nam daje za prihodnjost najlepše upanje, da je na Goriškem prelahka zemlja za klerikalizem in to je zasluga slovenskega uči¬ teljstva, ki je znalo v narodu obuditi ono zavest, oni čut, ki nasprotuje raznim eksperimentom klerikalizma. V Istri imamo, žal, zapisati jako občutno izgubo enega mandata. Mož, govorimo javno, je zaigral svoj mandat le vsled svoje taktike. Ko smo ga slišali govoriti na II. strankarskem katoliškem (?) shodu, krčilo se nam je srce, zakaj čutili in slutili smo, da mož govori svoj nagrobni govor. In nismo se varali! Lahko rečemo, da vemo iz pozitivnih virov, da je bila ravno ona netaktnost, ker se je udeležil II. katoliškega shoda, kriva, da smo izgubili ta mandat. Da pa ni naše mnenje tako osam¬ ljeno , opozorimo le na članek, ki ga je objavil časnik „Hrvatsko pravo” dne 14. prosinca, št. 1554 pod imenom: Zašto nazaduje hrvatstvo v Istri? Naši kranjski klerikalni stranki pa ne moremo odpustiti, zakaj ni ona temu izkušenemu parlamentarcu — vsaj je bila ona vzrok njegovega propada — odstopila en gotov mandat na Kranjskem, vsaj ima ravno tu med svojimi poslanci same štatiste — recimo ljubljansko oko¬ lico ali pa Gorenjsko. Na ugledu bi pač nič ne izgubila, naopak, še prav mnogo, mnogo pridobila.*) Na isti rovaš pa moramo pripisati izgubo koroškega mandata. Dokler ni klerikalizem pričel razprostirati in negovati svojega koristnega (?!) socijalnega gospodarskega programa, je slovenstvo vrlo napredovalo, in sedaj pa, ko so prišli ljudski osrečevatelji s svojim programom na dan, gre pa Slovenec rakovo pot. Primerjajmo zadnji *) Pravijo, da je dr. Laginja prosil kranjsko klerikalno — in tudi goriško narodno-napredno (!) stranko za en mandat, a ni nikjer dobil poslušnih ušes. Za dr. Laginjo je škoda, da ni prišel v državni zbor, ker je izkušen parlamentarec; žal torej, da se je usedel na limanice kranj¬ skim klerikalcem. Uredn. šaljivo, za ta slučaj od njega ali tovarišev zloženo, in če je to izvršil v obče zadovoljstvo, bil je slavljeu. Od tega bil je seveda zavisen njegov ugled in priljubljenost v župniji. Da si je štel v največjo čast, če se je pobratil z raličnimi gospodarji in ženami itd., to bodi samo ome¬ njeno. Prav izboren dan imel je tudi, če je moral v žup¬ nišču pri pojedinah — katerih seveda ni manjkalo — streči. Tukaj se je čutil srečnega, če so ga kak sosedni „gospod“ blagovolili milostno pogledati ali celo nagovoriti, potem, ko jim je skrtačil črevlje ali suknjo; no, če je pa pri tem tudi .prilezlo par okroglih bakrenih v njegovo roko, bil je veselja vrhunec. Pa tudi za želodec je bilo dobro preskrbljeno — seveda v kuhinji. Ostanki od bogate mize so bili tukaj nakopičeni, in predno so jih dobili različni štirinožci, pogledal in prebrskal jih je prav natančno. Veseli so bili tukaj zbrani hlapci, dekle, cer¬ kveni klučarji in gospodar tega oddelka — kuharica. Na cesti je bil tak mož po stanu nepoznan, marveč podoben kakim mešetarjem ali rokodelcem. Poznal sem šolnika, kteri si je pri starinarju obleko kupoval. Tako je potekalo leto za letom, brez večjih prememb. No, o šoli sami pa ni veliko omeniti. Da ni bilo urnika, šolskih učil, uradnih spisov razun zapisnika, to bo veči¬ noma znano. Da so se pa v šolski sobi tudi mrliči devali na oder — seveda župnikovi uslužbenci — to tudi ni dve volitvi! L. 1897 je dobil monsignor L. Einspieler 117 glasov, njegov protikandidat ICirschner pa le 114; a zadnja volitev je pa izkazala Grafenauerju le 82 glasov, a nemški kandidat Čare je dobil pa 141 glasov. Torej smo padli na Koroškem za celih 59 glasov, oziroma 80 glasov absolutne večine. In protestni shod v Celovcu dne 4. prosinca t. 1. pač ni bil nikak protestni shod sloven¬ skega življa, ne, to je bil protestni shod koroškega kle¬ rikalizma in Pr. Grafenauer ni bil slovenski državno¬ zborski kandidat, temveč bil je — krščanski (!) kandidat. (Glej ,.Mir“ štev. 2 t. 1.) Komentara tem slovenskim izgubam, oziroma zma¬ gam klerikalnih poslancev ne bomo posebnega pisali, povdarjamo edino le to, da je mednarodni klerikalizem najhujši nasprotnik narodnostnega gibanja, in da je oni pridevek „katoliško-narodna“ stranka le slepilo za vso one, ki gledajo naše in sploh klerikalce s solnčne strani. V prihodnjih člankih pa hočemo podati nekak splo¬ šen pregled državnozborske volitve v ostalih deželah. Cerkvena in — svobodna šola. i. Koliko blata so že nametali naši sovragi na šolo in na učitelje, kolikokrat so že javkali, da so sedanje šob; za nič, da so ,.prekletstvo za ljudstvo”, in kakor so si želeli Izraelci nazaj v Egipet k loncem polnih mesa, tako si žele klerikalci nazaj cerkvene šole; in torej udrihajo po sedanji svobodni šoli in po svobodnih učiteljih, saj — namen posvečuje sredstva! Cerkvene (redovniško) šole so bile baje „blagoslov“ za ljudstvo, a če pogledamo stvari do jedra, bile so pravo prekletstvo za ljudstvo, za klerikalce pa „eine tuchtige Kuh, die sie mit Hutter versorgte". Sedanji učitelji smo „ lumpje, t. j. pijanci itd.“, nas je „obvzela demoralizacija” ... in torej so sedanje šole prekletstvo za ljudstvo, saj kako neki morejo deinorali- nič novega. Znan mi je slučaj, da je dotičnik umrl še na jako nalezljivi bolezni jeseni, vsled česar se je šolski pouk za več dni prekinil. — Navadno pa je učitelj še opravljal posel mrtvaškega ogleda, klical oznanila pred cerkvijo itd., kar je bilo tudi za poboljšek. Slišal sem nektere starejše župnike govoriti in trditi, da so takratni časi za učitelja boljši bili! 1! H koncu nekaj odlomkov iz pesmi, katere so najbrže skovali takratni zasmehovalci tega stanu in tudi šolniki, ki nam podkrepijo v tem spisu podane misli : Šolnik je prav revna stvar, ktera poje si vsikdar; žalost ga ne spremeni, če tud mrtvo vse leži. Kmet mrliča se boji, šolnik se ga veseli, če mu pride pravit kdo, novice te vesel je z’lo ; nima dnarca da bi pil, če že dolgo ni zvonil. — Šolnik je en vbog s’romak, z njim norčuje se že vsak; kol’ko on klobas pojč, k’ mu jih kmetje podele. Šolnik je na svetu kaj, pride h kmetu: z daj mi daj! Odpre Žaklje in veli: meni kruha že „fali“ itd. 48 UČITELJSKI TOVARIŠ zirani lumpje mladino prav vzgojevati, saj o nas »še ni niti misliti možno, da izvršujemo vestno svoje dolž¬ nosti", a nekdaj, nekdaj . . . Cerkvene šole so bile pravi blagoslov za ljudstvo, dokler je bil naš šolski pouk iz¬ ročen duhovskemu stanu, cesto pa redovnikom, ... so izšli iz tedanje šole znameniti možje, slovenski možje, pred katerimi bi smela naša doba narediti globok poklon in to sta storila brezovka in »kanarček" („španski les“) patrov frančiškanov". — Temeljni nauk pedagogike je, da je oseba učiteljeva in vzgojiteljeva glaven faktor za uspeh pouka in vzgojevalnega prizadevanja. Ce torej pomislimo, da smo sedanji učitelji „demoralizirani lumpje* — a nekdanji — v kutah — pa so bili sveti možje, ki so za »resnost in vzvišenost učiteljskega stanu žareli z vsem idealnim žarom svoje duše", ki so vživali kot du¬ hovniki (redovniki) visoko avtoriteto, ki so smeli rabiti razna sredstva »brezovko in kanarček" i. dr., tedaj so pač morali biti uspehi, ki so jih dosegli ti redovniški učitelji, v primeri z uspehi, ki jih dosežemo učitelji »lumpje", zares velikanski. Na isti pamflet v »Nov. L.“ na nas, trdim, da je sedanje napredno učiteljstvo desetkrat bolj ali vsaj ravno tako „z vsem idejalnim žarom svoje duše vneto za res¬ nost in vzvišenost učiteljskega stanu", da je „možno misliti" o njem, da vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, ker jih v resnici tudi vestno izpolnjuje, zakaj uspehi, ki jih dosežemo sedanji učitelji, niso slabši od onih redovniških učiteljev, da se ne dado niti primerjati s temi. In drevo se spozna po svojem sadu; ali je še rodilo kedaj trnje fige . . .? Kako je obsojal Komensky in tudi drugi pe¬ dagogi cerkvene šole, kako ničeven da je njih uspeh, da bolj ovirajo nego pospešujejo narodno prosveto! Pa to so bili zvečinoma »lajiki v kratkem jopiču", tem torej baje ni verjeti, berimo torej, kaj pravi Mihael Neander, izvrsten šolnik 16. stoletja, rektor redovniške šole v llefeldu o mladini svojega časa. „Težavno je delo", tako piše ta verodostojni šolnik- redovnik, »trmasto in nepokorno mladino gramatiko učiti, Druga: Ako zmislim na težkofie, na ciganski zdanji svet, tak’ od jeze mi je vroče, ker sem šolnik tol’ko let. Kar jaz moram vse trpeti, pa mi nikdo nič ne da, moram kakor pes živeti, poleg truda svojega. Kmet ’ma celo leto dosti, kruha, sira in pogač, jaz v predpusti ino posti, kašo devljem pod mustač’. Kako pa se mi plačuje, če po svojih bčrnjah grem, kmet in nagornjak me psuje, jaz pa reči nič ne smem. Kmet po svetkih si počine, je brez truda in skrbi, čas mu zlehkega premine, samo uho ga srbi. Ne zna si pač kaj začeti, zato mu za kratek čas v cerkvi moram pesmi peti, ubogi, revni šolnik jaz. Jurjevič. St. 6 pa še težavneje je nerazsodne dečke vzgajati, zakaj ker je srditost hudičeva proti koncu sveta huja kot kedaj prej, zato je hudobija in brezbožnost dečkov vedno večja, kar je zanesljiv dokaz, da se bliža sodni dan. Učenci se ne dado ukrotiti ne s hvalo, ne z nauki, pa tudi ne s tepenjem in opominjevanjem, da niti ne z dobrotami. Dobrote in pohvala jih le še bolj spodbode zoper njih učitelje. Prej bi lažje ukrotil leve in medvede kakor te otroke. — Oni sovražijo svoje pridne učitelje, kot bi bili ti njih mučitelji, in celo tekmujejo med seboj, kateri bi jih bolje dražil in jezil. Eden deček se je celo obesil, le da je svojega učitelja s tem užalil, in drugi učenci so se nagrozili, da bodo isto storili, če bodo tepeni. Delo v mlinu ali pasti čredo svinj ni tako mučno, kakor pa vzgoja tako razposajene šolske mladine. Ezopov osel je tožil, da mora prevelika bremena nositi, ki so mu jih naložili; mi nosimo še večja in težja bremena. Sole so prave ječe, in mi šolski monarhi smo nesrečni kot jet¬ niki . . . Učenci sovražijo svoje učitelje in jih hudobno obrekujejo, in ljudje sodijo učitelje po njih učencih. Po pravici je rekel nekdo: če bi koga živega odrli, ni tako strašno, kot da mora več let v šoli službovati". Takšna je bila torej mladina redovniških šol, »da bi lažje ukrotil leve in medvede, kot njo“, to so bili uspehi cerkvene šole in sicer po vsem verodostojnem iz- pričanju redovnika -učitelja. Pač res, »trpečim srcem moramo vsklikniti: tudi to je še moralo priti čez naš ubogi narod", da si vi, njegovi edini (!) pravi (?) pri¬ jatelji »srčno želite nazaj zopet časov z redovniškim uči¬ teljstvom". Isti znameniti možje, ki so izšli iz cerkvenih šol, s katerimi se klevetnik tako baha, da bi »smela naša doba narediti globok poklon pred njimi", so bili res zna¬ meniti možje, a redki so, a da so postali znameniti, tega nista storila »brezovka in kanarček" (»španski les") patrov frančiškanov", niso se dvignili v isto višino, ker so izšli iz cerkvene šole; saj so morali obiskovati šole, kjer je le šiba gospodarila, in kjer jim je mehanizem vezal peruti njih duha, ter jih vlačil k tlem. Navaden talent je moral omagati, le genij se je mogel dvigniti in raz- speti svoje peruti klubu vsem zaprekam in nenaravnim razmeram. Koliko talentov je izšlo že iz svobodne šole v tej kratki dobi nje obstanka, gotovo več nego iz redov¬ niških prej v stoletjih. Naša mladina, ki pohaja svobodno šolo, ni več »trmasta in nepokorna, da bi lažje leve in medvede {ukrotil kot njo"; rod, ki je izišel iz svobodne šole, hrepeni po izobrazbi. Da nastajajo bralna društva med našim ljudstvom, kot rastejo gobe po dežju, da družba Sv. Mohorja tako vrlo napreduje, da je naš narod probujen i. dr., i. dr., i. dr., to vse, to vse je zasluga svobodne šole, je uspeh učiteljev »lumpov", o katerih ni »niti možno misliti, da vestno izvršujejo svoje dolžnosti". Ko bi imeli naši sovragi le letvico čuta za pravico in poštenje, morali bi reči, svobodna šola je bolja od re¬ dovniške — seveda za ljudstvo, ne pa za klerikalne ko¬ ristolovce; svobodni naprednomisleči učitelji ne žare nič manj z vsem idejalnim žarom svoje duše za resnost in vzvišenost učiteljskega stanu, ne izpolnjujejo nič manj vestno svojih dolžnostij, kot so jih redovniški učitelji cerkvenih šol, zakaj uspehi njihovega delovanja so večji — ali vsaj niso manjši — od uspehov redovniških uči¬ teljev. — Pa tako krščanski niso naši »katoliško* misleči »gospodje". UČITELJSKI TOVARIŠ 49 Št. 6 Učiteljski pravnik. Priobčuje „Pedag , ogiško društvo 4 * * v Krškem. (Dalje.) Pravice v materje-lnih zadevah. Prošnje za dosego učiteljskega mesta in kako je ž njimi postopati. Prošnje za razpisane učiteljske službe je vlagati na Kranjskem po potu predpostavljenega c. kr. okrajnega šol¬ skega sveta na dotični c. kr. okrajni šolski svet, v čegar področje se želi priti. S prošnjami je treba v tej deželi hiteti; zakaj čas za njih službo je sicer pravilno določen na en mesec, počenši od dneva, ko se je naznanilo raz¬ glasilo v uradnem listu, vendar se sme v nujnih slučajih prikrajšati na 14 dni. Na zakasnelo došle prošnje bi se pravzaprav ne smelo ozirati, zakaj s tem so prikrajšani drugi prosilci, kateri so prošnje pravočasno vložili. Prošnje sa kolekujejo z 1 K, priloge s 30 h.*) V prošnji je dobro navesti dosedanje službovanje, oziroma dosedanji tek živ¬ ljenja. Kot priloge služijo svedočbe, in sicer za začasno nameščenje zadostuje izpričevalo o zrelostnem izpitu, za stalno nameščenje je treba pridejati tudi svedočbe o do- stanem izpitu učiteljske sposobnosti. Na Štajerskem terjajo tudi domovinski list v dokaz, da je dotični avstrijski državljan. Kdor hoče postati šolski voditelj, mora v smislu § 48 zakona z dne 2. vel. travna 1883 dokazati, da je sposoben (torej mora to stati v sposobnostni svedočbi). učiti veronauk onega veroizpo- vedanja, kateremu pripada večina učencev dotične šole. Da učitelj sme k svoji prošnji priložiti kakršnekoli ve¬ ljavne pohvalne dekrete, to je umevno. Kakšno svedočbo o svojem dosedanjem službovanju pa on sam De sme priložiti.*) Okrajni šolski svet nabira na Kranjskem (§ 27 zak. z dne 9. sušca 1879) dohajajoče prošnje in spise, kadar je potekel konkurzni čas, zapisnik (tabelo) prosilcev, v katerega se imajo vpisati vsi prosilci in uvrstiti po njih vrednosti in sposobnosti za službo, ki se ima podeliti. Zapisnik prosilcev mora obsegati naslednje predelke (rubrike) :*) a ) prosilčevo ime, starost in rojstni kraj; b ) učno usposobljenost, jezike in druge vednosti; c) njegovo dosedanje službovanje; d) mnenje predstojnega okrajnega šolskega sveta. To mnenje ima obsegati prosilčeve zmožnosti, nje¬ govo uporabnost in vedenje v službi in zunaj službe. To mnenje (kvalifikacija) je silno važno pri kompetencah. Do sedaj je bila kvalifihacija tajna in je še skoro v vseh deželah. Na Koroškem je pa nastopila javna kvalifikacija. Kadar nadzornik šolo nadzoruje, se sestavi zapisnik, v *) Ako se obenem tudi za več služb prosi, ni treba višje koleko- vati (fin. min. razpis z dne 23. rožnika 1893). •) C. kr. šolski svet v Ljubljani je glede prilog k prošnjam za službe sledečega mnenja: .Vsaka prošnja bi morala namreč imeti te priloge: a) Izpričevalo o učni usposobljenosti (oziroma pri prosilcih, ki te še nimajo, zrelostno izpričevalo); 6) vse dekrete o začasnem in stalnem službovanju; e) even¬ tualne priznanice. Potrebne so samo te priloge. Vse druge, kakor n. pr. krstni list, poročni list, šolska izpričevala iz ljudske šole, iz srednjih šol, iz učiteljišča, zrelostno izpričevalo, nravstveno izpričevalo itd., so popol¬ noma nepotrebna navlaka! Mnogo prosilcev pa ravno s tako navlako napolni svojo prošnjo, a najpotrebnejših dokumentov (izpričevala o učni usposobljenosti in dekretov o stalnem nameščenju) ne priloži! *) Na Štajerskem morajo učitelji pri kompetencah sami priložiti tako službeno razpredelnico, katere ni treba kolekovati. katerem se uspehi in vrednost učiteljev zapiše, in ta za¬ pisnik vsi nadzorovani učitelji podpišejo. Tajno kvalifi¬ kacijo je odpravil tudi c. kr. okrajni šolski svet v Logatcu. Zapisnik (tabelo) prosilcev ima okrajni šolski svet naznaniti krajnemu šolskemu svetu dotične šolo s tem pozivom, da naj on nasvet stavlja o podelitvi službe; ta nasvet mora, ako je zadosti prosilcev, obsegati najmanj tri prosilce, in naj da dalje morebitne ugovore zoper nastavi jen j e ostalih prosilcev v 8 dneh na znanje. (§ 28). Po preteku tega obroka mora okrajni šolski svet pred¬ ložiti deželnemu šolskemu svetu zapisnik z vsemi proš¬ njami in njih prilogami vred ter mora izreči svoje mnenje o ugovorih krajnega šolskega sveta. Tako se postopa pri definitivnem, slično pa tudi pri začasnem imenovanju. Toda pri slednjem imenovanju odstopi deželni šolski svet v smislu zakona svoje pravice, katere ima le pri defini¬ tivnem imenovanju, okrajnemu šolskemu svetu, kateri nastavlja učiteljske osebe začasno. Iz zakonskih določil je razvidno, da krajni in okrajni šolski svet ne odločujeta pri stalnem imenovanju, ker imata oba le malo pravic v tej zadevi in le delo deželnemu šolskemu svetu olaj¬ šujeta, in sicer okrajni šolski svet na ta način, da po vrednosti klasifikuje kompetente, izmed katerih nakloni potem še krajni šolski svet trem svoje posebne simpatije ali pa izreče kateremu svoje izvanredne antipatije, kar se pa malokdaj pripeti. Pravnega upliva nimajo merodajne ali nemerodajne klasifikacije in kvalifikacije okrajnega šolskega sveta in enaki nasveti krajnega šolskega sveta v smislu zakona pri stalnem imenovanju. Zato s pravnega stališča in radi ugleda ni na pravem mestu, ako se učitelj pri posameznih osebah omenjenih korporacijah osebno prikupovati hoče. Ker se dandanes vobče po stvarnem preudarku in po drugih načelih službe oddajo, mislimo, da je tudi neumestno, ako se hoče z osebnimi pokloni pri udih deželnega šolskega sveta doseči imenovanje. Minister Gautsch je prilično tudi srednješolskim učiteljem prepovedal vsake enake obiske. (Dalje.) Zmes. XXIV. G. g. urednik! Pisava Vašega lista dela veliko pre¬ glavico „kato liškira“ listom. Klerikalni kolega .Slov. učitelj* je v 2. št. prinesel .Nekaj karakteristike*, iz katerega članka moramo pribiti nekaj cvetek. Evo jih: B . . . sram nas je, ker smo jih tako slabo poznali čestite gospode Zaveznike in smo dolgo mislili, da so boljši kakor so se kazali in se kažejo sedaj . . .“ »Pred vsem jih navdaja slepa strast, brezmejno sovraštvo do duhovščine in krščansko mislečega uči¬ teljstva, podli terorizem napram učiteljem in učiteljicam, ki se smejejo Jelenčevi ne¬ zmotljivosti, smešna oholost, ostudno fari¬ zejstvo, umazanost i. dr.“ ,Zdi se nam, kakor bi se bil Jelenc svojega poraza šele sedaj popolnoma zavedel in začel besneti . . .“ »Mi smo lojalni (o jej!) in prizna¬ vamo, da njegove kandidature nismo podpirali (zakaj ne rečete, da ste jo strastno pobijali?) pripoznavamo pa tudi, da vsa naša moč in najvstrajnejša agitacija ob času vo¬ litve ne bi bila pripomogla Jelencu do slavne zmage, pač pa bi bila morda še bolj trpela veljava našega stanu, kakor je sedaj po Jelenčevi krivdi. To naj nam tovariš 50 UČITELJSKI TOVARIŠ Jelenc verjame, ako hoče“. Ali zaslužijo take budalosti kak odgovor? Ne. — Zanimivi so še 4 poglavitni grehi »Tovariševi”. 1. „Svobodomiselnost je laž . . . zakaj svobodomi¬ selnost, katero potem „Tovariševci“ prakticirajo, je samo la žn ji vi liberalizem, ki ne pušča poleg svojega mnenja nobenega drugega več“. »Med nami je še dovolj mož, ki se z grožnjami in sramotenjem ne dado ugnati od Jelenca v kozji rog'-. »Ker pa vemo, da bodo mnogi nadučitelji, ki mislijo samo z Jelenčevimi možgani (zakaj ne pošljete Snšteršičevega Sv. Duha?), skušali terorizirati podrejeno učiteljstvo v smislu, kakor jim ukazuje Jelenc, prosimo, da se upro naši somišljeniki takemu vmešavanju v svoje pravice in nam sporoče eventuelne šikane od nasprotne strani." 2. „Naprednost", s katero se bahajo »Tovari- ševci“, je fraza in laž. Napreduje se v dobrem in to je prava naprednost". „. . . vidimo, da ne na¬ predujejo v dobrem, ampak samo v nesmiselni strasti, sovraštvu, oholosti (katero zamenjujejo s ponosom) in p er fi dno s ti“. 3. »Dostojnost", katero mimogrede priporočajo svojim somišljenikom, je samo cenena fraza". 4. »Laskanje, s katerim vabijo učiteljice v svoj tabor, je pa ostudna hinavščina". Ali ni to izboren šaljiv list? »Dihur" je pisal na str. 21. sledeče: »Duhovski in učiteljski stan sta po številu in po vplivu na politični socijalni položaj naroda najvažnejša stanova na Sloven¬ skem. Kako velikanski bi bil lahko napredek Slovencev, ako bi ta dva stanova čvrsto skupaj delovala. Žal, da mnogo učiteljev tega noče (biti podrepnik, ka-li ?), ampak boljši del svojih močij uporablja v to, da bi izpodkopal vpliv duhovščine in ugonobil zadnjega duhovna (hencajte!) Da pa vendar to prazno delo opravljajo s toliko strastjo razni Jelenci in Dimniki, je vzrok njihova nerazsodnost in nizka izobraženost (kje jo dobiti, ko jo imajo duhovniki že vso v najemu). Nekaj teh možicev (uh, kako ljubez¬ nivo), ki hočejo biti tako visoko nad duhovni, niti srednje šole ni videlo, ali pa je po dobljeni kljuki v prvih raz¬ redih gimnazije pobrisal v »refugium učiteljišča". (Za koga pa je lemenat »refugium"? Ali ne za one revčke, ki ne napravijo mature?) Ko »Voditelja" pohvalisa, piše: »Glasilo učiteljev »Učit. Tovariš" je pa tako nečeden list, da se po njem lahko merita olika in omika liberalnih učiteljev. Za slabo prevedenimi članki in nelogično skrpu- canimi dopisi pride smetana, namreč povodenj barabskih psovk in pranger za sobrate istega stanu. Tako nizko je mogla pasti samo klika, mimo katere je šla kultura brez sledu". Tako je Štefek izlil svoj žolč, če mu ga ni po¬ sodil Koblar. Vprašanje o skupnem delovanju učiteljstva in duhovništva se da na priprosti način doseči tako-le: vse farovške svinjske dekle se nastavijo za učiteljice, farovški hlapci in cerkovniki pa za učitelje. In mirna Bosna! Prva Slomškova podružnica se je s škofovim blago¬ slovom srečno ustanovila v Idriji. C. kr. učitelj J. Novak je imel govor »Stara in nova šola" — zakaj, »da ti vrnem vsaj nekoliko časti, katero ti tvoji sovražniki po krivici kratijo, hočem ob kratkem našteti nekatere vrline, ki so tudi tebe dičile ter ti dajale tudi svojo vrednost". St. 6 Torej: Slomškarji se ogrevajo za staro šolo in nemškutarijo. Dober tek takim klerikalnim narodnjakom! Kakšna korifeja je tovariš Novak, pove dejstvo, da sta šolnika H. Schreiner in Koprivnik spisala dve vadnici s potrebnimi navodili za učitelja. Gospod kolega še torej ni imel nobene omenjene knjige v roki, sicer bi moral vedeti, da sta omenjeni knjigi spisala H. Schreiner in dr. J. Bezjak. Živila klerikalna učenost! »Tovarišev" pranger je zadel v živo. Tovariš Fr. Jurkovič se opira v 3. št. »Slov. učitelja" kazoč, koliko mučeniške krvi je že prelil. Radi mu verjamemo, da je moral že mnogo, mnogo pretrpeti, ker je tudi težko najti tako samoglavega učitelja. Vsem Slomškarjem, ki so mu čestitali, izreka svojo prisrčno zahvalo. Tako se tudi spodobi. Jaz pa Slomškarjem predlagam, da založe po¬ sebne razglednice, katere lahko pošiljajo vsem, ki pridejo na pranger. »Gorica", znani klerikalni hujskač, marljivo napada učitelje goriške. »Slovenca" (št. 4) pa je »pranger" spravil iz ravnotežja in je prinesel notico »Hudobija Jelenčeve garde", kjer pravi: »Mi pa vemo za gorostasne lum¬ parije liberalnih učiteljev, o katerim molčimo le, ker se nam smilijo njih družine. (O, jej!) Ta terorizem nas pa sili, da zabeležujemo kroniko liberalnega učiteljstva, ter jo potem ob priliki porabimo tam, kjer bo izdalo". Duhovniki imajo usmiljenje z nami! Kdo ne poči od smeha? Povemo Vam pa, da tudi mi imamo pikantno gradivo in borno vrnili šilo za ognjilo. V knjigi »A. M. Slomšek" čitam str. 93 to-le: »Brez¬ mejna ljubezen Slomšekova do slovenskega naroda je bila vzrok, da so ga višji krogi prezirali in obrekovali ter mu podtikali najhujše in najpodlejše namene. Zato ni bil Slomšek nikdar odlikovan, na njegovih prsih se ni svetil noben križec, noben red se ni bleščal nad srcem, ki je gorelo najčistejše ljubezni do Avstrije. Niti vsled brezdvomnih zaslug za avstrijsko šolstvo ga niso odliko¬ vali; ostal je do groba brez priznanja". Lani je postal škof Napotnik 50 let star in je dobil — red. Amen. Kešetar I. Dopisi. Istra. »Naša Sloga" nam je prinesla vest, da predlog istrskega dežel, zbora o poboljšanju učit. gmotnega stanja (glej »Učit. Tovariš" lanskega leta št. 25) ni bil predložen Njeg. Veličanstvu v sankcijo »in da je tako vse pri sta¬ rem ostalo". Nekateri, ki so protestirali tem predlogom, so tega veseli, posebno pa dvoje, troje njih, pa ne iz kakega po¬ sebnega principa humanitetnega ozira enakosti, ampak le iz zavisti ali pa iz politične tendencije. Tega pa se ne veseli ogromno število učiteljstva, imaje vzrok »ker ni varna igra to". In zdaj — na kom je ?! Opazovali bomo, »kateri" bodo držali roke križem in »kateri" se bodo potrudili, »da ne bode vse pri starem ostalo" — za kar bi se jim pa prav lepo zahvalili. — Torej — vederemo. UČITELJSKI TOVARIŠ 51 Št. 6 Društveni vestnik. Štajersko. Celje. (Učit. društvo za celjski in laški okraj) zbo¬ ruje v nedeljo 3. sušca t. 1. v navadnih prostorih ob 11. uri dopoldne z nastopnim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Petje. (Pelo se bode to, kar je bilo namenjeno za zadnje zborovanje). 3. Društvene zadeve in nasveti. 4. Nekaj iz p o 1 u p ret e ki e d 6 b e. Poroča A. G.) 5. Iz šolske prakse. K prav obilni vdeležbi uljudno vabi Armin Gradišnik, t. č. predsednik. Videm. (Vabilo.) Sevniško-brežiško uči¬ teljsko društvo bo zborovalo dne 3. sušca t. 1. na Vidmu. Začetek zborovanja ob 10. uri dopoldne. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Letno poročilo o društvenem delovanju. 3. Poročilo blagajničarja in odobrenje računa. 4. Posvetovanje o osnutku pravil »Zveze spodnje- štaj. slovenskih učiteljev in učiteljic". 5. Eventuvalno predavanje. 6. Zelje in nasveti. Pričakuje se, da se cenj. društveniki zborovanja vdeleže v obilnem Številu. Pevci naj prineso s sabo Mo¬ horjevo pesmarico drugi del. Peli se bosta pesmi štev. 36 in 41. Odbor. Književnost in umetnost. Zemeljsko oblo v slovenskem jeziku. V Holzlovi zalogi na Dunaju izšlo je ravnokar »Holzlovo zemeljsko oblo" v slovenskem jeziku, katero je priredil profesor Fran Orožen. Premer istega meri 25 1 /2 cm, merilo je razmerju 1 : 50,000.000. Naučno ministerstvo ga je že odobrilo za šolski pouk na slovenskih šolah. Janka Kersnika zbrani spisi. Zvezek I. Sešitek 2. — Agitator. — Založil L. Schwentner v Ljubljani. Izšel je torej drugi sešitek Kersnikovih spisov; »Agitator 11 je nadaljevanje romana „Cyclamen“, izšlega v prvem sešitku. Kdor ljubi v pripovedovanju lahek, priroden slog, kogar zanima naše malomestno življenje, si bo gotovo omislil ta dva romana, ki nas oba vodita po malem slovenskem trgu. Kersnik v njih opisuje s tolikim veseljem one malo¬ mestne dogodke, slika tako fino svoje junake i trški milieun zna nadahniti s takšno poezijo, da se nam toži po onih krajih, onih ljudeh. Zunanja oblika je elegantna kot pri malokaterih slovenskih knjigah. Cena 1 K 50 vin., po pošti 2 K 60 vin. Izvirne platnice izidejo koncem t. m. Mladinska knjižnica. II. zvezek. ,Na rakovo nogo'“ Spisal Ivo Trošt. — Zal. L. Schwentner v Ljub¬ ljani. Cena 80 vin. s pošto 90 vin. — To je v kratkem času že druga mladinska knjižnica, ki je izšla pri našem podjetnem založniku. Povest „Na rakovo nogo" nam opi¬ suje mladega, siromašnega dečka, ki je vsled vsakovrst¬ nega čitanja postal sanjač, katerega pa je trezno roko¬ delstvo privedlo do samostojnosti. Knjižico priporočamo, budila bo v naši mladini veselje do dela, odvračala jo od fantastičnih sanjarij, ob enem pa jo tudi lepo zabavala. Slovanska knjižnica 97. snopič. Ureja in izdaja A. Gabršček v Gorici. — »Vstajenje". Roman v treh delih. Napisal grof Lev Nikolaj Tolstoj. — Izšel jo IV. snopič tega duhovitega romana, in mi vabimo slovensko učitelj¬ stvo, naj se naroča obilno na to knjižnico, ki prinaša romane in povesti svetovne slave. Celoletna naročnina znaša 1 gld. 80 kr. Vestnik. Učiteljski konvikt v Ljubljani: G. V. Legat, c. k. žand. stražmaster v Smledniku, 7 K, katere je na¬ brala vesela družba pri »Jožku" v Sv. Valburgi povodom poroke gdč. baronese Ane Lazarinijeve. Deželni šolski svet kranjski. Za prihodnjo šestletno funkcijsko dobo so imenovani v dež šolski svet gg. realčni šolski svetnik dr. Rud. Jun o wi cz in nadučitelj v Kranju g. Ivan Pezdič kot zastopnika učiteljstva, in učiteljščni katehet Anton Kržič ter bogoslovni profesor dr. Josip Lesar kot zastopnika cerkve. Osobne vesti. Naučno ministerstvo jo imenovalo gg. realčnega profesorja in okr. šol. nadzor. Fr. Levca in profesorja obrtne strokovne šole J. Vesela za vladna komisarja za skupno nadziranje obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem in sicer na dobo treh let. — Nadučitelj v Begunjah pri Cerknici, g. Matija Arko je dobil častno svetinjo za štiridesetletno službovanje. Pojasnilo. Na 32. str. letošnjega »Popotnika" gosp. prof. Ilešič po svoji stari navadi spet ščuje učitelje in šolske nadzornike zoper moj »Slovenski pravopis" in trdi, da moja knjiga nikakor ne more biti že odobrena, ker ni na njenem naslovnem listu o d o b r i 1 n i pri¬ stavek izrecno naveden. G. c. kr. glavni učitelj prof. Fr. Ilešič uči, ako se ne motim, tudi pedagogiko in tolmači svojim gojencem tudi državni šolski zakon. Pričakovati bi bilo zatorej, da bi gotovo poznal § 8. tega zakona in dotične izvršitvene ukaze. Zlasti bi moral vedeti, da se vse knjige, tiskane v c. kr. zalogi šolskih knjig, o d o b r e že v rokopisu, preden se sprejmo v to zalogo. Ko bi bila Ilešičeva trditev resnična, da so odobreno samo tiste knjige, ki imajo na naslovnem listu natisnjene odobrilne pristavke, potem bi se knjige, kakor je Schrei- nerjeva in Bezjakova Vadnica, Končnikova Slovenska slovnica, Končnikovo Drugo, Tretje, oziroma Četrto berilo, Sketova Slovstvena čitanka i. dr., nikakor ne smele rabiti po naših šolah, zakaj nobena teh knjig nima na naslovnem listu odobrilnega pristavka, ker so vse izšle v c. kr. zalogi šolskih knjig. Moj »Slovenski pravopis" je bil v rokopisu in v izvesnih polah pregledan ter potem z ministrskim raz¬ pisom z dne 17. sušca 1899., štev. 4482, odobren in sprejet v c. kr. zalogo šolskih knjig. Zaradi huronskega kričanja, ki so ga nekateri pri jek i provzročili zoper moj .gorjanski in rovtarski 1 »Slovenski pravopis", ki ima namen na podstavi narodne govorice, Slcrabčevih razprav in Pleteršnikovega slovarja ugotoviti in utrditi to, kar je nad tristo let veljalo v našem knjiž¬ nem jeziku, kar pa hočejo nekateri — ljudje zdaj izpod¬ biti, se je moja že odobrena knjiga nekaterim jeziko¬ slovcem poslala v pregled, da bi presodili, če je še v kakem oziru revizije potrebna. I 11 mislim, da bi končno sodbo teh učenjakov lehko počakali brez večnega zbadanja in zabavljanja. Ako sta tedaj c. kr. okrajna šolska sveta v Ptuju in v Ljutomeru res moj »Slovenski pravopis" priporočila učiteljem, sta ravnala popolnoma pravilno, ker sta jim priporočila odobreno knjigo in poleg tega tudi še knjigo, ki se ravno v glavni stvari, namreč v §§ 410. in 411., kiju prof. Ilešič najstrastneje pobija, popolnoma strinja s pisavo v Končnikovem Drugem in Tretjem berilu. In ako te dve knjigi zadnjih dvajset let nista pohujšali otrok in učiteljev v ptujskem in ljutomerskem okraju, mislim, da jih zdaj tudi moj »Slovenski pravopis" ne bo. Qui bene distinguit, bene docet. V Ljubljani, dne 14. svečna 1901. Fr. Levec. Žuženberški dekan g. Miha je stal pred kazenskim sodiščem v Žuženberku, ker je žalil in hujskal ljudstvo proti učitelju štipko Jelencu, kateri ne pripada njegovi politiški stranki. To je bila posledica volitev. Žolč dekanov se je po kazenski obsodbi pomiril, ker je moral na leči preklicati, kar je govoril neresnice. Prosto po „Slov. Listu . Mestni šolski svet ljubljanski je odredil, da bodi ta in prihodnji mesec vsak četrtek po tri ure šola, da se tako nadomesti onih 1 1 dni, koje so zamudili otroci ob času škarlatinke, zaradi katere ni bilo pouka. Mi stojimo na stališču, da le v zdravem telesu biva zdrava duša, zato se ne strinjamo s to odredbo, katera mladim rekonvalescentom na zdravju gotovo ne bo koristila, oe 52 UČITELJSKI TOVARIŠ Št. 6 bolj smo pa proti tej odredbi v principu, ker bi se ž njo utegnila udomačiti navada, da bi se na tak način mladini in učiteljstvu jemali zakonito prosti dnevi. Učiteljska za¬ stopnika, pozori r v- ,• Razsodba upravnega sodišča. G. učitelj J. Kakov- šček s Št. Viške gore na Tolminskem, je dobil službo na Kranjskem. Tej službi se je pa g. R. odpovedal ter naznanil, da ostane še dalje na svojem starem mestu. Okrajni šolski svet tolminski je pa g. R. navzlic teinu odpustil, mu ustavil plačo ter ukazal, da se mora podati na svoje novo mesto na Kranjsko. Deželni solski svet je ta sklep potrdil in tudi naucno ministrstvo. Upravno sodišče se je pa izreklo, da gosp. Rakovsčeka vsled golega imenovanja še ni smatrati uči¬ teljem na Kranjskem ter ukazalo, da mu mora okr. šolski svet povrniti desetmesečno plačo, pri¬ znati vsa dosedanja leta in petletnino. Šestdesetletni ljudski učitelj I. M. je bil na Dunaju radi beračenja obsojen na tri dni zapora. Sodnik ga je vprašal: „Kako pa, da ste prišli tako daleč?" Revež je odgovoril: „Ker sem pripadal nasprotni stranki , me je duhovniška stranka toliko časa preganjala, da sem moral zapustiti svojo službo. To je bilo leta 1875. Poslej nisem več mogel dobiti stalne službe . . .* Krščanska ljubezen do bližnjega. Slovensko čebelarsko društvo" za Kranjsko, šta¬ jersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani, ne¬ pričakovano dobro napreduje, vsaj ima že prav blizo 700 udov. Za našo čebelorejo, ki je zelo važen del kme¬ tijstva, in ki je bila nekdaj zelo razširjena, pa je v zadnjem polstoletju močno propala, je to društvo največjega po¬ mena, zlasti, ker izdaja vsak mesec strokoven list .Čebe¬ larja", ki daje potrebne nasvete o naprednem čebelarstvu. Letna udnina (s .Čebelarjem" vred 2 kroni) naj se pošilja blagajniku g. Avg. Puciharju, faktorju Blasnikove tiskarne v Ljubljani. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. Z. 135 Kranjsko. B-Schr. An der dreiclassigen Volksschule in Weixelburg wird die 2. Lehrstelle mit den gesetzlichen Beziigen zur definitiven Be- setzung ausgeschrieben. GehOrig instruirte Gesuche um diese Lehrstelle sind im vorge- sebrieben Dienstvvege bis 3. Marž 1901 hieramts einzubringen. K. k. Bezirksscbulratli Littai, 3. Februar 1901. Štajersko. 2 v- 8- Na petrazredni ljudski šoli pri Kapeli (III. pl. red) je ena učiteljska služba namestiti. Obeh deželnih jezikov zmožni prosilci naj vložijo svoje prošnje, katere je opremiti z domovinskim listom, z izpričevalom zrelostnega izpita in učne usposobljenosti do konca februvarja t. 1. pri krajnem šolskem svetu pri Kapeli pošta v Radincih. Okrajni šolski svet v Gornji Radgoni, dne 1. februarja 1901. Listnica upravništva: V zadnji listek upravništva vrinila se je pomota : položne liste so dobili samo tisti, ki nimajo plačane naročnine za pol leta in ne vsi tisti, ki nimajo plačane naročnine za vse leto. Mnogo naročnikov nam je poslalo v teh dneh po položnih listih ves dolg ali vsaj del istega. Vkljub temu je istim priložen zopet danes položni list, da morejo tako v kratkem poravnati ves zastanek, da se tako plačevanje kmalo uredi. Naj nam tega ne štejejo v zlo! Nekaj naročnikov povprašalo je po kazalu .Tovarjševem" za leto 1000. Vsom istim: Kot političen šolski list ni imel .Tovariš" za preteklo leto nikaeega kazala in ga nikdar imel ne bo. r- Siotirad cBarte učitelj štncfelberta oBarle roj. Sremer poročena "1 Sffellika 11. ^februarja 1901. carini o s le k J Gospodarski program. Naslednje tvrdke darujejo od iztržka, oziroma dobička, ki jim ga da zaslužiti učiteljstvo, dogovorjene odstotke v prid učiteljskemu kon- viktu. Vsakdo (vsaktera) pa blagovoli zahtevati, da se vsaka vsota, ki jo odjemavec izplača, zabeleži v prid konviktu. 1. Jos. Petrič — zaloga raznovrstnih šolskih zvezkov, peres z -1-napisom: .Učiteljski konvikt" in raznih drugih šolskih potrebščin v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. 2. K njigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg. 3. Miličeva tiskarna — zaloga uradnih spisov i. t. d. — v - Ljubljani, Stan trg. Narodna tiskarna v Ljubljani, Kongresni trg. 5- Seberjeva tiskarna v Postojini, zaloga uradnih spisov itd. 6. Gričar & Meiač trgovina z narejenimi oblekami za dame in -z- 1 gospode v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 7. Fran Ksav. Souvan, trgovina z inanufaktumim blagom v -- Ljubljani, Mestni trg. 8. Fran Kraigher, krojaški mojster v Ljubljani, Kongresni trg. 9. Anton Krejči za '°g a moških in ženskih klobukov v Wolfovih --—1 ulicah v Ljubljani. 10. J. Soklič, trgovina s klobuki v Ljubljani, Pod trančo. 11. E Kavčič trgovina s špecerijskim blagom v Prešernovih ulicah —!-1 v Ljubljani. 12. F. Lillea trgovina s špecerijskim blagom na Jurčičevem trgu _!-H-L v Ljubljani. 13. Filit) Faidiaa ln ' zar in trgovina s pohištvom v Prešernovih -—-- ———l ulicah št. 50 nasproti novi pošti v Lju bljani. 14. Maks Domiceli za l°g a nioke iz mlina Vinka Majdiča po -— en groš cenah v plombovanih vrečah po 10, 25, 50, 85 in 100 kg. na Dunajski cesti Graiserjeva hiša v Ljubljani. 15- B. Schmeltzer, zaloga stolov, Šelenburgove ulice v Ljubljani. 16. Ivan Bonač zalo fi a Šolskih knjig, svinčnikov družbe sv. Cirila - - in Metoda in raznih drugih šolskih potrebščin v Ljubljani, Šelenburgove ulice. 17. Banka „Slaviia“ v Pra S' - K lavno zastopstvo za slovenske ---z— dežele v Ljubljani — vzajemno zavaro¬ valno društvo, podpira učiteljski konvikt in daje od učiteljskih zavarovanj provizijo .Zavezi slovenskih učitelj¬ skih društev." Zavedno učiteljstvo prosimo, da po geslu „Svoji k svojim!« podpira v prvi vrsti te tvrdke. ^Učiteljski Tovariš izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca ter stoji vse leto 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. Spisi naj se blagovolijo pošiljati samo pod naslovom : ^ Uredništvo ^Učiteljskega Tovariša« v Ljubljani. Naročnino pa prejema g. Frančišek Črnagoj, nadučitelj v Ljubljani Barje J. Vse posiljatve naj se pošiljajo franko. — Oznanila in poslanice se računajo za stran 30 K, pol strani 16 K, ‘/s strani 10 K, ‘/< strani o K, /s strani 4 K; manjši inserati po 20 h petit-vrsta. Večkratno objavljenje po dogovoru. Priloge poleg poštnine še 6 K. Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Pance. — Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. Tiska Miličeva tiskarnica v Ljubljani.