mmmMŠ
■gMMm
v<pBžNiOA|
m
mmamr
f \	# -J
J
j rj


a

?




,i>
"...te
71
mojster filma
1^1
'
5s9ff:-‘Z


ifs?
V;
//jvvdjjtis V-5 jjy jjyyyjjj
&
M€DIJSK€ TOPUC€ d.d.
MCDIJSKC TOPLIC6 d.d,
turistično in gostinsko podjetje Zogoije ob Sovi Kidričevo 4-0 61410 ZAGORJE
Teli:
0601/64 037, 64 044
ROLftNJC PO NOVOLETNI SCENI V TURISTIČNO GOSTINSKEM PODJETJU MEDUSKE TOPLICE
Silvestrovanje V HOTELU MEDIJSKE TOPLICE na Izlakah Cj-AU - skupina DOM JUAN - novoletni DISCO CLUB
Potrjenka na novega teta dan
- skupina RIO BAND
informacije: tel.: 0601/74 117, 74 179
Silvestrovanje v RESTAVRACIJI MARELA V Kisovcu - skupina RIO BAND informacije: tel.: 0601/71 103
GOSTINSKO
JO
c
> PODJETJE 33 trg revolucije 26 TRBOVLJE
RUDAR p.o.
Gostinsko podjetje
RUDAR
vas vabi v svoje prenovljene lokale:
*	Pivnica ZLATOROG KLUB v hotelu Rudar
23. in 24. DALMATINSKA KUHINJA in KLAPA iz Zadra
*	Bar FONTANA
od 6.00. ure naprej ponujamo tople napitke za šolarje
*	Hotel RUDAR
*	Slaščičarna ZANZI BAR
Vabimo vas tudi v naše lokale:
*	Slaščičarna KEKEC
*	PIVNICA,
v kateri vam ponujamo kvalitetne pizze.
Za DESET KUPONOV ena pizza ZASTONJ! tudi PIZZE Z MORSKIMI SADEŽI
*	Bife KOLODVOR
*	Bife ZASAVJE
*	BISTRO 75
*	Gostilna Klek
*	Restavracija ZASAVC
23. in 24. DALMATINSKA KUHINJA in KLAPA iz Zadra
V vseh naših lokalih nudimo tudi sadne kupe ter SHELERJEVE in NIZOZEMSKE SLADOLEDE.
VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA. POTRUDILI SE BOMO.
DA BOSTE Z NAMI ZADOVOLJNI IN DA BOSTE ŠE V NASE LOKALE/
RADI PRIHAJALI
čSofon M
Cesta zmage 12 A, Zagorje, tel.: 0601/61 893
Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli novo trgovino v Zagorju, na Cesti 9. avgusta 31 (pri Cerkvi), tel.: 0601/61 721 in Vam nudimo veliko izbiro JEANSA, pulover j ev, majic, jaken, itd. priznanih svetovnih proizvajalcev:
*	WIT BOY
*	LEVIŠ 501
*	PEPE
*	CASSUCI
bulerji (škornji) znamke:
*	Dr. Martens
*	Getta Grip
Obiščite nas vsak dan razen nedelje:
* na cesti zmage 12A, od 9-12 in od 15.30-19.30. ure * na Cesti 9. avgusta 31, od 15.30-1930, ob sobotah od 9-13. ure.
• UVODNIK •
Drage bralke, spoštovani bralci,
če enkrat rečeš "Dober dan," je pravzaprav nujno, da se tudi posloviš. In takšen je današnji dan. Upam, da to ni zbogom, ampak te na svidenje. Seveda pa je po 1ž1 številkah Zasavca, ki sem jih uredil kot odgovorni urednik, slovo sentimentalno grenko. Vendar, življenje gre vedno naprej in čez nekaj mesecev bo le še malokdo vedel, da je bil neki M.P. urednik ponovno oživljenega zasavskega časopisa.
Prepričan pa sem, da bo tri in pol-letno delo ostalo za vselej. V mojem spominu bodo ostale vedre in polne urice snovanja časopisa, ustvarjalne noči ob prvih številkah Zasavca, prijetno sodelovanje s čudovito novinarsko ekipo in še marsikaj lepega. Slabe strani, katerih pri takšnem delu tudi ni malo, ponavadi skuša človek čimprej pozabiti.
Ob slovesu velja zahvala vsem prizadevnim sodelavkam in sodelavcem, še posebej pa družini, ki je bila zaradi mojega dela večkrat prikrajšana za normalno družinsko življenje. In seveda vam, drage bralke in bralci, ki ste nam ves pionirski čas Zasavca zvesto stali ob strani.

PL**"-**
N O VI :€M|§f§fS
Krajevna bolnica?
Trbovlje - Pravi pretres je pomenil osnutek predloga za kategorizacijo slovenskih bolnic, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravstvo. V osnutku so slovenske bolnišnice razdelili na univerzitetne ustanove, regijske, območne in krajevne bolnišnice. Trboveljsko bolnico so skupaj z brežiško in ptujsko uvrstili med krajevne bolnišnice, ki naj bi imele najmanj dva oddelka. Ali to pomeni, da bo imela trboveljska bolnica le še status: nekakšne reševalne postaje?
M.P.
Čeče
NASLOVNICA; AD Uroš Klemen	Foto: Branko Klančar
V ogledalu: Nada Medvešek
Grb in zastava
190 let rudarjenja v Trbovljah
Volitve
Po Levstikovi poti
Tri popolne osemletke
IS) Pogovor: Zlatko Benko: Film je knjiga,
Islbj
video je časopis
fifel
% Strokovnjak za diamante
m —
Miss gimnazije je Petra

Že 250 let v stanu graščakov
1<§J Meči Revi,: Spe, o županih
Obširna tema: Ali bo konec trboveljske bolnišnice?
Poročila iz predvolilnih zborovanj.
H
KOLEDAR
DOGAJANJ
9.	novembra - Na široko se odpro vrata trboveljskih osnovnih šol. Kako tudi ne, saj imajo kaj pokazati. Preurejene prostore, posodobljene učne pripomočke in s tem tudi program, ki gre v korak s časom. Daje res tako, se prepriča celo sam minister Gaber, ki se seznani med drugim še z eno črno luknjo v zasavskem šolskem sistemu - srednja strojna šola Trbovlje nujno potrebuje telovadnico.
10.	novembra - Na dan udari novica, da se bomo Zasavčani ponovno, v zadnjih dveh desetletjih že četrtič, borili za svojo bolnišnico. Osnutek predloga o kategorizaciji slovenskih bolnišnic trboveljsko bolnišnico postavi na rep lestvice. Kot krajevna bolnišnica naj bi "bolnica" postala le še reševalna postaja za najnujnejšo pomoč.
11.	novembra - Prosvetno društvo Mlinše ali bolje igralska skupina iz Mlinš gostuje v zagorskem Delavskem Domu. Na oder postavijo ljudsko igro vpetih dejanjih Domen in z njo počastijo 150 letnico rojstva Josipa Jurčiča.
12.	novembra - Uspe še osmi pohod po Levstikovi poti Od Litije do Čateža. Precejšnjemu številu udeležencev je naklonjeno celo vreme, ki seje po enotedenskem dežju "urihtalo".
13.	novembra - Zavrtijo se še zadnje Martinove goske in race, mnogi Zasavčani zdravijo mačka in sestavljajo film spomina - v gostilnah pa je zdaj tako: če naročite mošt, dobite odgovor: "Ga nimamo." Imajo pa vino!
14.	novembra - 46. teden v letu napoveduje praznovanje dveh obletnic: 50 - letnico trboveljske glasbene šole otvarjaprvipianistični koncert, ki bo izzvenel na novem klavirju. Svojo 35- letnico pa bodo proslavile Ljudske univerze.
Mateja Grošelj
UJA03J00 V
NADA MEDVEŠEK
Je starejša kot izdaja njen mladostni videz in premlada, da bi postala babica. In vendar se bo to v kratkem zgodilo in zelo se veseli tega dogodka. Če bi bilo vse tako idilično kot izgleda bi lahko rekli - tej je pa res padla sekira v med. A ni tako. Razdaja se družini in svojemu delu. Hčerka, bodoča mamica, jo v teh trenutkih najbolj potrebuje, sin petošolec pa tudi pričakuje vso pozornost. Nada se z njim uči, se veseli, včasih tudi jezi, a Anže ima vedno občutek razumevanja in topline. In mož. Obrtnik je, avtoprevoznik, vedno na poti, delaven kot mravlja, veliko zasluži, a neplačani računi se kopičijo, da včasih komaj poveže začetek in konec meseca. To je tista prava resnica o bogatih privatnikih. V saj v tem primeru je tako.
Tale uvod je bil res malce dolg, kajti v prvi vrsti želim Nado predstaviti kot sekretarko Občinske zveze prijateljev mladine Trbovlje. To delo opravlja že 18 let. Vendar to ni služba, to j e razdajanj e, nenehno iskanje nečesa, kar bi polepšalo življenje otrokom. Vsi jo poznajo in na cesti se večkrat namesto pozdrava oglasijo vprašanja - gospaNada, gremo kaj na izlet? Kdaj bo nosil Dedek Mraz? Kako bo letos z letovanjem?
Teden otroka, novoletne prireditve in druge akcije za otroke nikoli ne minejo brez nje. Pravzaprav bi jih brez nje sploh ne bilo. Saj je res, daje okrog nje nekaj prostovoljcev, a ti potrebujejo dušo - to pa j e Nada. Njena volja in optimizem vse držita pokonci. Nenehno načrtuje, razmišlja in ob pomanjkanju denarja potrka na toliko vrat, da ji nazadnje uspe iztisniti pomoč - za naše otročičke - kot rada reče.
Teden otroka je za nami. Dejavnosti, ki jih je organizirala, predvsem zanimivo srečanje z znano psihologinjo Marjo Strojinovo, še odmevajo. A kar čakam, da bo zazvonil telefon in bom na drugi strani zaslišala - halo, Nada tukaj .Veš, čeprav ni denarja, moramo nekaj pogruntati za novo leto. Idejo že imam, a rada bi, da se skupaj dogovorimo. In bomo prišli, se domenili, a duša vsega bo spet sekretarka Nada.
Marinka Benetek
mm:
B
Tudi politiki so včasih kot pes in mačka.
Foto: Urška Izlakar
Mesec boja proti alkoholizmu in narkomaniji
Droge so sredstva, ki zaradi kemične sestavine in učinkov na človeški organizem spreminjajo počutje, mišljenje in vedenje uživalca. Ločimo legalne droge, ki jih je dovoljeno pridelovati in prodajati kot sta alkohol in tobak ter ilegalne, katerih proizvodnja, predelava, prodaja, posedovanje in ponujanje je z zakonom prepovedano in kaznivo (npr. marihuana, heroin, kokain). Škodljivost in nevarnost droge nista odvisni od tega, ah je droga legalna ah ne. Saj prav pri nas povzroči največ osebnein družbene škode prav alkohol, ki ni prepovedan.
Pitje alkoholnih pijač ima že tisočletno tradicijo, ki seodražav takoimenovani "alkoholni kulturi". V sak dogodek pride prav, da se kaj spije. Alkohol sprosti, prežene skrbi, pomaga premagovati žalost, strah, bolečino, utrujenost, žejo, lakoto itd .Vendar ima tudi ogromno negativnih posledic. Človek ne ogroža le sebe, svoje zdravje, temveč tudi druge npr. v prometu.
Uživanje ilegalnih drog lahko prinese uživalcu še dodatne zaplete. Mesec novemberje tudi mesec boja proti alkoholizmu in narkomaniji. Po statistiki je v Sloveniji 80.000 alkoholikov. Alkoholizem in narkomanija narašča med mladino.
Rdeči križ Slovenije je tudi letos izdal različne preventivne plakate in zloženke. Možnost preprečevanja drog ima vsak posameznik, družina, šola in širša skupnost. Še posebej ta mesec posvečajo pozornost preprečevanju zlorabe drog in osveščanja mladih po šolah v vsej Sloveniji, vključno v Zasavju. Mladim morajo bili dostopne možnosti za zdravo uveljavitev, za gradnjo samozavesti in pozitivno predstavo o sebi. Odrasli
(domači, šola, razhčne institucije) jim morajo zagotoviti pogoje, da že zgodaj razvijajo vrednote, ki jih potrjujejo z vedenjem. Spodbujati jih morajo, da se znajo sprostiti, vesehti, se družiti brez kemičnih pomagal, da se znajo pogovoriti tudi o svojih problemih, prevzemati od govornost za svoje vedenje, da so zanesljivi, komunikativni in optimistični. Čim bolj so mladostniku odprte vse poti že dovolj zgodaj, tohko manj mu bo droga zanimiva in potrebna ter tohko lažje mu jo bo odkloniti.
Jana Borišek
Prihodnje leto še slabše?
Če bo šlo tako naprej, bodo premogovniki kmalu shirali. Obseg gospodarjenja se letos znatno omejujein se bo, kotje videti v letu, ki prihaja, še znatno bolj. Vsak malo razgledan rudar ve, da z manjšo produkcijo stroški pridobivanja premoga niso manjši, ampak višji. Četudi bi jutri odpustih veliko več ljudi kotje letos predvideno, bi to samo za malenkost zmanjšalo izdatke.
Zlepa se ni zgodilo, da so morah prejšnji mesec načrtovati skromnih 80.000ton premogain najbrž si šenikoh nisoprivoščih takoimenovane čakalne dneve zadnje mesece v letu. Čeprav so načrtovali znatno manjšo izgubo, se jim je ta že konec tretjega tromesečja dvignila na več kot 800 miljonov tolarjev pa še kaj zraven. Toda še hujše je, da podjetju nenehno primanjkuje likvidnega denarja, prav ta {ra utegne onemogočiti redno delo.
Če drži, da za prihodnje leto vlada ne bo namenila potrebnega denarja za dokončanje del v hrastniškemjašku, bo tožeprvo znamenje, da tudi obema perspektivnejšima premogovnikoma preti enaka usoda kot zagorskemu, senovškemu,
V petek, na Martinovo je začel veljati zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. Zakon govori, da grb, zastava in hinma -Zdravljica, označujejo pripadnost Republiki Sloveniji, uporabljajo pa se le v obliki kot jo predpisuje ustavain zakon o državnih simbohh. Slovenska himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica, na melodijo iz zborovske istomenske skladbe skladatelja Stanka Premrla.
Zakon razhkuje zastavo Repubhke Slovenije in slovensko narodno zastavo. Narodna zastava je trobojnica (bela-modra- rdeča), zastava Republike Slovenije pa ima še grb. Če sta grb in zastava Repubhke Slovenije ob uradnih priložnostih postavljena skupaj zdrugimi zastavami oz. znamenji, morata biti postavljena na častno mesto. Izjeme so zastave in grbi tuje države ah mednarodne organizacije, ko so pri nas na obisku.
Ni dovoljena uporaba poškodovanih grbovin zastav,prav takojihni dovoljeno uporabljati v nasprotju zjavnimredomah tako, da se črni ugled Repu blike Slovenije. Grba, zastave in njunih sestavnih delov ni dovoljeno uporabljati kot tržno znamko.
Na območjih, kjer živijo narodne skupnosti, je dovoljeno izobešanje tudi zastave narodne skupnosti, enako velja tudi za izvajanje himne narodneskupnosti.
Uporaba grba, zastave in himne v nasprotj u z ustavo in zakonom se kaznuje. Kazni za pravne osebe so najmanj 150 tisoč tolarjev, za posameznike panajmanj 15 tisoč tolarjev. In kdaj izobešamo zastave: 8. februarja na Prešernov dan,
27. aprila na dan upora proti okupatorju,
1. in 2. maja na praznik dela, 25. junija rta dan državnosti, 26. decembra na dait samostojnosti. Lahko se izobešajo ob drugih priložnostih, ki jih določa zakon, med drugim tudi ob praznikih lokalnih skupnosti.
Karmen Rajevec
kanižarskemu... Človek se vpraša, kakšna energetska politika je to, da dopušča draga vlaganja v sicer zelo pomemben premogovniški objekt, zaterrr pa ga tik pred dokončanjem opusti? Lahko samo ponovimo, da se nekaj podobnega tudi dogaja z odločitvijo o postavitvi nove termoelektrarne Ul. Če se ne motimo, so doslej naredili že najmanj osem študij, morda celo deset, zdaj se bodo lotih še enaj ste, menda samo zato, da bi upravičili ponovno odločitev o tej graditvi. Nekoč bo vendarle potrebno zbrati tohko korajže in odkriti, koliko srno pravzaprav zapravili za te študije, namesto da bi rekli ne. Novega objekta rte bomo postavljali, zaradi različnih vzrokov ah pa: da, gradih ga bomo iz teh in onih razlogov.
Milan Vidic
Podoba naših krajev
Hortikulturno in Turistično društvo Trbovlje že nekaj let spremljata dogajanje na področju urejanja bivalnega okolja, katerga rezultat je podelitev zlate vrtnice in priznanj in pekoče kopri ve. V letošnjem letu so področne komisije, ki so spremljale prizadevanja vse leto, določile vrstni red najbolje hortikulturno urejenega okolja:
1.	Področje Gabrsko:
Družine: 1. Skušek Jože št. 32 a, 2. SkušekFranjošt. 32 c, 3. Romih št. 66, 4. Hemavs št. 47 a, 5. Cvar št. 62
2.	Področje Golovec, Tončke Čeč in ceste OF
a)	Področje Tončke Čeč
Družine: Kalan št. 105, 2. Jerman št. 113, 3. Golobič št. 63
b)	Področje ceste OF
Družini: 1. Kovač št. 41, 2. Knific št. 22
3.	Področje Španski borci, Ojstro, Dom in vrt, Novi dom, Majce-nova cesta, Vreskovo, Sallaumines, Gimnazijska cesta, Leninov trg, Loke
Omenjena področna komisija ni podala predlogov.
4.	Področje Trg revolucije, Pod ostrim vrhom, Klek, Rudarska c., Ul. 1. Junija in Globušak
Družine: 1. Goričan, Trg revolucije 21 a, 2. Kukovič, Pod ostrim vrhom 32 a, 3. Škoberne, Rudarska c. 1 d
Komisija še poudarja na urejenost okolice lokalov na Trgu revolucije, kjer je pravzaprav v centru Trbovelj, na urejenost pa je poudarila zlasti gostišče Matevž in tgovinico Ona.
5.	Področje Neža, Kolonija L maja, Ribnik, Šuštarjeva kolonija, Partizanska c., Keršičeva c., Hohkrautova kolonija, Žabjek, Nasipi
Družine: 1. Potrata, Kolonija L maja št. 5, 2. Zupan, Kolonija 1. maja št. 19, 3. Artnak in Špringer, Hohkrautova št. 18, 4. Krajšek Kolonija 1. maja lb, 5. Krašovec, Neža 16
Komisijaje še opozorilana lepšo urejenost ribnikana Ribniku, kjer domuje ribiška družina Trbovlje.
6.	Področje Kolodvorska c. Bevško, Nasipi, Vodenska c.
Komisija ni podala predlogov.
7.	Področje Čeče in Ostenk
Družine: 1. Kovačec, Čeče 6a, 2. Kralj, Čeče, 3. Balaša, Čeče št. 5, 4. Podstudenšek, Ostenk, 5. Perger, Ostenk št. 30 a
8.	Področje Dobovec
Družine: 1. Blasy, Župa, 2. Medvešek, Ključevica, 3. Dolanc, Župa, 4. Janešek, Dobovec
Genialna komisijapripravljaožji izbor za podelitev Zlate vrtnice in priznanja za leto 1994. Rezultati bodo znani na dan podelitve, 24. • novembra, kamor ste vljudno vabljeni ljubitelji urejenega okolja, še zlasti pa tisti, ki so imenovani v tem sestavku.
Stane Poplas
i C<
Da so komunalni odpadki del našega vsakdana zagotovo ne moremo zanikati in daje njihovo odstranjevanje nujno delo, čene želimo, da bi se zadušili v lastnih odpadkih je tudi živa resnica, ki je ne gre oporekati. Tokrat sploh ne mislim polemizirati o tem, kako se in kako se ne odvažajo odpadki v Trbovljah, niti ne o ločenem zbiranju komunalnih odpadkov, pa tudi ne o kantah in kontejnerjih za odvoz niti o komunalni deponiji.
Stvar je veliko bolj preprosta. Seveda, če kdo na njo vs; pomisli ali celo kaj stori. Gre za primernost časa odvoza' komunalnih odpadkov po posameznih predelih mesta in ulicah.
Seveda je odvoz urejen po "umiku", ki naj bi upošteval vse dejavnike. Med njimi tudi prometnostnekecesteoziroma ulice. In stvari bi bile skoraj idealno urejene, če ne bi očitno od tistih časov, ko je bil "umik" narejen, preteklo kar nekaj let. Z leti pa se stvari spreminjajo, hoteli ali ne, tudi v Trbovljah. In tako seje tisto pravilo, da se odvoz po glavnih cestah, med katero sodi tudi Vodenska, ne opravlja ob konicah, to je med 5. in 6. uro, malce izjalovilo. Saj je naslednja ura, se pravi med 6. in 7. tudi konica, saj že kar
ekaj služb in tudi tovarn začenja z delom ob 7. In kaj se zgodi potem? Nič, le tisti, ki na minuto prihajajo v službo, bentijo, ker dragocenejutranje minute izgubljajo ob čakanju za komunalnim vozilom, ki od hiše do hiše pobira smeti, točno po načrtu seveda, saj nihče od nadrejenih ni pomislil, da seje morda kaj spremenilo in da bi se moralo spremeniti
Za mamograf
Seznam zbranih prispevkov za nakup aparata mamograf od4.11. do 10.11.1994 :Golež A.,Trbovlje, 2.000;Dragica Zakrajšek, Trbovlje, 1.000 tolarjev.
Skupaj zbrana sredstva od 4.11. do 10.11.1994 znašajo 3.000 tolarjev. Skupaj zbrana sredstva do 10. novembra 1994 pa znašajo 11.058.051,90 tolarjev.

IJ

a
Rudnik Trbovlje je 10. novembra letos praznoval 190 let obratovanja. Takratne avstroogrske oblasti so Francu Maurerju, odvetniku v dunajskem Novem mestu, izdale dovoljenje, da v trboveljski kotlini na temelju tisti dan podeljenih lastninskih jamskih mer, lahko prične z eksploatacijo komaj dobro najdenega premoga.
Tistega dnejeMaurer dobil lastninskapisma za šest jamskih mer, od teh pet dvojnih in eno enojno. Kasneje je prejel lastninska pisma še za dodatne jamske mere in jih imel leta 1846 skupaj že 35. Takratna površinska enota jamska meraje tvorila 23.783 kvadratnih metrov ravne površine. Dvojna jamska mera pa je merila še enkrat toliko.
V gozdnati trbovljski kotlini je bilo malo prebivalcev, ki so v glavnem kmetovali. Prometnih zvez ni bilo. Ljudje so se prevažali kvečjemu po reki Savi. Trbovlje so bile z Zagorjem povezane s slabo kolovozno cesto mimo Bevškega in Sv. Urha. Vse do 1934. leta jepod trboveljsko občino spadal tudi Hrastnik.
Takratni kmetje so že poznali "črno zemljo", o kateri so govorili potujočima rudarjema Thonhauserju in Holubarju. Ta dva sta ugotovila, da gre za "kameni premog". Vse kaže, daje bilo to v začetku 19. stoletja. Potem, ko sta o najdbi seznanila že omenjenega Franca Maurerja, seje le ta pozimi leta 1802 odpravil v Trbovlje in si kraj ogledal. Odločil seje, da skupaj z nekaterimi premožnejšimi možmi in s soglasjem kmetov, odkupi zemljišča in prične z rudarjenjem. KojeMaurer odkupil zemljišča od kmetov (Zupan, Kurnik, Kosem, Koritnik in drugi), je zaprosil takratno rudarsko oblast za podelitev jamskih mer. Listina o podelitvi teh mer je bila izdana 10. novembra 1804. leta. Maureijevopodjetje so vpisali v radarsko knjigo kot Rudnik kamenega premoga v Trbovljah, v trboveljski pokrajini in župniji, podnovoceljsko in laško zemljiško gosposko. Maurerjeva družba je prevzela tudi določene obveznosti, ki jih je narekovala podelitev jamskih mer in takratni rudarski predpisi.
Poslovodja je postal Viljem Pirmans iz Belgije. Nakopani premog, bile so to razmeroma majhne količine, so uporabljali za žganje apna in opeke. Toda pomanjkanje prometnih poti je onemogočalo povečanje proizvodnje premoga, ker apna, opeke in premoga ni bilo mogoče nikamor prevažati. Pirmans je odšel, družabniki so prenehali podpirati Maurerja. Ta pa je vztrajal. Leta 1818 je znašala proizvodnja premoga 400 centov. Maurerje pet let pozneje izročil svoje podjetje sinovoma. Ta dva sta skušala poživiti delo in sta ob Trboveljščici postavila apnenici in peči za proizvodnjo tera. Vendarju tudi to ni rešilo. Ustanovila sta steklarno, ki je začela obratovati leta 1825. Prizadevali so si, da bi občino Trbovlje odprli navzven, predvsem z
obnovo cest. Tako so leta 1820 zgradili cesto, kije vodila v Savinjsko dolino. V naslednjih letih so jo še razširili. Tako so pridobili prometno povezavo z državno cesto Dunaj -Trst. Mauretja sama sta zgradila še cesto preko sedla Sv. Urh (sedaj Ravenska vas), ki je bila z državno cesto povezana preko Trojan. Z obnovo teh cest se je gospodarska situacija nekoliko izboljšala. Z vozovi oziroma konjsko ali volovsko vprego so iz Trbovelj vozili premog, opeko, apno ter razne steklarske izdelke. Leta 1837 so nakopali že 420 ton premoga, kar za tiste čase in razmere ni bilo tako malo. Steklarna je proizvajala steklene plošče, kredno in brušeno posodo. Izdelke so prodajali v Italijo in dežele Bližnjega vzhoda. V nadaljnih letih je rudarska oblast Maurerjevim odobrila dodatno število jamskih mer.
PolegMaureijevegarudnikasejena področju Trbovelj pojavil še državni ali erarični premogovnik, ki jepridobil rudosledno pravico leta 1845 in mu je po pridobljenih listinah leta 1847 državna rudarska komisija priznala 42 prostih jamskih mer. Več kot jih imel v lasti Maurer. Leta 1857 so nakopali v tem premogovniku 43.891 centov premoga. V njem je rudarilo 51 moških. Tudi državni premogovnik se je z leti posodabljal, višal proizvodnjo premoga, raslo pa je tudi število zaposlenih.
K večji proizvodnji premoga je bistveno pripomogla na novo zgrajena in leta 1849 odprta železnica po savski dolini, ki še danes preko Maribora, Celja, Zidanega mosta in Ljubljane, povezuje Trbovlje z Dunajem, Trstom in dragimi državami. Kljub prometni povezavi je državni - erarični premogovnik slabo posloval, storilnost je bila nizka, stroški pa vse višji. Poleg tega so tudi politične razmere državi narekovale, daje premogovnik prodala novo ustanovljeni Vodenski premogokopni družbi v Trbovljah. Družba, ki jo je ustanovila skupina Ljubljančanov, je premogovnik odkupila leta 1867 in svojo dejavnost hitro razširila. Dokupovala je kmečko zemljo, širila in globila pridobivanje premoga, kupovala gozdove, ustanovila svojo Bratsko skladnico, uvedla zdravniško službo ipd.
Sodelovanje obeh premogovnikov, Maurerjevega in Vodenske premogokopne družbe, je bilo nujno. Skupaj so pričeli graditi ozkotirne železnice do južne železnice, za kar je dala idejo Vodenska družba, Maurerjeva pa se ji je leta 1869 pridružila pri projektu. Kupili
so zemljišče od Vod do izliva Bevščice v Trboveljščico, na kranjski strani pa kmečko zemljišče na Sv. Urhu. Leto kasneje so bila glavna dela dokončana. Po dvotirni progi so navzdol tekli vozički napolnjeni s premogom sami, nazaj pa sojih vlekli konji. Obratovali so dan in noč. Leta 1871 sov obeh premogovnikih nakopali 526.834,5 metrskih centov premoga.
Sprememb pa še ni bilo konec. Iz raznih razlogov se je za prodajo premogovnika Trbovlje najprej odločila Vodenska družba. Kmalu za tem so na Dunaju ustanovili novo družbo in 30. decembra 1872je žebil ustanovni občni zbor nove družbe, ki so jo imenovali Trbovelj ska premogokopna družba. Po novem letu so sklenili kupoprodajno pogodbo. Kupca je v pogodbi zastopala Dunajska bančna dražba, od nje pa je rudnik Trbovlje kupila TPD. Ne dolgo zatem jepostala še lastnik Maurerjevega premogovnika. Za rudnik Trbovlje seje začelo novo obdobje.
Opis rojevanjarudarstva v Trbovljah je kratek in morda bi bilo potrebno omeniti še kaj o gospodarjenju, stanovanjski gradnji, socialnih problemih, sodelovanju pri oblikovanju občine in njenih komunalnih naprav, začetkih boja rudarja za svoje pravice predvsem za višje plače, zaščito pri delu, deputatnega premoga in še in še. Vsekakor je bil namen tega kratkega sprehoda skozi minulih 190 let rudarjenja, obuditi spomin na še pred zadnjo vojno največji slovenski in tudi jugoslovanski premogovnik.
Tine Lenarčič
lili! Ji
Kandidati SKD Trbovlje
Trbovlje - Kandidatinja SKD Trbovlje za županjo je Dubravka Oberžan, dipl. ing. rudarstva, ki je v občinski upravi zaposlena kot načelnica oddelka za varstvo okolja in urejanja prostora. Kot zanimivost trboveljski krščanski demokrati poudarjajo, da SKD zagovarja večje število,otrok v slovenskih družinah. Skupno imajo kandidati kar 53 otrok, so zapisali v sporočilu javnosti in dodali: "Očitno v stranki SKD ne samo govoričimo temveč pometamo pred svojim pragom." Listo kandidatov za člane občinskega sveta sestavljajo: Branko Amšek, Jadranka Bencak, Anton Naglič, Janja Škerbec, dr. Uroš Prelesnik, Jožica Kreže, Bojan Rus, Jožef Dolanc, Bogomil Jerman, Mira Topole, Marija Janc, Marjan Prosenc, Jože Kovačič, Marija Pevec, Rihard Hren, Franci Pavli, Marta Smodiš, Mateja Medved, Egidij Brici, Milen Jamšek, Miran Kramberger, Franc Bola, Peter Pinter, Jožefa Hočevar, dr. Cvetka Skušek - Fakin, Dušan Renko in Igor Medved.
Z. A.
Kandidati LDS Zagorje
Zagorje - LDS Zagorja je na svoji volilni konvenciji z navdušenjem za njihovega kandidata za župana podprla Matjaža Švagana, ki že opravlja to delo v zagorski občini. Za svoj slogan na volitvah so si izbrali misel "Nadaljujmo začeto". Za člane občinskega sveta na listi LDS kandidirajo: Matjaž Švagan, Anica Ule Maček, Sandi Grčar, Janez Groboljšek, Greta Pregrad, Drago Butja, Ivan Zore, Janez Vovk, Janka Bantan, Nande Razboršek, Ani Režun, Marjan Kovač, Nevenka Ranzinger - Resnik, Ivan Bučevec, Danica Kurent, Irena Drašlar, Ivo Potočnik, Anton Leskovar, Vekoslav Aj tič,Brane Omahne, Štefan Lipičnik, Polona
Domadenik, Tomaž Klopčič, Bogdan Hribar,
Majda Drnovšek.
M.P.
Javna tribuna SNS
Hrastnik - Območni odbor SNS Hrastnik prireja v petek, 18. novembra ob 18. uri javno tribuno z gostom Zmagom Jelinčičem. Predstavili bodo kandidate za občinski svet in program stranke. Jelinčič bo odgovarjal na
Plačani ali neplačani župani?
Po kandidiranju sodeč ni veliko sedanjih in novoustanovljenih občin, kjer se ne bi potegovali za župane vsaj trije, pet ali več kandidatov. Izvoljenih bo le 147, kolikor imamo po novem občin, in kakih 2800 svetnikov ali uradno svetniških mest. Marsikje neradi izgovarjajo svetnik in zatrjujejo, da bi morali izbrati kakšno drugo ime, če žeodbomik preveč spominja na stare čase. Zelo malo volivcev pa ve, da obstoječa zakonodaja nikjer, niti v enem členu ne govori ali piše o tem, da bomo imeli profesionalne župane ali celo svetnike; zagotovo se bodo zanje odločile bolje stoječe občine, morda tudi manj bogate, kajti tako kot so stvari sedaj znane, naj bi številni kandidati za župane že sedaj pred volitvami izjavljali, da ne mislijo te funkcije opravlj ati pro fesionalno. Ali bodo besedo držali, če jih bo narod izbral, se bo šele videlo, zagotovo pa bodo morali marsikaterega med njimi - vsaj od začetka - številne, neposredne obveznosti prisilile,
da se bodo uvrstili med plačane župane.
Vsekakor ne bo napak še enkrat zagotoviti ali vsaj ugovtoviti, daprihodnjeobčine prav v ničemer ne bodo podobne sedanjim. Najmanj, da bi imele vsaj približno takšno in tolikšno upravo kot ga imajo sedanje. Ker vemo, da jim zakon ne predvideva izvirnih dohodkov, bodo v celoti ali skoraj v celoti odvisne od državnega proračuna, ne glede na to, da bodo po vsej verjetnosti imele nakaj svojih virov. Kdo ve, če bo obveljala prehodna odločba, po kateri mora država zagotoviti vsem občinam 90 odstotkov povprečne porabe v državi. Že lep čas napovedani zakon o finansiranju občin utegne stvari dokaj postaviti na glavo.
Tudi pričakovanja, da bo število zdaj zaposlenih na občinskih upravah prevzela država, ni najbolj trdno. Ve se, da naj bi celo dve manjši občini imeli skupno upravo.
Milan Vidic
vprašanja, ki bodo aktualna. Njihovi kandidati, ki bodo kandidirali za občinski svet, so: - v prvi volilni enoti: Denis Meterc, Igor Zavrašek, Aleš Herič, Zlata Pižmoht, Anica Kralj, Alojz Laknar, Branko Skaza, Milan Krpič, Matjaž Kramžar, Henrik Zupan in v drugi volilni enoti: Milan Kolar, Bojan Him, Anica Him, Branko Marinc in Ivan Zelenko.
D.H.
Zeleni Zagorja
Zagorje - Zeleni so v Zagorju številčno majhna stranka. "Očitno se Zagorjani premalo zavedamo, da naši najhujši problemi niso niti gospodarski, niti socialni, pač pa ekološki. Ne zavedamo se dovolj, da so v nas uprti slovenski pogledi, ko iščemo prostor, kamor bi v tem prgišču lepote pod Alpami odvrgli ostanke svoje sle po udobju. Uprti so v Zasavje, tudi v Zagorje. Slovenci nameravajo strupene odpadke zakopati, sežigali, se jih znebiti prav tu, v Zasavju. In če bo prehudo, si bodo svojo vest ohladili tako, da nas bodo izselili. Izseliti bo potrebno predvsem mlade, naše otroke. Kdor more, naj ukrepa čimprej. Ali pa se takšnim slovenskim načrtom postavimo po robu. Zeleni Zagorja bodo pri tem kazali pot. Samo zbrati se moramo, da krenemo," so zapisali Zeleni Zagorja v sporočilu javnosti. Kandidati Zelenih Zagorja za občinski Svet so: ing. Rudi Regancin, ing. Matija Gomilar, ing. Štefan Repovž, trgovka Slavi Ivnik, trgovec Franci Grišelj, mag. Marinka Draksler in ing. Matjan Skok.
Z.A.
Volitve ne bodo "uničile" Litijo
Kaže, da bo tokratna volilna kampanja za lokalne volitve Litiji glede izgleda prizanesla. V mestu so namreč postavili nekaj velikih tabel, na katerih bodo nalepljeni plakati za kampanjo. Resnici na ljubo je treba povedati, da tudi te table bolj spominjajo na tiste, ki jih ima PTT za svoje zveze, vendar pa bo s tem prizanešeno dru gim lokacij am, kamor so pred zadnjimi volitvami lepili plakate, pozive, vabila in predvolilna gesla. Litijajebila takrat bolj podobna razmetanemu smetišču kot pa urejenemu mestu, saj so bili plakati, pozivi in razna gesla nalepljeni prav
povsododograj, dreves, izložb, hišnih
sten, škarp. Pa bi tudi to še nekako šlo, če ne bi svoje opravil veter, dež in pa seveda "menjalci" plakatov.
Letošnja volilna kampanja bo, vsaj kaže, bolj prizanesljiva za izgled mesta. Tudi po volitvah nameravajo table pospraviti, morda bodo nekatere le ostale za lepljenje drugih plakatov, saj jih prireditelji tudi takrat, ko ni volitev, lepijo na vsa mogoča mesta. Sicer pa, počakajmo še dva tedna, bomo videli, kako bo tokrat.
M.B.
1

Roman Podlesnik se je rodil leta 1961 v Trbovljah. Tu je obiskoval osnovno šolo, srednjo pa je nadaljeval v letalsko tehnični šoli v Rajlovcu. Potem je prišla na vrsto strojna fakulteta letalske usmeritve in osnovno praktično šolanje vse do licence in poklica pilota v izobraževalnem centru Adrie Airways. In to še ni konec. Roman je nadaljeval šolanje v JAT-u za letala tipa DC 9. Do leta 1991 je delal v JAT kot kopilot.
Kaj delate trenutno?
Trenutno sem pilot v 15. brigadi vojnega letalstva. Letim na letalu Zlin 242 L.
In razstava? Kakšna se vam zdi?
Mislim, da je takšna zadeva potrebna, da gre v pravo smer. Rabimo mlade ljudi, ki bodo usposobljeni zadelo s tehniko, ki prihaja, in pilote, ki jo bodo lahko upravljali. Za takšno delo je potrebno precej entuziazma. Brez entuziazma ni nič. Če gre nekdo v to delo z namenom, da bo takoj zaslužil, da se mu bo takoj povrnil vložek, bo razočaran. Entuziazem je tista zadeva, ki človeka vleče naprej. To in ljubezen do aviacije.
In kdaj vas je "zagrabilo", kdaj ste vedeli, da boste postali pilot.
Sem eden ižmed takšnih, ki je v prvem razredu osnovne šole rekel, da bo pilot. To sem vedno trdil.
Vendar jih to veliko reče, piloti pa ne postanejo.
Sem eden izmed maloštevilnih, ki so to govorili in tudi naredili. Uspelo mi je postati pilot in to poklicni pilot.
Postati pilot ne uspe vsakemu, Čeprav se za to trdno odloči?
Tisti, ki imajo željo, ki so pravi entuziasti, imajo lahko težave z zdravniškim pregledom.
Lahko jih zavrnejo že na zdravniškem pregledu in s kariero poklicnegapilotani nič.
So pregledi zelo strogi?
Trenutno ni take strogosti, zahtevajo splošno zdravstveno stanje, da si pač normalno zdrav. Ne rabijo nobenih body builderjev, važno je le, da si zdrav. Je pa to eden izmed osnovnih pogojev. Uspešno je treba opraviti tudi šolanje in kup tečajev in preverjanj.
Zdaj ste v brigad i vojnega letalstva, dolgo časa pa ste bili v civilnem letalstvu. Lahko poveste kaj o tej izkušnji?
Praktično sem preletel vso Evropo. Od severa do juga. Od Moskve do Afrike.
Za JAT?
Da, za JAT. Nisem bil v Ameriki in Avstraliji. Vsepovsod po Evropi, kjer je letela devetka, sem letel tudi jaz.
Mislite DC 9?
DC 9, ja. Mojanajpogostejšadestinacijaje bila London. Predvsem je bilo veliko čarterskih letov iz Pule, Dubrovnika za London. Zgodilo se je, da sem bil po cel teden v Puli in sem vsak dan odletel v London in nazaj. Ta zadeva je bila kar naporna.
In koliko traja takšen let? Na primer Pula - London?
Roman Podlesnik
Približno dve uri.
In kako to, da ste se znašli v 15. brigadi, v vojnem letalstvu?
To je dolga zgodba. V glavnem sem želel poizkusiti tudi to. Pa še nekaj je. 15. brigada je nabavila letalo, ki je trenutno v reviziji in pride nazaj čez dva meseca. Mislim, da bom na tem letalu nadaljeval kariero. To je letalo Turbo let 420, to je transportno potniška varianta letala, namenjena za prevoz 20 potnikov.
Se pravi nov izziv?
Je nekaj novega, upam, da bom nadaljeval na tem letalu.
Lahko poveste še kakšno zanimivo stvar, ki se vam je zgodila?
Zelo neprijetna zadeva je bila pri poletu iz Hamburga zaDubrovnik. Ko smo že vzleteli, so nam kontrolorji sporočili, da imamo na letalu bombo. Treba je bilo hitro ukrepati. Rekli so, da bo bomba eksplodirala v roku petnajstih minut. Bili smo že precej visoko in precej oddaljeni od letališča. S kapitanom sva se vseeno odločila, da obrnemo in nemudoma pristanemo na hamburškem letališču. Ko smo pristali, smo vprašali policiste, kaj je bilo. Rekli so, da na letalu ni ničesar, kar bi lahko povzročilo eksplozijo. Niso povedali, ali so kaj našli niti, da niso našli. Rekli so samo, da je letalo varno. Večina potnikov pa je vseeno odpotovala iz Hamburga z vlakom!
Razstavljena letala v Trbovljah.
Jure Nagode
im §
Litija - Letošnje poletno neurje je v litijski občini pustilo velike sledove. Popravilo cest in drugih objektov bo trajalo še dolgo, najbrž se bodo s tem ukvarjale tudi nove lokalne in državne oblasti.
Kljub temu je litijska občina poskrbela za najnujnejša sanacijska dela prav povsod, večji objekti pa prihajajo na vrsto sedaj. Tako bodo zgradili nove mostove v Lupinici, Dvoru pri Veliki Kostrevnici in Podšentjurju, za kar je zagotovljenih 10 milijonov tolarjev.
M.B.
Litija - Tudi Veliki Vrh nad Litijo je bil hudo prizadet ob neurju 5. julija letos. Nova asfaltna cesta je močno načeta, zlasti na tistih delih, kjer še ni bilo muld. Najnevarnejši del je pri Zupančiču, kjer je plaz odnesel skoraj vso cesto. Sedaj so pripravljeni projekti za sanacijo tega nevarnega mesta in po vsej verjetnosti bodo dela še letos končana.
Na Velikem vrhu je občina poskrbela tudi za nov oporni zid pri eni izmed hiš, prav tako je nov oporni zid dobila najbolj ogrožena hiša v Gradcu.
M.B.
Trbovlje - Pred nekaj dnevi je latalo trosilo nad Trbovljami številne letake, s katerimi je trgovina Roni d.o.o. iz Novega mesta vabila na akcijsko prodajo konfekcije, perila, obutve ipd. Taje bila 10. in 11. novembra od 9. do 19. ure v avli DD Trbovlje.
T.L.
Trbovlje - Konec oktobra je izšla na OŠ Trbovlje, PE Alojza Hohkrauta, nova številka njihovega šolskega glasila. Tokratna številka, razmnožena na A/4 formatu in na desetih listih z barvnim ovitkom, se nanaša v celoti na denar in varčevanje.
Učenci in učenke te šole so napisali in tudi ilustrirali številne prispevke o pomenu denarja in nujnosti varčevanja.
T.L.
Trbovlje - Trgovsko podjetje ABC Agrohit v Trbovljah jepred kratkim temeljito obnovilo svojo trgovsko hišo - blagovnico na Ulici 1. junija 3. Celotno stavbo so prepleskali, tako da je sedaj svetlomodrebarve, izpostavljeni robovi pa so temno modri.
T.L.
Krašnja - Vokalna skupina Cantate iz Čemšenika je nastopila na kulturni prireditvi, ki sojo krajani Krašnjepripravili v počastitev mednarodnega leta družine. Izvajala je dela Ropitza, Beethovna, Trošta in Kramolca. Osrednje razmišljanje o pomenu družine danes, o vrednotah, iz katerih bi morala živeti slovenska družina, da se kot narod ohranimo in (za) živi mo bogatejše življenje, o veselju in ne strahu do življenja... je pripravil jezuit p. Lojze Markelj. Na prireditvi se je predstavila tudi Snojeva družina, ki je še pred nekaj leti stanovala v Zagorju.
T.N.
Partizanski vrh - Redni zbor vaščanov Partizanskega vrha in Čehinje bil v soboto, 29. oktobra. Dnevni red je zajemal probleme vodooskrbe na Partizanskem vrhu in Čebinah ter plan za leto 1995. Sklenili so, da uvedejo postopek glede informiranja o izgradnji vodooskrbe in da na naslednjo sejo povabijo vse pristojne. Plan za leto 1995 obsega vodovodno oskrbo, vzdrževanje cest, ureditev bankin in odbojnih ograj na cesti Izlakar - Potoška vas, javno razsvetljavo, ureditev potokov, odvoz smeti.
Krajani so izrekli skupno nezaupnico Milanu Žnidaršiču (komite za urejanje pro-storaobčineTrbovlje) in podjetju PIN.
U.l.
Povabljenih ni bilo
Vaški odbor Partizanski vrh je imel v ponedeljek, 7. novembra, sestanek. Člani odbora so se že na prejšnji seji odločili, da bodo svoje probleme predstavili tudi javnosti in tako so medse povabili novinarko Radia Trbovlje Romano Beravs. Na sejo so bili povabljeni tudi Franc Princ in Pavel Cestnik (oba KOP), Milan Žnidaršič (komite za urejanje prostora občine Trbovlje) in pa Srečko Planinc (predsednik KS Klek). Tik pred začetkom seje so se Franc Princ, Milan Žnidaršič in Srečko Planinc opravičili, da j ih na sejo ne bo.
Glavna točka dnevnega reda je bila vodooskrba Partizanskega vrha in Čebin. Od vseh povabljenih, ki bi krajanom lahko odgovorili na vprašanja je prišel le Pavel Cestnik in še ta je takoj na začetku pojasnil, da on nima potrebnih informacij. Krajane je seveda zanimalo, kdaj bo zagotovljena vodooskrba. Na KOP so oddali že 14 prošenj za hidrante, vendar od tam niso dobili niti enega odgovora. Pavel Cestnik je zatrdil, da priključitev na že obstoječe vodovodno omrežje ni mogoča, ker pač ni dovolj enakomernega pritoka vode. Edina rešitev za krajane so torej novi rezervoarji za vodo, vendar bi bilo najprej potrebno dobiti projekte in zagotoviti finančna sredstva.
Voda bo tako še naprej odtekala s Partizanskega vrha in Čebin v dolino, medtem ko je krajani sami nimajo dovolj niti za lastne potrebe.
U.l.
Č	--
Srečanje slovenskih NVO
Dvodnevno srečanje slovenskih nevladnih okoljevarstvenih organizacij je potekalo 11. in 12. novembra v prostorih MBP -Morske biološke postaje Portorož. Srečanje je bilo namenjeno predvsem predstavitvi posameznih projektov, idej ter oblikovanju učinkovitejšega sodelovanja nevladnih organizacij. V uvodu so predstavili vsebino srečanja Borut Mozetič - DOPPS eden od organizatorjev srečanja, Andrej Klemenc - Slovenski E forum kot predlagatelj neposredne komunikacije NVO, ki omogoča izgradnjo zaupanja, Milena Marega - REC je predstavila oblike povezovana NVO v sosednjih državah,ter predstavila tudi Regionalni ekološki center REC za srednjo in vzhodno Evropo, ki je mednarodna neprofitna okoljevarstvena organizacija, ki je med drugim financirala tudi tokratno srečanje v Portorožu. Jožef Horvat - Gibanje SMER pa je predstavil predlog Združenja varuhov narave Slovenije, ki bi deloval kot regionalni odbor ter kot odbor za komunikacije s predstavniki državnih organov. V nadaljevanju diskusije je bila razrešena dilema glede organiziranosti novega foruma, saj večini NVO ustreza mrežna organizacija. Prvi dan popoldanskega srečanja so predstaniki obravnavali tudi informacijsko računalniško povezvo med NVO, si ogledali diapozitive naravnega rezervata Isolla della Cona ter mednarodni projekt Drava - Mura. Obravnavali so tudi problematiko po interesnih področjih. V soboto 12. novembra si je 60 predstavnikov NVO ogledalo naravni rezervat ob izlivu reke Soče v Italiji, srečali so se tudi z italjanskimi NVO in z Greenpeacom. Na tem drugem tovrstnem srečanju NVO so bili prisotni tudi predstavniki zasavskih NVO in sicer Društvo za varstvo okolja Zagorje ter Ekos Zasavje -Zasavska ekološka skupina. Prihodnje srečanje bo v začetku januarja v okviru izobraževalne delavnice o komuniciranju.
Aleš Matko

Projekt Levstikova pot iz Litije inTuristično društvo Čatež sta v soboto, 12. novembra, organizirala že 8. množični pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Udeležilo se ga je preko 5000 ljudi (sodeč po številu na proslavi na Čatežu), medtem ko se jih je na startu v Litiji prijavilo 2500 (izjava organizatorja). Med pohodniki je bil, kot vsa leta doslej, tudi letos predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Pot je vodila udeležence pohoda iz različnih krajev Slovenije. Start je bil na železniški postaj i v Litiji, kjer ni bilo gneče pri potrjevanju dnevnika in kamor so lahko prispeli z vlaki, avtobusi, bližnji pa celo peš, nato je vodila preko mostu in Frtice v Šmartno po asfaltu in toplem soncu.
Ob 100 let stari cerkvi smo se popotniki lahko odžejali z mladim vinom na stojnici in hitro naprej, levo mimo Usnjarne in Mesarije proti Bogenšperku. Kaj kmalu smo zavili iz asfaltne ceste v gozd, proti Jelš, Preski in dalje do Liberge (iz sonca v meglo), kjer je bila pri stari sušilnici sadja pri Medvedovih druga kontrolna točka. Kratek postanek, potrditev pohodnega dnevnika, potešitev lakote in žeje (saj j e Martinova sobota) ter nadaljevanjepoti mimo grmade, skozi Gobnik (mimo Bojčeve zidanice) v Moravče do Tonine hiše, kjer je živela Levstikova ljubezen, Zidarjeva Tona. To je hkrati tudi tretja kontrolna točka.
Na poti proti Gobniku smo dohiteli najstarejšo skupino pohodnikov iz Kranja, ki
so že tretjič na pohodu. Stane Stopar (65 let) nam je povedal nekaj misli o pohodu: "Naša skupina (25 ljudi) se je pripeljala v Litijo z vlakom kot lani in predlanskem. Po prihodu na cilju se bomo seveda, kot se za stare kosti sposobi, malo odpočili. Z avtobusom se bomo morali čirnprej odpeljati na Veliko Loko, ker jih za povratek v Litijo ni. (Takrat še nihče od
popotnikov ni vedel, da je litijska občina organizirala tudi prevoz v Litijo. - op.p.) Če je to Pohod od Litije do Čateža, bi moral biti tudi avtobusni prevoz zagotovljen nazaj v Litijo na start - železniško postajo. Drugače je ta pohod eden najbolje organiziranih pohodov v Sloveniji."
Ob Tonini hiši v Moravčah smo si ogledali obnovljeno kaščo (lastnik Milan Resnik jo je obnovil prav zaradi Levstikove poti, čeprav jo je sprva nameraval porušiti). Malo smo se okrepčali (kot na stojnicah med potjo) in nadaljevali pot preko njive (ne po cesti), proti nekdanjemu gradu Turn, kjer je danes samo še grmovje) preko reke Mirne do Grajskega ribnika. Pot smo nadaljevali po gozdni poti in kmalu zagledali na hribu zvonik Čateške cerkve - znak, da smo že zelo blizu. Še vzpon na hrib, na obnovljeni vaški trg na Čatežu.
Med potjo proti Čatežu smo se pogovarjali z Nacetom Sirkom iz Save pri Litiji (43 let): "Na pohodu sem že petič. V Litijo sem se pripeljal z vlakom. Iz cilja na Čatežu, namesto v Litijo
bom moral iti v Veliko Loko, Ljubljano in nazaj na Savo. Namesto, da bi bil doma ob 16. uri bom ob 20.00. Le čigava ideja je to?!"
Na novo odprtem vaškem trgu na Čatežu so na prireditvi, ki jo je pripravilo Turistično društvo Čatež nastopili: PZ KUD Fran Levstik Gabrovka, učenci iz OŠ Gradec Litija, Zagorski fantje iz Šentlovrenca in Modra kronika s
Najstarejši udeleženec.
scenaristom in voditeljem Marjanom Podbojem ter Krjavljem. Med uglednimi osebnostmi niso manjkali Milan Kučan, litijski župan Mirko Kaplja, trebanjski župan in predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič in poslanka v Državnem zboru Danica Simčič.
Litijski župan Mirko Kapljaje na cilju dejal: "Ta pot dobiva smisel zaradi kateregaje nastala. Zdaj smo ugotavljali, da živi tudi med letom. Vrh vsega je sedaj že tradicionalni pohod od Litije do Čateža na Martinovo soboto dan, ko je šel na pot tudi Levstik. Letos je bilo nekaj zmede, ali bodo vozili avtobusi nazaj v Litijo ali ne. Vendar seje tudi to pred nekaj dnevi rešilo. Na parkirnem prostoru čaka na odhod pet avtobusov. Na novo je urejen tudi vaški trg na Čatežu. Skratka, kulturno - zgodovinska pot po kateri je šel Fran Levstik je čedalje bolj organizirana."
Predsednik občine Trebnje Ciril Pungratnik: "Mislim, daje pot primerno dolga za tiste, ki potrebujejo rekreacijo in ima v sebi neko zgodovinsko poanto, prebujanje Slovenstva. Prireditev je v teh letih pridobila na značaju in obsežnosti glede udeležbe, zato bi morala postati sestavina širšega pomena in ne le stvar dveh občin (Litijske in Trebanjske)."
Najstarejši udeleženec Ivan Najnšek (roj. 11. maja 1914) je povedal: "Pot je v redu spelj ana. Letos sem drugič na pohodu. Prihaj am iz Planinskega dmštva Ravne in zagotovo se v prihodnjem letu spet vidimo."
Tekst in foto: Marjan Šušteršič
Lakoto je treba potešiti—
IB
Pisma, bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časoplsn-tifmnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju^Mefodplsanih pisem ne objavljam oj^Do Inna pisem jezični prostora omejena na največ SOdjpkanjbvrstlc^JJredniStvoj^ipridržuje pravico skrajtotltekst ali pa objkvm daljšega, Cetreejil, da bi s skrajčatijem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Dom starejših v Hrastniku
V preteklem tednu je Zasavje zaznamovalo odprtje preurejenega doma starejših občanov v Hrastniku. O tem ste poročali tudi vi. Med izvajalci in opremljevalci doma sva žal pogrešala ime glavnega projektanta prenove. To sva bila tudi tokrat midva. Največje breme je tokrat nosil Jurij Kolenc, dipl.inž.arh. Rasel je z domom od začetka do danes, kar je skoraj dve leti. Skrbel je za tehnično dokumentacijo prenove, izdelal detajle načrte opreme in skrbel za samo izvedbo. Rezultati šobili predstavljeni širši javnosti 28. oktobra letos. Prepričana sva, da bi lahko marsikaj zvedeli tudi od naju.
Ni nama vseeno, da tako zelo radi pozabite na avtorje posameznih projektov. Prosiva vas, da v prihodnje namenite kakšno vrstico ali besedo tudi za avtorja. Prepričana sva, da se strinjate z nama. Pod vsakim člankom ali sestavkom je podpisan avtor. Naj se ve, kdo kaj dela. To pa bi rada dosegla tudi midva. Če pa naju boste kdaj potrebovali, sva vam vedno na voljo.
Ratko Blažič dipl.inž.arh. in Jurij Kolenc dipl.inž.arh
Majcen - direktor IGM
Pred približno tremi leti je Rika Majcna, direktorja IGM, obiskal Zagorjan, posrednikmed našimi in švicarskimi firmami. Prinesel mu je ponudbo za relativno ugoden nakup švicarske opreme za sežig komunalnih odpadkov. V postopku sežiga se uporablja nekaj malega apna, za postavitev linije je potreben ustrezen prostor, za upravljanje postopka pa okrog 10 delavcev. Posrednik je ponudbo skupaj z videokaseto, ki je postopek prikazala tako čedno, da bi ga bilo mogoče postaviti v kakšno pekarno, izročil direktorju Majcnu zaleden
dni. V tem času bi se moral odločiti za ali proti nakupu. V primeru zavrnitve bi ponudbo posredoval v Kresnicah, kjer jo bodo (tako posredniki!) z obema rokama zgrabili.
Kaj zdaj? Relativno poceni bi bilo mogoče postaviti novo linijo, ki bi zaposlila 10 IGM-ovcev in podaljšali uporabnost odlagališča komunalnih odpadkov nad IGM. Anuitete bi bilo mogoče vsaj delno odplačevati z denarjem, ki bi ga jim za usluge odvajal KOP. Mamljivo, ni kaj! Direktor Majcen pa se je očitno čutil odgovornega tudi za zdravje "svojih" ljudi in okoliških Zagorjanov. Zakaj bi se sicer odločil za obisk pri strokovnjaku za ravnanje z odpadki v Sloveniji. Rad bi izvedel, ali je ponudba tudi ekološko sprejemljiva. Pogovora z omenjenim strokovnjakom se je poleg njega udeležil direktor razvoja IGM, zagorski posrednik posla in jaz, ki sem na direktorjevo željo navezala stike z Ljubljano.
Kaj smo izvedeli? Oprema je za švicarske razmere zelo primerna, za nas pa zaenkrat nesprejemljiva. Zakaj? Švicarske gospodinje odpadke odlagajo ločeno v štiriprekatne kontejnerje: posebej hrano in druge organske odpadke, posebej polivinil, ostanke barv, topil, strupov,...skupaj z embalažo, posebej papir. Izločajo (za občasno pobiranje) tudi kovinske dele. Kar po vsem tem ostane, gre v četrti prekat v kontejnerju. In le ti zadnji odpadki so namenjeni sežiganju v procesu, kakršen je bil predstavljen na IGM. Pri nas je prekat samo eden, to pomeni, da bi sežigali tudi snovi, ki v opisanem postopku sproščajo strupene snovi, od katerih so nekateri bojni strupi 1. kategorije.
Mimogrede: pododbne strupe bo v veliko večjih količinah pošiljal v okolje cementamiški dimnik, če se bodo stvari neovirano odvijale naprej. Vendar bi bile količine tudi v "IGM-ovem"
primeru dovolj velike, da bi bilo močno ogroženo zdravje (rak, depresije, samomori,...) predvsem delavcev, ki bi postopek upravljali, pa tudi drugih delavcev v IGM in vseh okoliških Zagorjanov. Strupeni plin bi po oceni ob "ugodnem" vetru segali do centra mesta. Kar v Ljubljani sta se generalni direktor in direktor razvoja IGM odločila, da v posel ne gredo. Kaj je s ponudbo in pravljično kaseto storil posrednik, mi ni znano.
Komentar: če bi direktor Majcen takratno ponudbo in kasneje morda še druge (neuradno se je govorilo o možnosti postavitve mešalnice slovenskih posebnih odpadkov, ki jih bodo sežigali v cementarni) sprejel, bi bil dober direktor. IGM bi namreč bil v Zagorju to, kar je Cementarna v Trbovljah -podjetje, ki ima najmanj denarnih težav (čeprav se apno tn cement slabo prodajata). In Majcen bi bil še vedno direktor.
Marinka Draksler, Kisovec
Folkloristi že vadijo
V zadnji številki Zasavca, ki je izšla 10.11., sem zasledila prispevek Saše Grobljar "Folkloristi že vadijo". Kot Študentka 2. letnika etnologije in kulturne antropologije sem začutila dolžnost, da avtorico tega prispevka opozorim na določene napake, ki jih je storila z uporabo določenih pojmov.
Folklora je na tradiciji temelječe, spontano, pretežno nešolano, večplasno ustvarjanje in poustvarjanje posameznika ali skupine. V širšem smislu je to ljudska kultura, ki jo v današnjem času imenujemo tudi množična kultura. Pojavne oblike folklore so ljudsko slovstvo, glasba, ples in šege. Zato se takšna dejavnost, ki jo vodi prof. Nives Šerbec, lahko imenuje folklorna skupina in ne folklora. V naši stroki pa je znano, da folklorne skupine niso verodostojen prikaz ljudskih plesov in običajev, zato ta dejavnost ni folklora.
Veda o folklori je folkloristka. Torej ljudsko kulturo oziroma folkloro preučujejo folkloristi. Folklorist je torej znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem ljudske kulture, ne pa član folklorne skupine. S takšnim
nestrokovnim pristopom se namreč izničijo vsa leta študija in znansvenega dela folkloristov, ko po televiziji in drugih medijih označujejo člane folklornih skupin za folkloriste. Upam, da bo sedaj razumevanje teh pojmov vsaj malce lažje.
Dušanka Klančar, Dol pri Hrastniku
Apel lastnikom živali
Društvo za varstvo in proti mučenju živali ponovno opozarja na neprimerno ravnanje z domačimi živalmi. Na terenu vse pogosteje opažamo, da nekateri lastniki slabo ravnajo z njimi. Ali se res premalo zavedamo, da je človek le del narave? Če si je prilastil pravico, da si je žival podredil, potem nima pravice brezbrižno, zanemarjeno, malomarno in kruto ravnati z njo. Tudi živali čutijo strah in bolečino, trpijo, če so trpinčene, čutijo kot človek lakoto, žejo, vročino in mraz. Enako potrebujejo ljubezen in razumevanje od človeka.
Zima bo kmalu pred vrati in ker so v tem času najbolj prizadeti psi čuvaji priklenjeni, posebno na podeželju, prosimo vse lastnike, da čimbolj poskrbijo za svoje najbolj zveste prijatelje -pse. Njegovo bivališče naj bo lesena uta, opažena in dobro izolirana, dovolj topla in suha, nepremočljiva, varna pred vremenskimi neprilikami. V uti naj bo vedno otep suhe čiste slame ali primerno ležišče. Pred vhodom naj bodo položene deske, ne pustite psa ležati na cementiranih tleh, ker bo kmalu postal bolnik (revma, mehur, ledvice). Tudi utrjen pes čuvaj sodi ob hudem mrazu ne več v pasjo uto, temveč v hlev ali hišo.
Pes naj ima okrog vratu usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati, veriga naj bo lahka, dolga najmanj 3-4 metre, za sprostitev pa ga je treba večkrat spustiti z verige. Pes čuvaj mora imeti dnevno poleg čiste pitne vode tudi najmanj enkrat ali dvakrat na dan izdaten gosti obrok tople zdrave hrane. Ne dajte psu votlih kosti perutnine, zaužita kost se psu često zarije v črevesje, kar ima za posledico bolečine, hiranje in pogin živali. Mlade psičke je treba hraniti večkrat na

dan. Psu, ki vam zvesto čuva imetje, v primeru bolezni nudite pravočasno veterinarsko pomoč. Do ostarelega ali neozdra-vljenega psa bodite humani in mu podarite nebolečo usmrtitev, ki jo opravi živinozdravnik.
Ker je pes družabno bitje, ki ljubi svojega gospodarja, mora čutiti, daje član družine, zato naj ne bo njegovo bivališče osamljeno (v oddaljenih barakah, skednjih, kozolcih ali celo ob med tednom praznih "vikendi-cah"). Prav tako prosimo dobrosrčne ljudi, davmrazu, ki prihaja, skupaj poskrbimo za izgubljene, zavržene, lačne, premražene brezdomne živali (muce, psi) poskrbimo za ptice. To je dolžnost vsakega kulturnega človeka. Cilj vseh Društev proti mučenju živali je preprečitev vseh oblik mučenja pod motom''Tudi žival ima pravico živeti!"
Štefka Kurent, Celje
Krivica, da ali ne?
Napočil je čas, ko se začnejo plesne vaje četrtošolcev. Seveda se vsi hočemo kar najbolje pripraviti na maturantski ples in plesne točke so pač najpomembnejše, kajti če le-teh ne bi bilo, bi bil maturantski zaključni ples le navadna
veselica. Ekonomska srednja šola in gimnazija spadata pod istega ravnatelja oziroma ravnateljico in človek bi si mislil, da imamo isto vrednost, iste privilegije oziroma da nobena izmed smeri nima privilegijev - da smo enakopravni.
Toda gimnazijci so nas -ekonomce zopet prepričali, da to verjetno nikoli ne bo mogoče. Ker so se pač gimnazijci prvi "pobunili" zato, da bi imeli plesne vaje v brezplačni telovadnici naše šole, ob najugodnejšem času, smo bili mi kar na hitro odstranjeni. Hoteli smo imeti plesne vaje v kateremkoli drugem času, ampak to ni bilo mogoče, kajti šoli sta preobremenjeni z aktivnostmi. Vljudno, s pisno prošnjo smo gimnazijce prosili, da bi nam odstopili en turnus v telovadnici, za kar smo bili vsi istega mnenja, bi bilo enakopravno, če se to še gremo. Že takoj naslednji dan smo slišali pikre pripombe na naš račun, nekatere od razredničark gimnazijcev so bile za to, druge ne (g. Berčon). Ker prijazni četrtošolci niso bili navdušeni nad našo idejo, prošnja ni bila ugodena. Tako smo odšli do gospe Lipičnik - ravnateljice, ki pa nas je na hitro odstranila: "Gimnazijci so se prvi spomnili!"
Katja Kovač, Trbovlje
Volitvam v popotnico
Avstrijci so že opravili svojo demokratično dolžnost z volitvami in referendumi od vstopa v Evropo do zadnjih volitev pred kratkim. Pri nas pa po vseh prepirih in aferah prihajamo do tega, da bomo imeli volitve v področju lokalne samouprave, kjer se bo bol boj za stolčke občinskih svetnikov in županov po celi Sloveniji. Vprašali se boste, kaj imata pri tem skupnega Avstrija in Slovenija? Pravzaprav nič in prav v tem je poanta. Avstrijci so se znašli in si privoščili recept igre na srečo ali po domač igra z nagradnimi vprašanji. Tako je pred volitvami Haiderjeva svobodnjaška stranka poslala svoj propagandni letak po pokrajinah. Vse lepo in prav, če ne bi bila na drugi strani še anketa o trenutni vladi Vranitzkega. Tri vprašanja so zapmala področje nacionalnega produkta, pokojnin in otroških dodatkov ter mnenje o državni zadolžitvi in državnem proračunu. Vsiposlani odgovori naj bi sodelovali v nagradnem žrebanju, prva nagrada pa je bil novgolf. Tako so si svobodnjaki zlahka pridobili še več glasov in na prefinjen način pridobili mišljenje volivcev, ki so volili zanje. Morda ne bi bilo nič narobe, čebisi naši strankarji namesto zdrah in nepotrebnega blatenja omislili kaj podobnega. Volivce je namreč težje pridobiti kot denar ali materialna sredstva. Se bodo slovenski strankarski prvaki odločili za to pot ali za blatenje in realsocialistični način agitiranja?
Rudi Špan

Večkrat sem že pisal o tem, da postaja Zasavje vse bolj slepo črevo sredi Slovenije in bo tako tudi ostalo, če Zasavci ne bomo znali povezati svojih zahtev. Zgledov pri tem ne manjka - na primer Štajerska z Mariborom. Tam je zaveranost v svoj kraj in pokrajino tako velika, da npr. poslanec Tone Partljič pred vsakim glasovanjemv državnem zboru vpraša: če glasujem za, je to kaj proti Mariboru?
Zadnji primer skubljenja Zasavja je osnutek predloga slovenskega Ministrstva za zdravstvo o kategorizaciji bolnic na Slovenskem. V njem je trboveljska občina predvidena za krajevno bolnico, kjer naj bi bila najmanj dva oddelka. Seveda je možno to formulacijo prevesti sčasoma tudi na samo dva oddelka. In smo spet pri že obravnavani temi. Komur spomin nese v krajšo zdravstveno zgodovino Slovenije, se bo spomnil, da smo se v Zasavju pred leti komaj otresli pobud, da bi v Trbovljah enostavno ukinili kirurgijo in ginekološki oddelek trboveljske bolnišnice. Pomeni sedanji predlog le bolj pretkan manever slovenskih zdravstvenih politikov?
Ali lahko Zasavce res vozijo, kot se prestolnici zahoče? Očitno lahko. Kajti tako malo sodelovanja, kot ga je med zasavskimi občinskimi veljaki v zadnjem času, ne pomnijo niti najstarejši kronisti Zasavja. Politiki, ki ne znajo sodelovati s kolegi, ki so druge barve in prepričanja, so slabi politiki. Oziroma to sploh niso. In V Zasavju je v zadnjem času najbolj važno dobivati točke. Za to nekateri ne izbirajo sredstev, nabirajo si jih tudi na škodo soseda. Kratkoročno se takšno obnašanje seveda obrestuje, dolgoročno nikakor ne. Če v tem prostoru ne bo sodelovanja, nas bodo lahko še bolj veselo vozili sem ter tja.
Namesto, da bi bili ponosni, da smo Zasavci, se tega še vedno sramujemo. Štajerci so ponosni, dasoŠtajerci, ustanovili so svoj forum za Štajersko, bolj za hec kot zares govorili o odcepitvi. Zasavci pa se ne znamo postaviti po robu niti takrat, ko nas npr. v Ljubljani zbrišejo s seznama pokrajin. Mimo smo sprejeli ukinitev UNZTrbovlje - samo trboveljsko inpriljubljan-sko so ukinili, ostalih ne... Sedaj v Ljubljani gospodarijo z največjim delom zasavske zemlje. Ta je bila nekdaj last zasavskih rudnikov, sedaj je večinski lastnik RRPS država. In občinski ljudje ne morejo niti prdniti, ko se npr. domačini pritožujejo, da na zemlji, ki so jo kot rudniški najemniki obdelovali več deset let, sedaj orjejo in kopljejo "južnjaki". In so pri tem vse bolj objestni.
Prav žalosti me zato, da nisem še v nobenem izmed programov strank za lokalne volitve našel med obljubami tudi to, da se bodo zavzemali za tesnejše sodelovanje med zasavskimi občinami.
Marko Planinc
Trbovlje je končno dobilo tri popolne osemletke. OŠ Revirski borci, OŠ Ivan Cankar in OŠ Tončke Čeč bodo 1. januarja 1995 postale pravno formalno osnovne šole. Pouk v njih seje pričel že septembra, svečana slovesnost v ta namen pa je bila 9. novembra. Na kulturno prireditev ob prigrizku so bili povabljeni starši, sodelavci projekta, manjkal pa ni niti minister za šolstvo in šport Slavko Gaber.
Gaber na obisku
Ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra je ravnateljica Darinka Kostanjšek popeljala po vseh treh osnovnih šolah in mu seveda pokazala nove prostore. "Očitno je, da je bil to velik kompleks, verjetno dokaj težko vodljiv," je povedal Gaber. "Neko kvalitetno upravljanje je bilo prej bolj iluzija kot resničnost. V teh šolah je šlo za bolj ali manj nenormalno strukturo. Kot mi je znano, j e bila na šoli Revirski borci prej samo predmetna višja stopnja, ki je sama po sebi prikrajšana za neko dinamiko med to populacijo. Sedaj je temu konec in po novem letu bodo to uradno samostojne popolne osemletke. Dobile bodo še kakšno ravnateljico oz. ravnatelja in čez nekaj let bodo ostali samo še spomini na neko veliko šolo v Trbovljah. Prepričan sem, da se bo tega najbolj spominjala gospa Darinka."
v sivih in pustih razredih. Zdaj se selijo iz rumenega, vijoličnega v zelen razred. Med odmorom po besedah ravnatel -jice ni več slišati razgrajanja. Naj le tako ostane. Toda ni bilo razgrajanje tisto, ki je spodbudilo spremembo. Ko se je "novopečena" ravnateljica Darinka Kostanjšek udeležila prvega sveta staršev, so se nanj o usule kritike, češ zakaj je v Trbovljah le ena in ne tri osemletke.
"Bila sem presenečena," Prisotne je pozdravil minister.
pravi Kostanjškova, "toda
pritiski staršev, tudi nezadovoljstvo učiteljev, problemi, ki so se javljali v šoli in med otroki samimi, mi je narekovalo, daje nekaj le treba storiti." Spomladi 1990. leta, ko je bila na obisku v Trbovljah namestnica predsednika republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Martičeva, soji svetniki omenili našo težavo. Rcklaje,
Darinko Kostanjšek je Gabru razkazala—
Ministrstvo je trboveljskemu projektu namenilo 15 milijonov tolarjev. Pa je to edini takšen projekt v Sloveniji? "Po številu otrok je bila trboveljska šola največja v Sloveniji. Kot taka je dobila tudi prioriteto v razmisleku, ki ga Ministrstvo ta trenutek vodi. Šole kaže razseliti. Trboveljski primer pa ni edini. Na Ravnah in v Izoli sta podobna primera. Tudi ta dva projekta se zaključujeta. Mislim, da normaliziramo šolski sistem," je še dejal minister Gaber.
Kako se je začelo
Pouk v preurejenih prostorih seje pričel že septembra. Otroci so po besedah ene izmed učenk zadovoljni. Njihov pouk se ne odvija več
— prenovljene razrede.
daje potrebno z aktivnostmi začeti s pomočjo Ministrstva in Zavoda za šolstva. Konkretnih rešitev ni nakazala. "Dodala je le, naj spodbujamo svoj kolektiv, da bo vendarle še zdržal v teh razmerah," nadaljuje Kostanjškova. "Takrat res ni bilo prijetno delati na šoli. Učiti krdelo najstnikov od osmih do šestnajstih."
Pozneje je na skupščini poslanec Sotlar javno predlagal spremembe. Ustanovitelj, se pravi občina, je imenoval komisijo, v kateri je bila tudi Kostanjškova. "Takrat sem se slučajno udeležila nekega seminarja, na katerem je dr. Bogdan Lipičnik predaval, kako rešujemo probleme. Predlagala sem ga za sodelavca in dr. Lipičnik se je vabilu takoj odzval. Danes sem prepričana, daje projekt izvrstno zastavil. Sevedase je po teoretično izdelanem projektu zataknilo pri sredstvih.

Občina je ugotovila, da projekta finančno ne bo zmogla in pričela so se pogajanja z Ministrstvom za šolstvo in šport. V času ministra Venclja smo bili deležni le moralne podpore, šele v Gabrovem času smo se začeli pogovarjati tudi o denarju. Spominjam se, da sem lani obiskovala razne posvete, ki se jih je udeleževal tudi minister in ga vsakič znova spraševala, kako stvari napredujejo. Vedno je bil zelo previden. Obljubljal je, da denar bo, nikoli pa ni povedal, kdaj. Lani, ko je bilo že vse pripravljeno za pričetek izvajalskih del, denarja še vedno ni bilo. Čeprav so vsi obupali, sem sama trdno verjela, da bomo projekt izpeljali. Ministrstvo nam je 7. septembra lani končno le nakazalo 15.000.000 tolarjev in z deli smo pričeli. 1. januarja 1995 bodo z uradnimi popolnimi osemletkami postale sedanja ravnateljica in njeni pomočnici v. d. ravantelja. Bo Darinka Kostanjšek ob razpisu ponovno kandidirala za ravnateljico? "Iskreno rečeno, o tem še ne razmišljam. Zdaj sem zadovoljna, da nam je uspelo izvesti ta velik projekt,"je odgovorila.
Gostje ob kulturnem programu-.
Sistemski inženiring
Pri projektu, kakršnega so se lotili trboveljski šolniki, je bil zelo pomemben teoretični del. Dr. Bogdan Lipičnik, ki je s svojo skupino izdelal ta del projekta, je povedal: "Potrebno je bilo organizacijsko povezati želje in jih pripeljati k cilju. V te namene po Sloveniji razlagam ustrezno metodologijo "Sistemski inženiring", katerega glavna avtorja sta Sebastjan Piskar in Jože Gričar. Jaz sem sodeloval z nj ima in delaj le zelo dobro poznam. Zdaj v to metodologijo še bolj verjamem."
O njej in o primeru Trbovelj je dr. Lipičnik napisal tudi knjigo, ki jo je naslovil "Vsak človek ima probleme, le skupaj imamo rešitev". Z naslovom je želel simbolično povedati, da ima probleme sleherni človek, edina umetnost pri vsem tem pa je spraviti te različne občutke do iste rešitve. "Taka je bila moja naloga tudi pri vodenju tega dela projekta. Organiziral sem nekaj skupin ravnateljev po Sloveniji in z njimi nabiral ideje. V se so zapisane v knjigi, ki čaka, da v novi izdaji dobi konec. Ta konec bo bralcem resnično povedal, kaj se j e oziroma se bo izcimilo iz našega dela. Najprej smo morali ugotoviti, kaj je narobe in kaj bi starši, otroci in učitelji radi. Iz teh dveh skrajnosti smo načrtovali poti, kijihjeravnateljicasmelo realizirala. Ob tej priložnosti bi želel dopolniti ravnateljico, da sem tudi jaz v projekt vseskozi verjel. Upanje j e pa zares imela samo ona. Sam sem ga izgubil zaradi sredstev."
Toda dr. Lipičnik pravi, da projekt šeni končan. "Veje ciljev, ki j ih je naša skupina sprojektirala, se nadaljujejo, če šola res hoče doseči svoje tri osnovne cilje: zadovoljstvo učencev, učiteljev in staršev. Potem je treba povedati, daje realizirano samo eno, dva pa še čakata."
Pa je bilo kaj takega, kar so si želeli, da bi se zgodilo, pa se ni? "Zagotovo smo imeli več ciljev, vendar ti se lahko realizirajo drug za drugim, ne nujno vsi takoj, da bi se dosegli trije osnovni cilji in končni cilj: znanja željni in polni otroci. Projekt j e zdaj napol poti. Za pravo zadovoljstvo staršev, učiteljev in učencev je potrebno storiti še kaj drugega. V skupini smo se precej dotikali vprašanja, kako bi zadovoljili starše, pa pri tem sploh nismo vedeli, zakaj so, če sploh so, ti nezadovoljni. Nekateri so na svetu staršev izražali neke želje, niso pa nakazali nič konkretnega. Z njimi moramo navezati tesnejše stike. Dosti smo se pogovarjali tudi o ustvarjanju ustrezne psihološke klime. Preureditev prostorov na nek način že vpliva na to, ni pa to še vse. Treba bo še kaj dodati, da bomo ustvarili zares pravo delovno vzdušje, ki mora vladati med učenci in učitelji. Učitelji naj bi bili zadovoljni, učenci pa zadovoljni ter željni in polni znanja," poudarja dr. Lipičnik.
— in prigrizku.
Znanja željni
Delo, ki ima opraviti z zadovoljstvom ljudi, jenajbrž zelo zahtevno? "Po profesiji sem človek, ki me te stvari zanimajo," pravi dr. Bogdan Lipičnik. "Vesel sem, da sem dobil priložnost v kraju, kjer prebivam. Sicer svoje znanje že nekaj let prodajam drugje. Ta igra s človeškimi občutki, organizacijo, cilji, se zdi nekateri m malce oddaljena. Mnenja so, da gre za operiranje s pojmi, ki niso oprijemljivi. Moram reči, da se ti pojmi kar dobro oprijemljivi. Seveda j e treba vedeti, na katerem koncu jih zagrabiti. Po navdušenosti, ki se kaže ta trenutek, sem prepričan, da smo le storili nekaj, kar se bo izražalo v znanju teh učencev. Lahko, da se bo kasneje izkazalo, da smo se zmotili, nekaj možnosti za to obstaja, vendar jih je več v prid konstantnemu navdušenju." Stene razredov so barvne, kar naj bi po mnenju strokovnjakov vplivalo na počutje otrok in učiteljev. "Name vplivajo dobro," pravi dr. Lipičnik, "kako pa bodo vplivali na otroke, bo treba šele ugotoviti." Ravnateljica namerava po eni izmed dr. Lipičnikovih metod izvesti poskus, s katerim bo spremljala občutke, delovno sposobnost in zadovoljstvo med učenci.
Tatjana Polanc Foto:Tomo Brezovar

m
lili!
Zagorjan, enainštiridesetleten, poročen, oče nekaj hčeram. Filmanje je njegova ljubezen. Poklic v davčni upravi opravlja zaradi socialne varnosti. Alije čustvenost tista, ki mu je pomagala do umetniške žilice ali je umetniška žilica tista, ki mu je dala čustvenost, je vprašanje, ki terja globlje razmišljanje. Takšen pač je. Je sanjač, in ker v njegovem okolju živi malo takih ljudi, se najraje umakne v mir, kjer najlažje ustvarja. S filmsko kamero seje seznanil že v otroštvu in še danes je filmski trak tisti predmet, ki ga z velikim užitkom prime v roke. Sedem let je sicer njegova kamera mirovala, po smrti velikega prijatelja in idola Franca Kopitarja se je sesul tudi Zlatkov svet, sedaj pa je s pomočjo žene Zorke spet začel ustvarjati. I udi z elektroniko seje spoprijel in z video kamero posname ter na zanimiv način zmontira dogodke in slike, ki ostanejo lep spomin na doživetja, ljudi, del življenja. V času svojega delovanja je dobil številna odličja, največje priznanje pa je naziv mojster filma. Je tudi podpredsednik Foto - kino zveze Slovenije. Pred našo kamero ni rad stopil, tudi mikrofona ne mara. Pa je kljub vsemu nastal pogovor, nekoliko bolj sproščen tudi zaradi najinega dolgoletnega poznanstva.
Filmanje je tvoja velika ljubezen, pa vendar si se najprej odločil za drugačen poklic.
Ker nisem bil priden učenec, nikoli se nisem rad učil, sem šel za policaja.
Ti policisti tega ne bodo zamerili?
Ne, nič ne bodo. Bil sem v prvi generaciji kadetov. Sanjal pa sem že v otroštvu, da bi bil filmar in v kadetski šoli sem ustvarjal naprej. Že v petem razredu sem namreč predvajal tiste prave filme v kinematografih. V policijski šoli mi je to prišlo prav. Oproščen sem bil straže, ker sem pred vaj al filme. S voj e filme pa sem tam snemal naskrivaj. Takrat nisi smel biti umetnik in bog ne daj, da bi bil še policaj povrhu. Ko mi je pogodbeni rok v policiji potekel, sem se leta 1979 zaposlil na inšpekcijah - in naredil še večjo napako. Še na konfliktnejše situacije z ljudmi sem naletel. Celo življenje že delam v službah, ki niso v skladu z mojo naravo. Toda nekaj moraš delati.
Koliko se znotraj človeka bije ta boj, da za preživetje dela tisto, kar je v nasprotju z njim samim?
To je ogromna borba, to je takšno trpljenje, ki gasicer nesmeš pokazati. Teranepozdravim tako, da potem naredim kakšen dober film. Film, montaža, to je življenje. Takrat ni več trpljenja, takrat se razživim in dam od sebe vse, kar najbolj znam.
Se spomniš svojega prvega filma?
Uf, seveda se. Ko sem bil otrok, so bile popularne kavbojke. Oče mi je dal kamero. Tudi čevljev nisem hotel novih, prosil sem za filmski trak. Pa smo snemali prvo kavbojko Rop banke. Bilje hec in tako seje začelo.
Pri filmu si dobil tudi precej prijateljev.
Vem za tvojega najboljšega, ki žal ni več med nami.
Moj najboljši prijatelj je bil Kopitar, bil je tudi moja poročna priča in lahko rečem, da drugi oče. On ni imel sina in je rekel, si pa ti moj sin. Umetnik je bil in imel sem ga rad, on pa mene. Krasno sva sodelovala do zadnjega dneva. Posnela sva film o aidsu, za tiste čase izjemno revolucionaren in ob predvajanju v Puli so vsi ploskali, da se je nekdo na humoristični način lotil te teme. Sodelovala sva na festivalu z mojim zadnjim filmom, Propad slovenskega naroda sem ga imenoval. Ta film imam najraje. Morda nekaterim ni bil všeč zato, ker je v njem preveč erotike. Je pa zelo slovenski. Takrat sem nehal snemati, malo od jeze, malo smo se pa zapili. Tik pred Kopitarjevo smrtjo sem zastavil hišico v skritem kotičku Revirjev. Pa je dejal, da bo tam pisal knjigo. Žal je ni dočakal. V tistem trenutku, ko je umrl, se je podrlo tudi pri meni. Podrl seje kinoklub, podrlo seje moje ustvarjanje. Ampak, potem sem nadaljeval z gradnjo hišice. Morda me pa gleda, sem si dejal, moram mu dokazati, da bo zrasla. Sedaj nimam več prijateljev. Čutim, da jih nimam. V moji generaciji ne najdem somišljenika, vsi so nekakšni koristoljubneži. Iščejo me že zato, ker sem v takšni službi, tiste topline pa ni - prej je že kdo prišel zvečer k meni, odprl vrata in rekel - kako ste! Smo spili špricer, podebatirali o tej in oni kulturi, se nasmejali, pa vse besedno obdelali - to je polno življenje, tega ni več.
Sedaj si spet začel s filmanjem.
Ko sem končal z gradnjo, sem si dejal -štirideset jih imaš, kaj sedaj. Toliko filmov si posnel, sedaj boš pa kar pustil vse. Izdal sem dve kaseti svojih filmov, tudi, da bi nekaj
zaslužil. Ljudje sojih kupili, znotiaj pa sem imel občutek, da sem se prostituiral. Film je bil prodan. Ni bil več moj. Za denar sem si nabavil to hudičevo elektroniko, ki je nujna za preživetje, računalnike, kamere, s čimer se tudi sedaj ukvarjam. Še vedno pa ljubim film in pravim takole: film je knjiga, video pa časopis.
Je umetniku težko, da mora razmišljati tudi o tem, da rabi denar in dela po naročilu?
No, tudi v naročeno delo lahko vložiš sebe. Srečen pa sem, da sem se odločil za velik filmski projekt, Romanje v Novo Štifto, kije verjetno moj zadnji. Vedno pravim, tole j e pa zadnji film, sedaj grem pa lahko v večna lovišča. Ti se smejiš, ampak resno mislim. Film je zares spektakularen igrani film. Ljudje bodo uživali, bodo jokali. Zaslužka ne bo nobenega. Bo, če bodo še 248 let romali in kupovali kasete. Sedaj pa je totalna zguba. Veliko sem prodal, samo da sem speljal film.
Prideš kdaj v situacijo, ko se pogovarjaš z mrtvim prijateljem?
Zadostikrat se pogovarjam s Kopitarjem in tudi mislim, da me vidi, kako ustvarjam in tudi to je ena vrste stimulacije za delo. Veliko razmišljam. Vse svoje ideje posnamem, tu ni treba nobenega govorjenja. Če me hočeš spoznati, poglej moj film. Ne sprašuj me, kaj moj film pripoveduje, kako izgleda, poglej ga in oceni, ga pohvali ali raztrgaj.

Ali sam pišeš scenarije?
Ja. Vire najdem tudi v revijah, knjigah. Zanimiveje, da sem najboljše filme posnel po življenjskih zgodbah, tudi iz Jane. Na primer po zgodbi Katarine Lavš. Igralaje Miša Molk, to je bila njena prva vloga. Za film Propad slovenskega naroda, to je moj najljubši film, sem dobil idejo v Ognjišču. Leto dni sem ga snemal in zapravil ves kapital. Veš, kdaj že bi lahko imel dober avto, pa ga nimam. Bistvo je, da sem bil na koncu srečen.
Kakšna je bila tvoja pot predstavljanja filmov. Čeprav si delal najprej zase, si pa vendar želel pokazati filme žiriji, drugim.
Jasno. Najprej smo gledali med prijatelji in v šoli. Potem pa smo zvedeli za festivale amaterskega filma. Pošiljati smo začeli filme naokoli in kar na mah smo bili na te festivale že vabljeni. Snemal sem kar naprej, pa nikoli v začetku ni bilo kakega priznanja. Dolgo sem trpel, ko sem videl, da so drugi dobivali nagrade z levo roko. Potem se je pa začela borba za uspeh. Moji filmi so bili za žirijo, ki je morala pregledati 50 filmov, predolgi. Nagrajeni so bili triminutni. Ko sem videl, kako to gre, sem začel snemati komercialne filme, zavestno za žirijo, ne za ljudi in zlate medalj e so se kar množile. Verj etno j ih bodo otroci metali stran, ker nimam naslednikov, ki bi jih to zanimalo.
Kašen odnos si imel pa ti do njih?
Vse vitrine so jih bile polne, tudi obleke sem imel raje na tleh. Sedaj pa ne več. Zložene so in čakajo, da jih bodo morda otroci zavrgli.
Če naslednice žal ne vidiš med hčerami, te pa žena vendar podpira.
To pa. Odprla je firmo Zlatozor, v sklopu katere bo tudi filmska dejavnost. Rad bi naredil vsako leto en igrani film. Na komercialnem področju pa se bom lotil tem, ki jih ne zna vsak realizirati. Jezi pa me, da nekateri z videofilmi služijo na lahek način brezkvalitete.
Koliko sveta si pa ob filmanju in
prikazovanju prehodil?
Evropske dižave vse, bil sem v Kanadi, severni Afriki. Za Japonsko, ki je bila moja naj večja želja, pa ni bilo sredstev.
No, pa saj še ne boš umrl.
Tisti, ki računa s smrtjo, vedno najde lažjo pot v življenju. To je indijski pregovor. Veliko razmišljam o smrti.
Se je bojiš?
Sploh ne. Mislim, da mi bo potem lepše.
Si prepričan v posmrtno življenje?
Absolutno. Mislim, da bom živel lagodno, ker sem prepričan, da sem brez greha. Tole bi mi zamerili duhovniki. Ampak ustvarjalnosti pa tam ni, in to me moti. Bom pa veliko več videl, česar danes ne morem, ker so moji možgani prekratki, več umiijenja bom doživel, tako si jaz to predstavljam.
V	tvojih filmih je veliko pornografije, precej nagih prizorov.
Saj to je življenje. Kako si pa ti delala v življenju, pa jaz, pa vsi. Druga stvar je, kako kdo kaj prikaže. Pa to ni porno. Erotika ni pornografija. Jaz si celo upam trditi, da sem posnel najbolj plemenit prizor seksa. Moški in ženska klečita, in to je enakopravnost. Na Vzhodu pravijo na primer, če bi Evropejec seksal z orientalko, bi se ravno tako počutila, kot da bi jo povozil valjar. Oni priznajo enakopravnost moškega in ženske. Kritiko pa sem doživel, ker sem pokazal golega moškega. Jaz sem takrat menil - če lahko žensko pokažemo povsod golo, pa jo s tem razvrednotimo ali pa dvignemo v nebesa, zakaj ne bi tudi moškega. Prehiteval sem stvari.
Kaj pa tvoji načrti. Svoje umetniške duše prodal ne boš, določena komercialnost pa vendar mora obstajati, da boš preživel in si lahko kupil tisto, s čimer boš delal.
V	ženini firmi bomo snemali glasbene prireditve, reklamne filme za TV, video spote
za ansamble, krste, birme, poroke, življenjske jubileje in obletnice, reportaže, turistične in izobraževalne filme, presnemavanje starih filmov na video kasete, rekonstrukcija prometnih nesreč in kaznivih dejanj itd., posnamemo lahko tudi dokumentarni film o družini, vključimo fotografije staršev, otrok v različnih obdobjih, nastane družinska zgodba in podobno. Tudi tu je možno ponuditi umetnost. Recimo ob poročnem filmu dodam glasbo, slike, ko sta bila mladoporočenca otroka, sta rasla, in na koncu se združita. Ob obletnici poroke pa dam tudi kak lep stavek iz dobre knjige.
Ti veliko bereš. V vsakem trenutku poveš kakšen izrek, dobro misel.
Ja, veliko. Butec nisem hotel postati. Že ko sem kot policaj stal na straži, sem imel pod plaščem vedno knjigo in ob vsaki priložnosti sem bral. Ogromno rekov znam, nič pa mi ne koristijo, ker jih ne znam uporabljati. Politike pa ne maram. Politika je sarkastično ignoriranje dejstev, življenjske zgodbe sem rad bral.
Ne maraš politike, ne maraš visokorodnosti, kje pa so tvoji prijatelji?
Veš, kateri so, tisti, ki so na tleh. Največ med komunalci. Take ljudi imam rad, si z njimi sežeš v roke, daš za rundo. Če greš iskat, pristne odnose še najdeš. Še se morajo nekje najti bratje..., to pa je tisti optimizem, za katerega se splača živeti in bom živel, in bom našel prijatelja. Zame je smisel življenja, da nekaj naredim in da to izražam skozi film. Filmi bodo ostali in to je zadoščenje, ko zapuščaš to stalnost samotnih cest življenja.
Si velikokrat srečen?
Pridejo trenutki sreče, ampak o tem ne razmišljam. Bog nas je naredil in zamerim mu, daje določil tako kratke trenutke sreče, ne glede na greh, ki sem ga naredil. Naredila sta ga Eva in Adam. Če bom rekel spet seks (glasen smeh), vrhunec seksualnega sladostrastja, tisti čas - pa da me ne bodo ljudje imeli za seksualnega obsedenca in pred menoj bežali po cesti, ampak ali ni res, da so vse lepe stvari kratke. Samo na dopust pojdi, pa ti bo tri dni minilo v eni sekundi. To sem uporabil pii filmu Poljub. Uporabil sem Einsteinovo teorijo, ko pravi: zamislite si, da minuto sedite na razbeljeni peči, nato pa, da se minuto poljubljate z žensko. Poljub se bo zdel dolg eno sekundo, sedenje napeči pa celo večnost. Film je moja sreča, poleg filma pa otroci, družina. Je pa težko vse sinhronizirati - delo, družino, življenjsko ustvarjanje - recepta za uskladitev še ni nihče napisal, saj sama veš, kako to gre. Imel sem to srečo, da ima žena tudi podobno žilico, zahvaljujem se temu naključju. Ne vem, ali je to božji dar, ali kaj drugega. Pomembneje, daje.
Ivana Laharnar

Lovsko-kinološko društvo Zasavje je 29. oktobra organiziralo regionalno tekmovanje lovskih psov goničev v Lovski družini Gabrovka. Na razočaranje prirediteljev in tistih lovcev, ki so si prišli ogledati tekmo, je ob dogovorjeni uri prišel le en lovec s psom. Tekme se niso udeležili niti tisti, ki so se nanjo prijavili. Nekaj krivde za neuspelo tekmo gre sicer pripisati tudi zelo slabi vremenski napovedi, po kateri naj bi na ta dan deževalo, toda vzrok za slabo udeležbo je zagotovo potrebno iskati tudi drugje.
Predsednik Lovsko-kinološkega društva Zasavje Mirko Leiler meni, daje ljubiteljstvo do dela s psi med lovci nekoliko zamrlo in da gaje potrebno ponovno obuditi. Vse manj lovcev se odloči za vzrejo in delo z lovskim psom, tisti lovci, ki pa psa imajo, se tekem ne udeležujejo, ker j ih je pogosto strah, daj ih bo slabo izšolan pes spravil v zadrego. Mirko Leilerje dejal, daje vse manj dobro izšolanih psov, ki bi bili usposobljeni za lov, jamarjenje in krvosledstvo. Brez
izšolanih psov pa tudi ni pravega lova.
Poseben čar skupnemu lovu - barkadi daje pogon in lajež psov, ki sledijo divjad. Lovsko-kinološko društvo Zasavjebo prihodnjo pomlad organiziralo enomesečno šolo za lastnike lovskih psov. Ločeno bodo usposabljali tudi pse glede na različne pasme in glede na to, za kakšen lov se psa uporablja.
Lovsko-kinološko društvo, ki je na svoji zadnji seji na novo izvolilo predsednika in upravni odbor, si je za svojo nalogo zadalo spet obuditi kinologijo med lovci in jih spodbuditi k delu s psi. Krivdo za slabe udeležbe na tekmah pa ne gre pripisati samo lovcem, ampak delno tudi lovskemu kinološkemu društvu, ki je zadnja leta vse premalo obveščalo lovce o svojem delu.
Upamo lahko, da kritika ne bo naletela na gluha ušesa in se bo kinologija med lovci dvignila na nekoliko višjo raven.
Barbara Renčof
Uspešno delo
Pred kratkim so se na delovnem razgovoru v Sevnici sestali predstavniki Meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev, ki ga tvori 14 PD iz Zasavja, od Brežic, Litije do Laškega.
Tokrat je bil govor o srečanju zasavske planinske mladine na Bohorju, o nizkih odškodninah, kijih izplačujeZavarovalnica Adriatic za posledice nesreč v gorskem svetu in o financiranju dejavnosti M DO. Omenili so, da MDO v Zasavju deluje bolje kot PZS. Obravnavali so tudi vprašanja stroškov za vzdrževanje in obratovanje planinskih koč in domov. Stroški so se brez dvoma povečali. PD se upirajo zahtevam raznih inšpektorjev, ki postavljajo društvom visoke zahteve po ureditvi postojank. Konec leta bodo izdelali pregled opravljenega dela za letošnje leto. Ugotovili so, da seje obisk v planinskih postojankah povečal, temu ustrezno pa ni porastel tudi promet.
Poudarek je bil na večji preprostosti v kočah in domovih, cenejši hrani ter na postopnem in delnem vključevanju v turistični promet. Tak primer je PD Dol pri Hrastniku, kije pred kratkim izdalo prospekt za dom na Gorah. Novost je tudi v tem, da bodo vodniki zavarovani do tretje osebe tj. do poškodovanca v primeru smrti in poškodovanja opreme. Izpopolnjevanje vodnikov poteka po programu. Sklenili so razpisati udeležbo na tečaju za nove planinske vodnike. Organizira ga PD Lisca iz Sevnice, vodil pa ga bo Franc Gričar. V ta tečaj se lahko vpišejo tisti planinci, ki izpolnjujejo minimalne pogoje.
T.L.
Najboljšim zlata vrtnica
Trbovlje- V četrtek, 24. novembra ob 17. uri bo v prostorih doma Svobode na Trgu Franca Fakina srečanje turističnih in hortikulturnih delavcev. Organizirata gaTuristično društvo Trbovlje terHortikultumo društvo zasavskih revirjev iz Trbovelj. Na srečanju bodo prikazali kratek film o urejenosti nekaterih območij v Trbovljah. Podeljena bodo razna priznanja za najboljšo ureditev okolice hiš, krajevnih skupnosti, naselij, ocvetličenje oken in balkonov ter urejenost okolice hiš. Letos bodo podelili eno zlato vrtnico in sedem pisnih priznanj. Ocenjevanje je potekalo junija in septembra, to delo pa so opravile področne komisije, ki jih je bilo šest. Usklajevalno delo je opravila glavna ocenjevalna komisija, ki je tudi pripravila dokončen predlog za podelitev priznanj. Na srečanju bo sodeloval tudi MePZ Svoboda pod vodstvom Alenke Ramšak in harmonikar Potrbin.
Ocenjevalne komisije so se opirale predvsem na količino cvetja na oknih in balkonih, na skladno urejenost stavb in pritiklin z neposredno okolico in na splošni vtis. O vsem tem bodo navzoči več slišali na omenjenem srečanju.
T.L.
Čas novoletnih prireditev
Trbovlje- Zveza prijateljev mladine v Trbovljah se že nekaj časa pripravlja na organizacijo in izvedbo letošnjih novoletnih prireditev. Te bodo potekale ves december. V programskem odboru so se dogovorili, da bodo vse prireditve potekale pod geslom Veseli december 94. Namenjene bodo vsem mladim, pa tudi starejšim. Višek bo konec decembra z obhodom pravljičnega moža s spremstvom po trboveljski glavni cesti od zgornjih Trbovelj do Delavskega doma. Poskrbeli bodo tudi za okrasitev in osvetlitev glavne ceste, trgov in cestnih križišč. K sodelovanju vabijo vse občane, da temu odboru pripomorejo bodisi z delom ali z denarjem. To predvsem velja za podjetja, obrtnike, krajevne skupnosti. Računajo tudi na pomoč občine Trbovlje.
T.L.
Hortikulturniki na sadjarski razstavi
V preteklem mesecu so zasavski hortikulturniki obiskali državno sadjarsko razstavo v Metliki. Sadje je bilo razstavljeno po področjih pridelovanja. Seznanili so se z novimi, proti boleznim odpornimi sortami, glavnimi sortami jablan, hrušk in drugim sadjem še zlasti primorskim. Ogledali so si tudi suho sadje in sadne izdelke. Razstavlj eno sadj e j e popestrilo aranžirano cvetj e slovenskih vrtnaij ev. Na prireditvi je bilo predstavljeno delovanje čebelarskega in vinogradniškega društva ter kulinarična razstava aktiva kmečkih žena. Obiskovalci razstave so bili z izletom izjemno zadovoljni.
P.S.
Vesel Martin
Gore - Martinovanje, ki so ga v soboto priredili dolski planinci, je potekalo v veselih ritmih ansambla Mesečina do treh zj utraj. Martinovo gos so zalili z mladim vinom, vzdušje pa je popestrila tudi dekoracija z grozdjem in jesenskim listjem.
F.M.


>
yy^:/Vy;:J

Če vprašate upokojence, kateri letni čas v letu jim je v vseh pogledih najbolj nenaklonjen, jih večina odgovori: november, ker je premoker. Ali pa zgodnja pomlad, ko karnaprej pada spod neba in odjuga, ko se po vseh cestah in poteh karkopiči snežna brozga. T o so tedaj tedni pa včasih celo meseci, ko upokojenci najraje ostanejo doma, za toplimi pečmi in ko le redkokdaj zaidejo ven. Največkrat pa jih pot zanese v zdravstvene domove.
Različne bolj ali manj hude in nadležne bolezni so vsekakor na drugem mestu po stopnji zadreg in težav, ki pestijo nekdanje zaposlene. Statistika ugotavlja, da sov tem času upokojenci najvestnejši in najbolj stalni zavarovanci v zdravstvenih ambulantah. Tudi sicer so največji porabniki zdravil. Včasih, pravzaprav kardostikrat se zgodi, da jim zdravniki morajo predpisati zdravila, ki jih morajo plačati. In če se to zgodi upokojencem z bolj nizkimi pokojninami, stresajo jezo nad zdravniki, ki pozabljajo v kako neugodnih gmotnih prilikah živijo.
V teh predzimskih dneh se umirja tudi sicer razvejana vsestranska dejavnost veteranov dela. Minule skupščine oz. občni zbori so pokazali, da se skoraj vsak četrti z nečim ukvarja, največ s tistimi športnimi dejavnostmi, ki jih še zmorejo ali zvsemi tistimi, resda malce zahtevnejšimi pa vendar še obvladljivimi. Prihaja tudi čas, ko jih bo vse več v domovih, kjer so na voljo šah, karte, pa tudi kaj za privezati dušo se najde. Žal njihovi prostori niso kdo ve kako veliki, zato tisti, ki se neradi mudijo v prenapolnjenih prostorih, raje ostajajo doma ali pa v bližnjem gostišču. Vsekakor pa vsak dan, vsak kolikaj lep, kolikor še topel, izkoristijo za priljubljena zbirališča. Tam se tudi vnamejo zanimivi pogovori, zvedo sveže novice in se utrnejo številne iskrice, ki kar nekaj časa svetijo.
Milan Vidic
Zarjani v Domu na Izlakah
Izlake - Prejšnji torek je MPZ Zarja iz Trbovelj pripravil za oskrbovance Doma P. Eberla na Izlakah, koncert narodnih domoljubnih in umetnih pesmi, predvsem razpoloženjskih. Zbor je pel pod vodstvom Blaža Rojka. Bilo je lepo in vedro razpoloženje. V programu je nastopil tudi harmonikar Franci Vrtačnik.
T.L.
Izvršni odbor DU Trbovlje o aktivnostih
Trbovlje - Prejšnji torek so člani Izvršnega odbora Društva upokojencev Trbovlje razpravljali o raznih aktualnih problemih, s katerimi se društvo srečuje. Poslušali so poročila o finančnem poslovanju DU Trbovlje v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Potekalo je v skladu s programom in finančnim načrtom. Podana je bila tudi informacija o končnem začetku adaptacijskih del na zgradbi doma DU T rbovlje. Govor je bil tudi o vpisovanju certifikatov. Seznanjeni so bili s pripravami na celovečerni koncert MPZ DU T rbovlje, ki ga pripravljajo pevci ob 30 letnem jubileju pod vodstvom Alberta Ivančiča. Koncert bo 9. decembra
v večernih urah v DD Trbovlje. Predsednik DUT Florjan Plevnik je člane IO še seznanil s potekom občnega zbora Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je potekal pred kratkim v Ljubljani. Kratka informacija je bila podana tudi o bližajočih se občinskih volitvah.
T.L.
Martinovanje v Brdih
Brdo- Izletniška sekcija Društva upokojencev Trbovlje je organizirala prejšnji petek Martinovanje v Brdih. Tja in nazaj so se odpeljali z avtobusom. Najprej so se oglasili v Brdih pri znanem vinogradniku, kjer so poskusili letošnje vino in bili deležni znanega gostoljubja. Pravo Martinovanje so doživeli v Tolminu. Tu so kosili in se kmalu zatem srečali s "sv. Martinom". Veseli del slavljenja tega vinskega patrona so pripravili domači organizatorji. Udeleženči se bodo letošnjega Martinovanja daleč od doma še dolgo spominjali.
T.L.
Proslavili so rojstne dneve
Trbovlje- V Domu upokojencev in oskrbovancev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah, so prejšnji četrtek pripravili krajše slavje v počastitev rojstnih dni oskrbovancev doma, ki so jih in jih bodo še imeli v oktobru in novembru. Uprava Doma je pripravila kot običajno program, v katerem je sodeloval ŽPZDU Trbovlje pod vodstvom Nande Guček. Tudi tokrat je bilo zelo živahno in prijetno. Razumljivo je, da si oskrbovanci doma žele čimveč takšnih nastopov domačih kulturnih skupin.
T.L.
Začeli so z obnovo strehe
Trbovlje- Društvo upokojencev Trbovlje je po sprejetem in potrjenem programu ter na temelju dobljenih dovoljenj, začelo prejšnji torek z adaptacijskimi deli na delu svojega doma na Ulici 1 .junija 16. Najprej so se lotili obnove strehe nad klubskimi prostori, kije močno zamakala. V nadzidku bodo uredili prostor za razna posvetovanja, predavanja, večje razgovore, služili pa bodo tudi raznovrstni dejavnosti društvenih sekcij. Dela se je lotila skupina upokojencev, ki dela opravljajo pod strokovnim vodstvom in nadzorom. Letos nameravajo poleg demontaže obstoječe strehe, nadzidati klubske prostore in postaviti streho. Z ostalimi notranjimi deli nameravajo nadaljevati prihodnje leto.
T.L.
Ob otvoritvi doma ostarelih v Hrastniku
Hrastnik- V petek, 28. oktobra se je veliko Hrastničanov zbralo na otvorivi doma za starejše občane. Vsi govorniki so z globoko segajočimi besedami vlivali pogum, da človek v starosti, ko postaja betežen, ne bo osamljen in zavržen. Žal so bili med množico tudi redki posamezniki, ki so dajali neumesne pripombe. Od večine trezno in preudarno mislečih Hrastničanov gre zasluženo priznanje predsedniku občine Leopoldu Grošlju, ki si je še kot poslanec prizadeval in vztrajal, da tudi Hrastnik pridobi potreben dom, saj ima varovance raztresene po vseh domovih v Sloveniji. V svojem vztrajanju je uspel in ob podpori in prizadevanju obeh poslancev Jeričain Potrča, šobila odobrena namenska sredstva iz republike za nadaljno gradnjo, dokančanje in opremo doma. Kljub dobri volji upokojencev s plačevanjem samoprispevka so bila zbrana sredstva le za zaorano ledino in začetna dela preureditve stavbe. Zahvala gre vsem, ki so vodili gradbena dela in tistim, ki so na kakršenkoli način pomagali k vidnemu uspehu. Dom je vsem v ponos. Želimo lahko le, da bo tudi osebje doma postalo del doma z odnosom "čuta človečnosti".
Štefka Dornik

Hinko Haas se po ocenah kritike uvršča med najvidnejše predstavnike mlade generacije slovenskih pianistov. Rojenje bil leta 1956, študiral pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjakovi, podiplomski študij pa je končal v Švici.
Kulturni program, s katerim je večkrat uspešno nastopil po Sloveniji, bo predstavil tudi Zagorjanom. Koncert bo 24. novembra ob 19. uri v veliki dvorani DD Zagorje.
Zaigral bo skladbe znanih in priljubljenih skladateljev:	Beethovna, Chopina,
Srebotnjaka in Gershwina. Prav tako je
Zadnje mesece Janeza Zavolovška s Keršičevega hriba v Trbovljah nismo dosti videvali. Čeprav je bil iz zadnje vojne težak invalid, je bil kot velik prijatelj gorskega sveta dosti na nogah. Njegova vsestranska delavnost je poznana, znani so tudiuspehi njegovega dela. In pri eni takšnih akcij na bližnjem Javorju, ko je bilo treba popraviti streho zavetišča, je prišlo do nesreče, zloma zdrave noge. Sledile so operacije, zdravljenje v zdravilišču in doma in upajmo, da ga bomo kmalu spet videli, vedrega in delavnega med starimi znanci in prijatelji.
V mladih letih je živel in odraščal na Vodah, sedanjem Trgu revolucije. To je bil nekak rudarski ali delavski center, kjer se je odvijala večina najpomembnejših dogodkov v preteklih desetletjih v Trbovljah. Po končanem šolanju na bližnji vodenski osnovni šoli in kasneje na meščanski šoli, se je odločil, da se bo izučil za poklic zlatarja. Te veščine si je pridobil pri zlatarju Mihi Korenu in z leti je postal zlatarski mojster. Pridobljeno znanje je s pridom uporabljal tudi po letu 1954, ko so ustanovili iz Korenove obrtne delavnice družbeno podjetje Zlatarstvo. To podjetje s 25 zaposlenimi v letu 1961 /62 je uspešno vodil kot direktor vse do upokojitve leta 1982. V tem času je podjetje zgradilo okroglo hišo za lastne potrebe, kar pa za razvijajočo dejavnost ni zadoščalo. Zato so se lotili graditve novih poslovnih prostorov na Ulici 1. junija, kjer ima Zlatarstvo še sedaj
mogoče reči, da so znani naslovi skladb: Patetična sonata, Noctumo, Fantazija in balada, Makedonski plesi in Rapsodija v modrem. Prireditev so v Glasbeni šoli, ki je organizator, poimenovali koncert leta in prepričani so, da bo poslušalcem ta klavirski večer ostal v lepem spominu. Vstopnice bodo naprodaj vDelavskemdomunadan koncerta po700 tolarjev, vpredprodaji pašo vGlasbeni.
§ šoli Zagorje, tel 61-196.
*	^	G.Š.
svoje proizvodne prostore. V tem času so povečali število zaposlenih, izboljšali tehnologijo proizvodnje nakita in pripravljali programe za nove dejavnosti.
Z večerno ekonomsko šolo je pridobival znanje. Bistveno za Janeza in za podjetje pa je bilo končano šolanje v Hamburgu, kjer si je pridobil kot eden od dveh v takratni državi, naziv strokovnjaka za diamante(na inženirski ravni). To gaje uvrščalo tudi vmednarodnem meri lu med redke strokovnjake. Vabili so ga kot predavateljanarazne seminarje.
Ob ustanovitvi likovne sekcije Relik pri Svobodi Center leta 1963 se je vanjo takoj vključil. Pravi, da ga je likovna umetnost vedno vlekla, saj je tudi zlatarstvo z umetnim oblikovanjem neposredno vezano na likovno dejavnost. Zato se je tudi več sodelavcev iz Zlatarstva vključilo v Relik (Dolinšek, Todorovič, Arzenšek in drugi), ki so čutili isto nagnjenje in jih je vlekla v to druščino ista notranja nuja. Kot član odbora je od leta 1972 do 1982 predsedoval temu likovnemu kolektivu. Takrat je sekcija dosegla velik razmah. Vsa zadnja leta sodeluje pri delu sekcije kot tajnik, organizator, pisec besedil za skupinske in samostojne razstave...
V vseh letih je domala pri sleherni akciji bistveno pripomogel k izvedbi in uspehu. Izpeljanih je bilo več stoskupinskih in samostojnih likovnih razstav, ne le v Trbovljah, pač pa tudi širom Slovenije in v tujini. Pri vsem tem ga je vodil ustvarjalni navdih in nedvoumen odnos do likovne dejavnosti in kulture nasploh. Sodeloval je tudi pri navezovanju tesnih stikov z drugimi ljubiteljskimi skupinami v Sloveniji na likovnem področju. Sklenjen je dogovor z jeseniškim Dolikom o pobratenju, nekaj podobnega velja tudi za likovnike v Velenju in še v nekaterih drugih krajih. Uspešno je bilo izpeljanih že dvajset extempore Trbovlje, karjepostalo kot vsakoletno tradicionalno srečanje slovenskih ljubiteljskih slikarjev in dosežki so neverjetni. Rezultat vseh teh prizadevanj je v povečevanju števila članov, vključevanju številnih mladih likovnih ustvarjalcev in usposabljanje le teh v likovni delavnici društva Relik Dadas. Čeprav Janez ni likovni ustvarjalec, je z organizacij skim in drugim delom bistveno pripomogel, da se je likovno življenje v Trbovljah in Zasavju, pa tudi drugod, izredno razmahnilo in postalo eno temeljnih dejavnosti na kulturnem področju.
Tine Lenarčič

ZABEUnO
Hrastnik
Marinka Fritz - Kunc,
pisateljica in novinarka, ki živi v Piranu, je v soboto, 11. novembra, imela dve srečanji v Hrastniku. Dopoldne z osmošolci, popoldne s člani dmštva KA. Pogovor je tekel o narkomaniji. Predstavila je tudi novi roman Borboletta, ki bo izšel tedni. Zgodba pripoveduje o usodi mlade družine, ki so jo zaznamovala mamila.
F.M.
Trbovlje
Delavska godba Trbovlje je
spomladi letos razpisala prvi abonma v okviru katerega naj bi pripravili tri koncerte. Prvi je že bil pozno spomladi, drugi pa je bil v petek, 11. novembra, v Delavskem domu Trbovlje. Veljal je za imetnike abonmajskih kart in za izven. Pod vodstvom dirigenta prof. Alojza Zupana je godba na drugem abonmajskem koncertu igrala dela ameriških skladateljev. Poslušalcem so zaigrali dela: John Philip Sousa - The stars and stripes forever. George Gershvvin - An american in Pariš, Paul Hart -Cartoon, Robert Sheldon - Vision of flight, Richard Rodgers - The sound of mušic, Cole Porter -Spomini na Cole Porterja, Georg Gershwin - Obisk pri Gershwinu inGlenn Miller Story. Cel večerje bil torej posvečen ameriški glasbi. Kot vedno je godba tudi tokrat mojstrsko zaigrala nekatere že znane, pa tudi manj znane, vendar zahtevne skladbe.
MPZ Zarja iz Trbovelj bo prihodnje leto slavil 65 letni jubilej. Ta jubilej bodo počastili še posebej s slavnostnim koncertom. Čeprav je še daleč do praznovanj a, že letošnjo jesen posvečajo svoji predstavitvi bodisi v krajevnih skupnostih ali drugih krajih. Pripravili so vrsto promenadnih koncertov. Pred kratkim so peli v Domu pod Javorjem za krajane in izletnike. V torek, 8. novembra so pripravili koncert narodnih, domoljubnih in umetnih pesmi v Domu Polda Eberla na Izlakah. V
petek, 11. novembra, so nastopili v Domu Svobode Dobrna za tamkajšnje krajane. V soboto, 19. novembra ob 11. uri, pa bodo peli na Šmarni gori. Zbor vodi zborovodja Blaž Rojko.
Član Društva revirskih likovnikov Relik Dadas dr. Boris Skalin razstavlja v Ljubljani v prostorih časopisa Kmečki glas. Predstavlja se s fotografijami večjih formatov na tematiko človeku, naravi in vodi. Razstava bo na ogled do druge polovice novembra.
T.L.
Zagorje
Direktor Narodne galerije dr.
Andrej Smrekar je v zvezi z Metzingerjevimima slikama sporočil, da naj bi zagorska občina za vsako sliko prispevala 100 tisoč tolarjev. V prejšnji številki časopisa Zasavc smo zapisali, da sta bili v podkumski župniji v Padežu najdeni dve sliki tega baročnega slikarja: Sveti Kozma in Damjan ter na drugi odlomek iz Marijinega življenja. Obe sliki so prenesli v Narodno galerijo v Ljubljano, kjer ju bodo restavrirali.
Organizatorji KC DD Zagorje
so v petek, 11. novembra, v goste povabili Prosvetno društvo Mlinše. Publiki so se predstavili s priljubljeno povestjo Josipa Jurčiča - Domen. To povest je Jurčič napisal pred natanko 130 leti. Lxtos pa mineva tudi 150 let, ko seje rodil Josip Jurčič. Domen je ljudska igra v petih dejanjih, ki
Novo v knjižnicah
Hrastnik - Kunaver: Pisanica rdeča, Preussel: Nerodna Avguština, Pavček: Živalski ringaraja. Mojstri klasične glasbe in njihova dela, Dahi: Charlie in veliko stekleno dvigalo, Žvanut: Od viteza do gospoda, Flisar: Stric iz Amerike, Goscinny: Asterix
N	—
jo je že leta 1911 dramatiziral Ivan Česnik. Igro je režirala Liza Pokom, igrali pa so Tomaž Kralj, Katarina Klopčič. Lojze- Smrkolj, Tine Kralj, Tomaž Klopčič, Zora Razpotnik in drugi. Gostovanjeje omogočila ZKO Zagorje.
D.H.
Litija
V Kulturnem domu v Šmartnem je bil v četrtek, 10. novembra, komorni koncert, ki sta ga organizirala ZKO Litija in Akademija za glasbo Ljubljana. Nastopala sta dva klavirska dua; prvega sta sestavljali Veronika Hauptman in Tina Gašperšič, drugega pa Benjamin Govže in Ambrož Čopi. Vsi štirje so študentje komornega razreda profesorjalgoijaDekleve. Izvajali so dela Mozarta, Rubinsteina, Poulenca, Hindemitha in Ramovša.
Krajevna skupnost Šmartno
je ob šmarskem krajevnem
prazniku - Martinovem organizirala več prireditev: v petek, 11. novembra, je bil v Šmarski cerkvi koncert Komornega zbora ave, ob 20. uri pa je bila pri Kulturnem domu otvoritev prenovljene okolice in blagoslov novega vina. Promenadni koncert Tamburaške skupine je bil v soboto, 12. novembra, na šmarskem trgu. V nedeljo paje bila žegnanjska maša in kasneje nastop Folklorne skupine Javorje.
M.F.
Promocija novega klavirja
Glasbena šola Trbovljeje pred nedavnim dobila nov koncertni klavir znamke Steinway. Takšen klavir si želijo skoraj vsi dobri pianisti, pa tudi najslavnejši koncertanti igrajo na tem instrumentu. Klavirje te znamke imajo večje koncertne hiše in dvorane na svetu, zato je takšna pridobitev za trboveljsko glasbeno šolo še posebnega pomena. Vodstvu šole gre zato vse priznanje, da je uspelo, kljub velikim težavam, kijih tarejo, izpeljali takšno naložbo. Nov klavir bodo promovirali na posebni koncertni prireditvi, ki bo v petek, 18. novembra ob 18. uri, v dvorani Glasbene šole Trbovlje. Kot solistka - pianistka bo nastopila prof. Urška Meglič-Sadika. Igrala bo pretežno dela iz klasične svetovne literature znamenitih skladateljev. Koncertantka je redna sodelavka domače GŠ Trbovlje.
T.L
in Goti, Conuolly: Grške legende, Hribar: Mehanika in toplota.
Trbovlje -Borysenko: Čudežna preobrazba, Jung: Sodobni človek išče dušo, Pečjak: Psihologija množic, Krušnik: smeh na vseh poteh, Košmelj: Statistika, Mal: Naranču veranda, Holt: Črni opal, Martinčič: Pozni čas ljubezni, Mahoody: Ne dam svojega otroka, Sofokles: Antigona, Kralj
Ojdipus.
Litija - Beckett: Iglavci, Cowley: Veveričina zabava, Cowley: zaspani medvedek, Hill: Pikijev sprehod skozi gozd, Hiti: Yoga za začetnike, Holt: Črni opal, Hurner: Stara mama, Kocovan: Rimljan sem, Kovič: Pot v Trento, Mahmoody: Ne dam svojega otroka.

Po šestih letih igranja v tujini seje Dominik Kozaričpoln cntuziazma vrnil v svojo državo, da bi še svojim ljudem "kaj dal". Verjetno ne pretiravamo, če rečemo, daje svetovni popotnik, saj je z ansamblom prepotoval kar lep del sveta, prav tako tudi s starši. Del mladosti je preživel v Kanadi. Sedaj živi v Trzinu, kjer ustvarja svojo glasbo: "Vsemojepesmi nasta-jo po dogodkih in so večinoma avtobiografske. Pišem pop-plesno glasbo in balade," je dejal Dominik. Pravi, daje pevec po naravi.
Nanj smo postali pozorni pred dvema letoma, ko je s skladbico Tina nastopal na izboru SlovenskepopevkezaEvrovizijo. Poznamo tudi dve lepi baladi, s katerima si je lani in letos pri boril dru go mesto na Melodijah morj a in sonca. Prva skladba ima naslov Reka luči in druga Brez nje. Te dni je izdal svoj prvi CD z naslovom Dominik mi je ime.
Njegov dan se začne nekako ob deveti ali deseti uri, ko ga "spravi k sebi" kavica, ki jo zelo rad pije. Nato se odpravi v mesto, kjer išče pokrovitelj e ali pa o stane doma in ustvarja glasbo, besedila. Zaenkrat je še vedno sam svoj manager,
obeta pa se mu sodelovanje z Janijem Jerantom.
O slovenski in hrvaški glasbi pravi: "Slovenska scena je precej podrta. Slovenci nismo nič manj muzikalični kot Hrvatje, toda oni imajo za sabo
močan aparat, ki jih ščiti in upam, da bo tudi pri nas kdaj tako. Želel bi, da bi Slovenci uspeli dvigniti nivo in se promovirati v svetu."
Katja Božič
Kot kaže, se nam tudi . KKaAAA /1	skupine Primat scream
na nndrnčin izdakma	Give Obt bet Do»'t rive
“SUž jarssss 1
»no na zur.
najnovejših posnetkov, ki so jih Že posneh Njegov naslov je Nedotaknjenaj.). Helena
mmmts« »» ar: aa
c,^ m* VMK.
različnih radijskih postajah. Zdaj imajo nove petje, v, lasno je pnspevar iviarjaz v .as,c. posnetke zbrane na enem mestu. Še slaba besedita pa Brendi ter Janez Hvale.
'tsaszrr?.......................jg^rsgga
vrsližepiipravljajo člani	..mlmanornčetajajp«
s«-
snemati v študijih Luca	noč. Seveda je v hsku
lilllliiBdl
omeniti lai priredbe. V
irrar?
sem Rudeči cvet Beneških fantov, Tralala
tralali je slovenski na-.
slovpesmi Tweedle Dec Tvveedlč Dum skupine Middie of thematL tretja
priredba pa jezelo sveža.	—--
Circ /a pesem biiiattskc	Nedo.cknjena Helena
”1
«i	k In vin n i f Ll R ti Ž
Tanja Zajc - Zupan, prva dama slovenskega citrarstva, je pred kratkim postala tudi mamica. Sedaj njena sreča
' niso le citre in mož, ampak ji večino časa vzame hči Ana. Včasih Tanja zapoje tudi v duetu s Stojanom Auerjem.
Jan Plestenjak in Jože Potrebuješ
sta zelo vesela, kadar ju kdo od glasbenih kolegov povabi na predstavitev novih izdelkov. Vendar Jože in Jan ne prideta le pogledati, kaj so gostitelji ustvarili, temveč obadva rada spijeta tudi malo vina in se zraven "mastita" s pečeno kuro ali čim podobnim. Tako je bilo tudi v Eldoradu, na predstavitvi kasete skupine Chateau.
Andrej Gumilarje znan kot glasbenik in vodja skupine Zvezde, fantje skupine Chateau pa ga bodo predstavili malce drugače. Andrej bo povezoval prireditev, na kateri bo Zvone Hranjec najboljšemu mlademu kitaristu podaril svojo kitaro.
/ Miki Šarac si je dokončno uredil stanovanje, v katerega se je preselil s ZaA- svojo dolgoletno spremljevalko in ' bodočo ženo Leno. Kdaj se bo mladi mož poročil, na žalost ali v veselje najstnic žal ne
UncIercover BIues
(MGM/JAdRAN)
Jeff in Jane sta tipična starša devetdesetih. No ja, ne ravno čisto tipična. Poleg običajnih starševskih opravil se občasno spustita tudi v malce bolj razburkane vode življenja. Oba sta namreč supervohuna vpokoju (?) in zadnje upanje državne varnosti ZDA. Dogajanje zgodbe je postavljeno v čas po padcu berlinskega zidu in velikih sprememb na politični karti Evrope in to daje filmu pridih komične ažurnosti in avtentičnosti.
Ravno v prehodnem obdobju iz ene ži vij enj ske faze v drugo, iz
nenehnega potovanja in vohunjenja v življenje, kije bilo normalno in ustrezno za vzgojo otročička, jima striček Sam prekine "porodniški dopust". Se enkrat morata rešiti svet. Ah, kako vsakdanja, dolgačasna in banalna stvar in zaradi nje naj bi sej ima prekinile težko prigarane "počitnice"? Ljudje božji, pa takšne stvari sta v preteklosti opravila z levo roko, vendar ...
Reševanje sveta niti ni tako preprosto, če je potrebno vmes skakati domov, nahraniti/previti/ umiti/ karkoli že dojenčka. Čeprav poulične borbe z bara-
Undercover
bini za supervohune niso nič posebnega, to kaj kmalu postanjeo, če med njimi v eni roki držijo in pestujejo majčkeno štručko in se ukvarjajo s skrbmi,
daje trenutne aktivnosti v okolici ne bi zbudile.
Ali ste že videli Spitcs Like Us s Chevyjem Chascom in Dano m Aykroydom v glavnih vlogah? Če ste in vamjebil film všeč, vas bodo podobni občutki oblivali tudi ob gledanju Undercover Bluesa. lan Abrams (avtor zgodbe) nam je skozi režiserski pogled Herberta Rossa prikazal nadvse zabavno in sproščujočo akcijsko -romantično komedijo. Herby ni ničesar prepustil naključjuin je glavni vlogi zaupal prekaljenima mačkoma Catleen Turner in Denisu Quaidu. Dobra izbira se je obrestovala. Oba sta svoje delo opravila več kot zadovoljivo.
Tommy
V®?/.!?.*!7.7.\.
mmm-
VIDIOTE
KA
tel.: 26-441
Kar dolgo časa smo vsi poznali Vesele zasavce. Dolgo so igrali predvsem po lokalnih, "gasilskih" veselicah in najbrž je marsikdo mislil, da bo pri tem tudi ostalo. Vendar ni. Leto, ki si ga bodo prav gotovo zapomnili tako člani skupine kot tudi njihovi poslušalci, je leto 1989. Takrat so namreč pri založbi Sraka izdali svojo prvo kaseto V Revirjih je lepo. Na kaseto so uvrstili tudi znano pesem Roya Orbisona California Bluc. Pesem, kije imela v slovenščini naslov Otožna Kalifornija, je postala velik hit in kaseta je bila praktično čez noč razprodana.
Kar tri leta je "minilo, preden so izdali novo kaseto. Tudi na njej je bila pesem, ki jo je pel Roy Orbison. Njen originalni naslov je bil Yo te amo Maria. Tudi tej kaseti se ni godilo slabo, saj je bila, tako kot prva, razprodana. Kmalu zatem je izšla njihova prva CD plošča. Nanjo so ob novih uvrstili tudi starejše pesmi. S prvim CD je prišlo tudi do spremembe imena. Fantje so ime Veseli izpustili in obdržali samo ime - Zasavci. Pod tem imenom so postali še bolj znani in trenutno ni radijske postaje, ki jih ne bi poznala.
Že od vsega začetka, odkar izdajajo kasete, se Zasavci držijo formule, ki je v Sloveniji prav gotovo edinstvena. Na eno stran svojih kaset uvrščajo zabavno, na drugo pa narodno - zabavno glasbo. Naslov njihove zadnje kasete ter CD je Sreča je. Tudi tokrat niso razočarali svojih poslušalcev. Spet so se odločili za priredbe, tokrat za pesem, ki jo v originalu poje Tom Jones. Njen naslov je Help Vourself. Drugo priredbo pa je pred leti prepeval Harry Belafonte.
Gre za znano pesem Islands in the sun. Seveda si Zasavcev brez Milana Kudra, ki jim je napisal glasbo za narodno - zabavno stran kasete, praktično ne moremo predstavljati. Seveda je bilo še veliko tistih, ki so jim pisali glasbo in besedila ali jim tako ali drugače pomagali. Upamo lahko, da bodo Zasavci ob svoji 25 letnici v kratkem pripravili koncert, kjer se bodo tudi "nejeverni Tomaži" lahko prepričali o njihovi kvaliteti.
Tomaž A. Štojs

Pozdravljeni knavlčuiki!
Pranji teden je bil resnično /do naporen in Se kar nekaj tednov Ih, tekšnih ali mogoče še malo bolj "norih”. Z naglimi
- ** •* “
»,j^*iuS,E?r*'wZ£S'Kr*kir
Danes bostezopet izvedclinekaj novosti, ki sose med počitnicami /godile med našim! sovrstniki na ljubezenskem področju.
svojim delom na naši strani predstavila prvošolka Lrtnda Hujrič.
Saša
.i;iiiiii:|||ii|: |||||:||
jiiij
,r
Mžmm
ilSIliN:.:,
N).„v,
I
g
You’ll hc gone, you’ll be out of my head and of my heart.
1’lease forgive me, I love h im I always did and I always will.
Don't you cry, don't be sad I'm gona love you as much as I have and don't you think I forget the nights when you kissed me in the summer time. You always loved me, you always will but please forget me, 1 love just him. When we met somethime on Street ealljjne please "a little giri".
Yotf ahvavs catied me ji.st like that call me Ihan if wc meet. "%
.	.v.v.v.v.v.v.v.	,	y.‘.
Fjnd the oiher love her more,
ktšs her natoči and rine her a song.
Sbe's goto love you more Ihan I am ever have.
lir
ji
i
*il|t
Ermela

- nws&
Petra Lipec, petnajstletna levinja, ki praznuje rojstni dan 21. avgusta, se je v letošnjem šolskem letu vpisala v prvi letnik Gimnazije Trbovlje. In četrtošolci sojo proglasili za Miss Gimnazije 94.
Petra pravi, da ima veliko značilnosti levinje in je zelo romantična "duša". Zato najraje posluša romantično glasbo, ob izjemnih priložnostih pa posluša tudi klasiko. Petra igra stransko flavto že sedem let, igranje le-tepa ji vzame	'
veliko časa, saj se vsake štirinajst dni odpravi v Ljubljano, kjer jo prvo leto poučuje prof. Kobal.
Za šolanje na gimnaziji se je odločila predvsem zato, da bo lahko uresničila svoje sanje, saj bi rada postala novinarka. "Med sošolci se počutim O.K. Veliko se imam za učiti in prav naporno je uskladiti šolo, glasbeno, nekaj časa pa porabim tudi za prijatelje. Najraje imam jezike, ki mi bodo pri mojem poklicu prišli še kako prav."
Petra trenutno nima fanta, saj seje njena ljubezenska zveza pred kratkim nesrečno končala. Tudi domačega ljubljenčka nima. vendar si želi, da bi ji dolgočasne urice krajšal "simpatičen" inaltežan.
V prostem času se vedno odpravi na nogometne tekme in navija za domače Zagorjane. Poleti pa je z užitkom spremljala svetovno nogometno prvenstvo, kjer je navijala za Italijane. Kadar pa ni na nogometni tekmi, se odpravi ven s prijateljicami in prijatelji. V časih se z očetom odpravi na teniško igrišče, kjer prav spretno "maha" s teniškim loparjem.
Petra je opravila štiri letnike klavirja in sedaj se bo vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Letos paigraprvo leto pri Pihalni godbi v Trbovljah.
Saša Grobljar
č-	■	■■■■	X,


Mladim
Zasavcem
W::;.

-»'?**• *r** **•«•? «* -
•—«* - tt>r‘lsuJto k*. * v»n, n,,!,™.
O Prti-™ «* - l»»'i	™ M™
Zagorja, vendar vseh prispevkov ne moremo objaviti, ker
so si podobni. Verjetno bomo na to temo še dobiti kakšne
misli, saj ste se o prijaznosti, ki jo marsikdaj pogrešamo etiko pogovarjali.
... » ■*»<»'	I”'«" •
......
O kopi iHhko pKc k nekdo, ki jo jo kdaj vidci, l enari iz. čen,Senik, se 80«« I.hko s tem poM.
Kopa
Moja družba
Na hribčku stoji in iz nje se kadi.
Če oglarčka dolgo ni, mu vse zgori.
Ob njej pa baraka stoji, notri oglarček sedi, od časa so časa pogleda, kaj kopa dela.
Deset dni oglarček pazi, da kopa mu ne zgori, deseti dan jo razstavi, iz nje pa oglje dobi.
Lenart Šmid, 4. raz. OŠ Čemšenik
Prijaznarija
V sredo sem sanjala o deželi Prijaznariji. Tam živijo čudoviti ljudje, ki se nikoli ne kregajo. Splohne vejo,kaj pomeni beseda prepir. Otroci se igrajo cel dan pa se nikoli z igrišča ne sliši kreganje. Prijazno so me otroci sprejeli medse in mi razkazali deželo. Vsakega človeka, ki so ga srečali, so lepo pozdravili. Dežela mi je bila zelo všeč.
Potem pa se naenkrat zbudim.
Nina Peterlin, 4.a
V svoj em krogu prijatelj ev sem zelo srečna in prav prijetno se počutim. A že kar nekaj časa mi je do nekega fanta malo več kot do drugih.
Začelo se je med poletnimi počitnicami. S tem fantom sva bila že prej dalj časa prijatelja. Srečala sva se na dvorišču. Izmenjala sva nekaj besed in on me je potem povabil na pijačo. Imela sem dober občutek, ko sem lahko z njim sedela, se pogovarjala. Seveda, drugi dan, ko sva se videli s prijateljico, sem ji to tudi povedala. Ona ga še takrat ni poznala. Ko me je takrat vprašala, kaj me na njem tako privlači, ji nisem vedela povedati. S tem fantom sva se še velikokrat videla. Tudi on je počasi vedel, da mi je všeč. Kar nekajkrat seje zgodilo, da se, ga opazovala. Ima modre oči, postrižen je na kratko. Tokrat so se s starši vrnili iz morja in bilje neverjetno rjav. Zelo rad je pomagal vsem, ki so potrebovali pomoč. Nikoli ni v zadrego spravljal druge - npr. da bi jih osmešil.
Vendar pa je bila ena stvar, ki meje zelo motila. Rad je hodil v gostilne in kadil. Kadar sem sedela zraven njega, je imel vonj
po cigaretih. To mi ni bilo všeč. Potem ga dolgo časa nisem videla. Od drugih sem izvedela, da ima v srednji šoli popravni izpit. Moral seje učiti. Ob večerih sem veliko mislila nanj. Tekli so tedni, njega nisem več videla in počasi sem ga porabljala.
Osmošolka, Dol pri Hrastniku
Vzornik
Sivomodre oči in širok nasmeh. Visok fant kratko pristriženih las. Njegova priljubljena hrana so testenine na vse načine. Poje zelo veliko mesa. Včasih mu zadiši tudi pica in takrat si jo prav rad privošči. Je močne postave, kar mu koristi pri vsakdanjih naporih. Večkrat se mu vname kolenska vez. Dolgčas mu ni nikoli. Včasih je naveličav vseh in vsega. Takrat se sprosti ob glasbi ali dobri knjigi. Kadar doseže dober rezultat, naredi žurko. Igra harmoniko in je posnel ploščo s svojo skupino Košir Rap Team. Pravi, da seje zresnil - Jure Košir. Rok Zupan, 8. b, Dol pri Hrastniku
Hranilnica
Če prihranimo kaj denarja, ga lahko skrijemo v omaro ali zaklenemo v blagajno. Če ga pa damo hranit v banko ali na pošto, dobimo vsak mesec določen znesek, ki mu pravimo obresti. S tem se prihranjeni denar počasi, pa zanesljivo množi. Hranilna vloga nam omogoči, da denar, ki nam danes ni nujno potreben, spravimo na varen kraj, kjer ga lahko vsak čas dobimo. Čez zimo naprimer vlagamo manj še zneske denarja in ko oddidemo na dopust, imamo na hranilni knjižici že kar lep znesek, ki nam pride zelo prav. Če starši pričakujejo otroka, vedo, da bodo imeli več izdatkov, ko pride otrok

m* Immmd # m Šl*
Rok Kordon - Bombi
na svet, zato že v naprej vlagajo denar na hranilno knjižico.
Prednost hranilne vloge je razvidna tudi iz pregovora: Kdor gara, vsega dosti ima - kdor pa v hranilnico naloži, nazaj še s kupom dobi!
NinaJorgovan
Pregovori o denarju -o varčevanju
-	Denar ceniš šele takrat, ko si ga izposodiš.
-	Denar in nabru šene nož lahko v prid ali škodo obrneš.
-	Denar je vladar in svet je slepar.
-	Da denar ni vse - je tolažba za reveže.
-	Dinar na dinar pogača, kamen na kamen palača.
-	Za malo denarja, malo muzike.
-	Ne zapravi več, kot imaš.
-	Kadar imajo otroci in norci denar, imajo kmetje dober semenj.
-	Denar večkrat pravico prevpije.
-	Dovolj je bogat, kdor ni nikomur dolžnik.
-	Kdor varčuje, si srečo kuje.
-	Vedno potrebujemo več denarja, kot ga zaslužimo.
-	Razum je edina stvar, ki ga z denarjem ne moremo kupiti.
-	Čast in denar ne gresta v isto vrečo.
-	Človek brez denarja je kot volk brez zob.
-	Denar in vrag ne poznata počitka.
-	Drži groš, da ti krajcar ne pobegne.
-	Ne troši denarja, kjer lahko varčuješ, ne varčuje kjer moraš trošiti.
-	Kdor ne misli, tudi ne varčuje.
Pregovore so zbrali: Anže Šinkovec, Mateja Pristav, Ines Sačič, Tanja Šušteršič, Katja Bostič, Darja Paveljšek, Nejc Trentelj, Mojca Klopčič.
gmac
V*lov*ai>a mm msnjimlaSie
Trbovlje - V Gimnastičnem klubu Trbovlje so novo šolsko leto začeli zelo uspešno. Med počitnicami so pripravili nove programe in dokupili nekaj drobnega orodja in igral. Največja pridobitevpaso urejeni garderobni prostori, ki so se jih razveselili predvsem naj mlaj ši. Pri preureditvi je klubu z namenskimi sredstvi pomagal tudi trboveljski izvršni svet.
Že v prvem mesecu se je število članov kluba povzpelo preko 200. Zanimivi programi športne vadbe za vse starostne kategorije so pritegnili tudi nove člane iz Hrastnika, Zagorja in celo Izlak. V Zasavju zaenkrat ni
nobenega drugega kluba ali društva, ki bi ponujalo možnost rekreacije prav za vse starrosti, kar pogrešajo predvsem otroci in ženske.
Med reorganizacijo Gimnastičnega kluba iz vrhunske gimnastike v rekreativno vadbo se odpirajo nove možnosti tako prostorske kot kadrovske. Ponudba za širšo populacijo se tako iz leta v leto veča. Pred tremi letije bila vadba triletnikov s starši novost, ki si jeutirala pot. V letošnjem letu pa je postala takšna vadbena oblika pri starših zelo priljubljena. Da ne bi kdo pomislil, da se na teh urah rekreirajo starši; starši so le tisti , ki vedo, kaj nihovim otrokom najbolj koristi oz. kaj jim prija. Telovadijo zgolj otroci, starši jim, s tem ko jih pripeljejo v
telovadnico, le omogočajo to veselje in jih na sami vadbi pazijo in usmerjajo. Vadbeno uro strokovno in organizacijsko izpelje za to usposobljen vodnik. V letošnjem letuje to profesor telesne vzgoje Roman Vodeb. Po njegovih besedah je takšna vadba za starostno skupino 2,5 do 4 let največ, kar starši lahko nudijo otrokom v smislu športne vzgoje. Po letošnji enomesčni vadbi (štiri vadbene ure) je pri otrocih napredek očiten. Malčki niso več tako nerodni, imajo korajžo, poznajo svoje sposobnosti, obvladajo svoje telo, postajajo samozavestni. Vadba ni organizirana kot trening, saj malčki skozi gibalno igro razvijajo svoje sposobnosti in pri-dobivjo osnovne motorične informacije, za katere so
najbolj dojemljivi prav v tem starostnem obdobju. Najpomembnejša stvar pri takšni vadbi je, da otroci uživajo v gibanju. Pridobivajo pa tudi nove gibalne navade, kij im bodo koristile celo življenje. To kar jim sedaj pomeni užitek, bodo čez nekaj let sprejemali kot dobrino in vrednoto. Kaj pa gibanje pomeni za zdravje pa tu ni ni potrebno posebej
povdarjati.
Starši ne oklevajte, pridite s svojimi otroki v telovadnico trboveljskega gimnastičnega kluba in ponudite otrokom tisto, zakarste bili morda vi prikrajšani. Vadbapoteka vsako sredo od 17. do 18. ure v telovadnici društva Partizan.
Roman Vodeb
NOGOMET
Če ni gola...
Dravinja - Rudar 2:0 (0:0)
Slovenske Konjice, štadion Dobrava, gledalcev 500, sodnik Glažar (Ptuj), strelca: 1:0 Kruder (73), 2:0 Damiš (75).
Dravinja: Petranovič, Hrovat, Bezenšek, Koražija, Vogelsang, Lipavic, Vasic (Kruder), Damiš, Topič, Ribič, Bičakčič (Fink).
Rudar: Ahlin, Grešak (Jesih), Tomše, Zaimovič, Kurež, Žibret, Mešanovič, Sotenšek, Holešek, Breznikar, Alič.
Najboljša gostujoča
ekipa je tudi tokrat zaigrala odlično, a se drugič v tej sezoni domov vrnila praznih rok. Že v prvem polčasu sta se v lepih priložnostih znašla Alič in Breznikar, v nadaljevanju pa fe Holešek in Mešanovič. Ko je že vse kazalo, da bodo "zeleno-čmi" dosegli cilj in da bo prišlo do delitve točk pa so prejeli dvazadetka. Najprej je bil po "globinski" podaji Damiša uspešen rezervni igralecKruder, takoj zatem pa je Damiš neubranljivo
izvedel prosti strel z 20 metrov. Tudi tokrat je v nogometu obveljalo staro pravilo: če gola iz lepih priložnosti ne dosežeš, ga dobiš. Ne glede na poraz, ki jih je tudi stal upanja na naslov jesenskega prvaka, so lahko Trboveljčani prezadovoljni zizkupičkom v gosteh, saj so v osmih tekmah osvojili kar 11 točk. Omeniti še velja, da so bili v taboru Rudarja tokrat kljub porazu prezadovoljni z izvrstnim sojenjem.
S.F.
Slaba igra
Zagorje - Drava 1:0
(0:0)
Hrastnik, igrišče NK Hrastnik, gledalcev 500, sodnik Turščak (Koper), strelec ; 1:0 /.lak (86).
Zagorje:	Stankovič,
Kurež, Haralovič, Dornik, Buovski, Kranjc, Kern (Povšnar), Poglajen (Barbek), Žlak, Petrušič, Grčar.
Drava: Klinger, Krajnc, Čeh, Janžekovič, Ramšak, Gajser, Hotko, T. Emeršič,
Žolek, M. Emeršič, Vesenjak.
Zagorski nogometaši so v svojem zadnjem nastopu pred domačimi gledalci kljub slabi igri vknjižili dve novi točki. Gledalci so od domačih pričakovali novo zmago, a so . jo "rumeni" dosegli šele v zadnjih trenutkih tekme. V 12. min. je Haralovič streljal prosti strel, podal do Grčarja, ta pa je z glavo streljal mimo gola. V 19. min. se je po akciji s kota v priložnosti znašel kapetan Buovski, a je njegov strel švignil čez prečnik. Tudi gostje so nekajkrat zapretili s hitrimi protinapadi, toda vratar Stankovič je bil vselej na pravem mestu. Zadnjo priložnost v prvem polčasu pa je zapravil Poglajen, ko je z glavo streljal mimo vratnice. V drugem polčasu so Zagorjani še bolj zavzeto krenili k vratom gostov in že v 47. min. sej e Žlak sam znašel pred vratarjem Klingcrjem, a se je žoga ustavila v blatu in priložnost je splavala po vodi. Minuto

m
......
Lipovšek na klopi
Trbovlje - Prvi vratar rokometašev Rudis Rudarja je po zadnjih podatkih za štiri mesece prikovan na klop. Na turnirju pred pričetkom sezone v Radečah, je prišlo ob koncu srečanja z Gorenjem do gneče, v kateri je Danilo Lipovšek s pestjo udaril enega od igralcev. Sodnika sta ga prijavila, komisija pamuje dodelila kazen: prepoved igranj a za štiri mesece. Po njegovih besedah je bilo narejeno cel kup nepravilnosti, zato je že vložil pritožbo.
B.K.
I .........-
zatem j e zapretil Vesenjak, a je Stankovič njegov močan strel mojstrsko ubranil. V 86. min. j e Kern izvajal prosti strel, podal na prvo stative, kjer je Žlak stal tik pred vratarjem Klingerjem in zagorski napadalec ga je z glavo mojstrsko ukanil ter zagotovil domačim novo zmago. Žlak se je gola veselil z domačimi navijači tako, daje slekel dres, tokrat slabi sodnik Turščak pa ga je za ta "show" nagradil z rdečim kartonom. Nasploh je sodnik Turščak sodil naj slabšeod vseh sodnikov, ki so v jesenskem delu prvenstva sodili Zagorjanom. Dovolil je izredno grobo igro, saj so Ptujčani igrali izredno grobo (nekaj prekrškov je bilo "za v zapor"), bilanca tega pa je bilo 5 rumenih kartonov za obe moštvi, ter rdeči za Žlaka. Kakorkoli že, zadnje kolo bo odločalo o naslovu jesenskegaprvaka v 2.SNL, za le-tega pa kandidirata le še Šmartno in Zagorje, kaj ti Trboveljčani so s porazom v Slovenskih Konjicah to priložnost že zapravili.
P.M.
Delitev točk
Radečepapir - Steklar 2:2
Radeče, stadion v Radečah, gledalcev 300, sodnik Beton (KR), strelci: 1:0 Žganec (10), 1:1 Šmid (41), 2:1 D. Guček (70), 2:2 Jelenko (75).
Radečepapir: Kelenc, Kapusin, Stankovič, Cetin, Glinšek (B. Guček), Trebše, D.Guček, Kačičnik, Drobne, Pirc, Žganec.
Steklar:	Lešnik,
Kovačič, Marguč, Števinovič, Horvat, Cernoša, Šmid, Neskič, Jelenko, Zdovc, Zildževič.
Navdušenci nogometa v Radečah so na zadnji tekmi jesenskega prevnstva na domačem igrišču videli kar štiri zadetke. Tekma je potekala v ugodnni atmosferi z visokim ritmom in zato tudi s številnimi napakami. Že v 10. minuti je po lepi podaji Kačičnika zadel v polno Žganec. V nadaljevanju so igralci iz Rogaške Slatine na igrišču uspeli	vzpostaviti
ravnotežje, ki so ga kronali z zadetkom Šmida. V drugem polčasu se igra ni posebej spremenila.
Domači so v drugo zatresli mrežo prek Gučka, ko je z 20- ih metrov premagal nezanesljivega vratarja Lešnika. Le pet minut kasnejeponovno izenačenje rezultata. Po domiselni akciji, ki se je začela na sredini igrišča, je na visoko plasirano žogo v kazenski prostor skočil Jelenko in žogo z glavo poslal v mrežo.
F.Č.
ROKOMET
Pokop Litijanov
Rudis Rudar Inžiniring Šarbek 31:23 (15:8)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 800, sodnika Melanšek (Velenje) in Povalej (Ce).
Rudis:	Hančič,
Podbregar 1, Medved 4, Žibret, Vrbnjak 9, Kosec, Lipovšek 1, Senčar 5, Čater 6, Čop 3, Voglar 2, Lesjak.
Inž. Šarbek: Jere, Špelič, Dobravec 2, Špende 7, T. Kogovšek 5, Gradišek, Kolar 3, B. Kogovšek, Mandelj 2, Zupan, Verbajs, Trotovšek 4, Doblekar.
Po katastrofi v Ivančni Gorici so se Trboveljčani domačemu občinstvu znova pokazali v dobri luči. Kakor da se navijačem nočejo pokazati s slabo igro. Tokrat so že od začetka zaigrali povsem drugače in Litijanom nikakor niso dovolili, da bi razvili svojo igro. Nekaj časa je bil Špende tisti, kije z veliko volje bodril soigralce in se
nekako še upiral proti razigranim domačinom. Respaje, da so Trboveljčani tokrat res igrali lep rokomet in iz minute v minuto povečevali prednost, ki je zanšala tudi že deset zadetkov, še najbolj nerešljiva uganka za Litijaneje bil tokrat kapetan Matjaž Vrbnjak, ki je to soboto igral kot v najboljših časih. Proti koncu srečanja je trenerŽagar poslal v boj tudi mlajše igralce, Lilijani pa so to izkoristili in za malenkost ublažili poraz. Vsekakor pa zaslužijo pohvalo tudi gostujoči igralci, ki so kij u b velikemu zaostanku ves čas srečanja igrali zelo borbeno, vendar pa s ta bila o ba vratarj a tokrat nezanesljiva.
B.K.
POKALNI
TEKMI
Priložnost
mladim
Prevent - Inženiring Šarbek 27:24 (14:12) Slovenj gradeč, športna
dvorana, gledalcev 400, sodnika Babič (Domžale) in Čeak (Lj).
Prevent: Mavrič, Pori, Soršak 2, Bari 2, Štrigl 1, Mave 7, Leskovšek, Sokolovič 2, Doberšek 7, Matovič, Gologranc.
Inž. Šarbek: Jere, Špelič, Dobravec 2, Špende 5, T. Kogovšek, B. Kogovšek 2, Mandelj 8, Verbajs 2, Gradišek 4, Peterlin, Doblekar, Zupan.
Povratno pokalno srečanje je minilo v raztrgani in nezanimivi igri, saj je bil zmagovalec znan še pred povratno tekmo, ker so Liljani že doma izgubili z devetimi zadetki. Ob tem je v litijskem moštvu še obilo poškodovanih. Na Kolarja, Doblekarja, T. Kogovška inUlčarja trener Kokalj ni mogel računati, zato je dal priložnost mladim igralcem, ki so tekmo odigrali dobro. Posebej je zadovoljil Mandelj z osmimi zadetki in pa drugi vratar Jere, ki se je v drugempolčasu izkazal
KaiLeti
Trbovlje- Trboveljski rokometaši so najmočnejši prav v najmlajših kategorijah. Tako so prvi del sezone uspešno in po načrtih zaključili tudi kadeti Spot Rudarja. Kljub temu, da je ekipa pomlajena in daso trijeključni igralci Sebastjan Podbregar, Primož Hančič in Gorazd Šikovec prešli
v mladinsko kategorijo, so Trboveljčani prepričljivo osvojili prvo mesto brez ene same izgubljene točke. Edina konkurenta sta bila Sevnica in Dol. Obe ekipi sta se edini upirali in izgubili srečanji z manj kot desetimi goli razlike. V kadetsko ekipo se je vključilo tudi nekaj pionirjev, ki uspešno stopajo po stopinjah starejših kolegov.
V začetku decembra se bo pričela tudi mladinska liga, kjer Trboveljčani tudi pričakijejo podobne uspehe. Upajo le, da bodo imeli pri žrebu ob končnici sezone več sreče, kot lansko leto, ko so se že na začetku pomerili s kasnejšim državnim prvakom.
B.K.

Ig^zi.štiai.ii.lieotTT1 VIP
pim Turi i! to
Litija - Ginter Kržišnik, bo v soboto v teniškem centru As v Litiji znova pripravil VIP turnir na katerem bodo nastopile znane oseba s področj a športa, politike in gospodarstva. Izmed športnikov so prihod potrdili Brigita Bukovec, Primož Ulaga Bojan Križaj, Lojze Gorjanc, Vasja Bajc, Tomaž Čižman, od drugih znanih osebnosti pa tudi Dušan Šešok, Tone Anderlič, Ciril Ribičič, Janez Slapar, pa Pop-designov pevec Vili Resnik ter celo nemški veleposlanik Guenther Seibert. Seveda pa turnir ne bo minil brez zasavskih gospodarstvenikov. Lopar bodo tako
vihteli Zdenko Fritz, Marjan Frol, Aleš Berger, Roman Kržišnik, Milan Dalmacija... Zaradi prostorske stiske si bodo gledalci lahko ogledali le finalno tekmo, ki bo predvidoma na sporedu ob 18. uri. Glavni sponzor VIP turnirja je Snmmit motors iz Ljubljane, sicer generalni zastop nik Forda za S lo venij o, zlati sponzoij i pa so Ford servis Hribar, Era Velenje, As Litija, Zlatarstvo Lea Litija, RTV Trbovljein Radio Trbovlje. Poleg tega je pri izvedbi turnirja pomagalo še več srebrnih in bronastih pokroviteljev.
S.F.
z nekaj odličnimi obrambami.
S.K.
Sramota na Dolenjskem
GPG Grosuplje - Rudis Rudar 29:20 (15:11)
Ivančna gorica, dvorana šolskega centra, gledalcev 250, sodnika Skubic (Lj) in Tomič (Ce).
GPG	GRosupljc:
Janbrovič, Guzelj 2, Veršek 5, Lesar, Potokar 4, Kotor 8, Marič 1, Avakumovič, Predalič 3, Ljubanovič 6, Marolt.
Rudis: Hančič, Medved 3, Fajdiga	1, Žibret 1,
Vrbnjak	4, Kosec,
Lipovšek, Senčar 5, Čater 2, Čop 1, Voglar 3, Mudrinič.
Edino	kar lahko
Trboveljčanom zapišemo v opravičilo je, da v svojih vrstah niso imeli ne prvega ne drugega vratatjain dasta v vratih branila mladinec Hančič in bivši nogometni vratar Mudrinič. Pa tudi to ne more biti edino opravičilo, da obramba prvoligaša prejme kar 29. drugoligaških zadetkov.
Najbolje bo, da vsi skupaj to tekmo čimprej pozabimo in upamo, da se kaj takega kmalu ne bo več ponovilo.
B.K.
Zanimiva
tekma
Radečepapir - Ormož 26:23 (15:12)
Radeče, športna dvorana, gledalcev 400, sodnika Tomič (Ce) in Skubic (Lj).
Radečepapir: Skušek, Potočnik 2, Doberšek 10, Rizmal 3, Rus, Zahrastnik 8, Belak, Oblak 1, Mlakar, Sotlar 2, Mitič, Planinc.
Ormož: Šulek, Burgar, Belančič 10, Fridrih 7, Džermati 3, Praprotnik 2, Rajh, Žalodec 1, Jovanovič, Vavpotič, Žunec.
Pred okoli 400 bučnih gledalcev so Radečani osvojili nov par točk. Pravorokometno vzdušj e in dobra igra obeh moštev sta spominjali na zlate čase rokometa v Radečah. Domačini so si s hitro in učinkovito igro v napadu, z globoko obrambo proti koncu tekme z odličnimi obrambami mladega
vratarjaPlaninca, nakoncu prigrali prednost treh zadetkov. Prav toliko jih je bilo tudi ob polčasu. Gostje so prikazali lepo in dinamično igro, vendar jim navkljub okrepitvi iz prve lige Belančiča, ki je sicer dosegel 10 zadetkov, rezultata le ni uspelo preobrniti v svojo korist.
KOŠARKA
Točki v gosteh
Maribor - Zagorje 68:72 (30:35)
Maribor, športna hala Tabor, gledalcev' 100, sodnika Fišer (MS), Katanič (Slovenska Bistrica).
Maribor: Lečnik 10, Novak 17, Dolšak 6, Plos 2, Juhart 6, Škobalj 2, Pajenk 15, Osenjak 10.
Zagorje: Ferjančič 27, Čop 2, Remic 13, Kofol 2, Koren 20, Kastiger 5, Kranjc 3, Omahne.
Pomembnosti derbija 10. kola sta se dobro zavedali obe ekipi, saj je bilo ogromno izgubljenih žog v napadu in veliko zgrešenih metov na koš iz izdelanih akcij. Vso pozornost so ekipi posvetili obrambnim nalogam, kar dokazujejo tudi zelo nizek rezultat prvega polčasa, ki so ga z majhno prednostjo dobili gostje iz Zagorja po zaslugi odličnega Ferjančiča, kije prvi polčas dosegel 15 točk. Drugi polčas so domačini pričeli še bolj agresivno in grobo, kar jim je v šesti minuti prineslo zaostanek dveh točk. Potem pa so Zagorjani z svojo klasično igro - skok v obrambi in hitri protinapad povedli z rezultatom 45:58 v 13. minuti drugega polčasa. Po
hitrem visokem vodstvu so domačini zopet prišli na razliko dveh točk 61:63 . V tem delu igre so Mariborčani uporabili vse grobosti in provokacije, da bi zmagali. Namerno so poškodovali Kranjca in Kofola, toda gostj e so ostali pri svoji igri in rutinirano držali vodstvo štirih točk. Prevelike strasti igralcev je pomiril sodnik Fišer, ki se je vseskozi držal pravil igre in dokazal, dani zastonj med prvimi sodniki v Sloveniji. Tako so gostje dosegli pomembno zmago, in so še vedno na vrhu lestvice pred odločilnim gostovanjem v Celju, kjer se bo odločalo o prvem mestu v B SKL -vzhod.
D.G.
KARATE
Trbovlje - Trboveljski karateist David Krajnc, ki v letošnji sezoni zaradi študijskih obveznosti trenira in nastopa za mariborski WKSA, je minuli vikend skupaj s svojo ekipo osvojil naslov ekipnega državnega prvaka. David je bil zaradi poškodb v rezervi. Ker so njegovi klubski kolegi le uspeli zbrati dovolj točk, mu ni bilo potrebno stopiti v ring.
Že ta teden pa bo David kljub poškodbi nastopil na tekmovanju v Bratislavi, na katerem se bo pomerilo 12. najboljših mladinskih

reprezentanc Evrope.
B.K.
KEGLJANJE
Cene edini uspel
Dadas Rudar Konstruktor	1:7
(5211:5346)
Novak-Kirbiš 840:869, Goljuf - Pihlar 861:916, Izgoršek - Gmajner 850:924, Cene - Truntič 864:820, Hribar - Steržaj 914:927, Stoklas - Nareks 882:890.
Državni prvak iz Maribora je po pričakovanju visoko slavil v Trbovljah. Častno točko je za varovance trenerja Martina Kosa priigral Iztok Cene. Odlično je nastopil tudi Bogdan Hribar, ki je še lani nosil dres tokratnih nasprotnikov. Ženim od najboljših kegljačev na svetuHarijem Steržajem je bil izenačen boj, vendar je kljub odličnemu rezultatu izgubil z razliko vsega 13 kegljev.
S.F.
Saša in Nina prinesli zmago
Rudar - Konstruktor 5:3 (2390:2351)
Hočevar - Čeh 395:426, Mlakar - Ručman 374:389, Tušek - Pečovnik 401:398, Sobočan - Dolenc 392:393, Burja Vargazon 414:374, Podlesnik - Kukovec 414:371.
Tako kot moški je tudi ženska ekipa Rudarja igrala s Konstruktorjem. Gostje, ki so letos še brez zmage, so po nastopu dveh parov celo vodile in imele 44 kegljev naskoka. V zadnji dvojici sta bili znova odlični Saša Burja in Nina Podlesnik, ki sta visoko premagali tekmici. Pozamezno se je tako dvoboj končal neodločeno 3:3, Trbovelj čanke pa so nato podrle 39 kegljev več, dobile dodatni točki in dosegle zmage, ki jih je popeljala na odlično 4.mesto na lestvici.
S.F.
Visoka zmaga
E ho - Radenska 6:2 (5075:4867)
Tomše - Marinič 863:765, Duh - Drvarič 850:814, Z.Drame -Steržaj	833:845,
Jazbinšek - Kovačič 837:864, Šeško - Mundjar 866:780, J.Drame - Kos 826:799.
V tekmi moškedrugelige so Hrastničani visoko zmagali. Naravni domačih sta bilapri gostih leKovačič in legendarniMiro Steržaj. Najboljši izid tekmeje sicer dosegel Vojko Šeško, pravzaprav pa si prav vsi hrastniški kegljači zaslužij o pohvalo zaodlične dosežke na sicer zahtevnem kegljišču.
S.F.
MALI
NOGOMET
Zasavčani
uspešni
Trbovlje - V Ljubljani se je začel množični Dnevnikov turnir v malem nogometu, ki bo v več kategorijah potekal vse do novega leta. V članski konkurenci so bile vse tri ekipe iz Zasavja uspešne. Moštvo RTV Trbovlje je premagalo Zmijoljubce s 7:2, Izlake Flamengo z 1:0, Mlinše pa z enakim izidom Butik Zlata.
S.F.
r, Irki jrai |

ur
i	.
TrbovMe - Letošnja atletska sezona uneia Aleksandra Tomovič, ki trna je minila v znamenju uveljavitvemladih	lepe rezultate na najvažneših
atletov, k, so na številnih tekmovanjih tekrnovanjih-Omehiti Velja tudi Uroša dosegliodiičtie rezultate. AK Rudarje v	Zupana, od novih članov pa še :
, . ,	,. .	_ _ •	.	.v X « ir-. 4
izvajanje tetegaoviralištevilni problemi. Žarijo MM,ni. Svetlano
u vrst iii .Franc Guzej je zmagal v malem	Bajramovič. Marušo Eberli,, c.
maratonu nu 21. km, odličen 3, je bil v Lariso Kuzmič in oba srebrna
w pionirskem prvenstvu .
:	V Libojah pa so prvič organizirali sin nekaj odličnih rezultatov dv-cela
Martinov tek na 7.4 km. Med člani je Franc Guzej in Lovro Petrin.
: Tpvro; Petrin zmagal, :v: absolutni - Stavči c lanov aktivno sodelujejo pri |
S iiliiiii Ul: elanov	pomagajo pri prevozih na tekmovanja.
............................................

.........................sevai risat«
..... rgani/irati tudi Eurolrade, Gradex. Eumprima in

številnih tekmovanj. Največ ttspebovje j
:_______________________ ■ -




IFII
iir
Pavle Kreže

KOŠARKA
Člani:	Mascom
Lenart - GD Hrastnik 77:78 (42:39), Ptuj -Rudar 55:71 (28:32);
Kadeti: Šentjur -Rudar 52:106 (30:49) Pionirji:	OŠ
Trbovlje - BV Maribor 51:60 (25:33), Hrastnik -SokolZagorje 106:39, Prebold - Rudar 34:47, Iskra Litus -Rudar 63:28.
KEGLJANJE
Medregijska liga:
Dadas Rudar II - Litija
3:5 (4917:4930)
MALI NOGOMET
Liga Zagorje - I. liga: Bistro Cerar - Antimon biljard bar 5:3, Šentlambert - ŠD Mlinše 3:4, Pizzerija Ting Tangi - Intera 1:1, ŠD Čolniše - Izlake 1:2, Buldožer 2002 M&M -Meril 0:0, Malo po malo Dimnikarstvo Lepoša-Inž. Šarbek 2:12. Trenutni vrstni red: Inž. Šarbek 20, ŠD Mlinše 15, ŠD Čolniše 14, Malo po malo 13, Izlake 13, Šentlamber 10 točk.Naj strelec: Vrhovec 22.
- II. liga: ŠD Mlinše -Tapi 4:1, ŠD Prapreče -
Trgovina Trgovina Čop 0:0, Polje Svarog - Te Ve Varnost 9:2, Jastrebi -Jazbeci 1:1, Amaco -Avtomaterial AS 8:2, Zlatorogi LD KLančiše -Izlake 2:3 .Trenutni vrstni red: Amaco amadeus 17, PoljeSvarog 17, Jastrebi 15, Jazbeci 14, Trgovina Čop 12, Izlake n 10 točk. Naj strelec: Drnovšek 20.
- III. liga: ŠD Prapreče n - Gostišče Maček 2:3, Gamsi - Bistro Tina 0:6, Hors - ŠD Mlinše H 1:2, Tirna - Magic Bar 3:4, NLP Eurolrade - Geoss trgovina Mojca 0:5, Gami hotel-ETI EE 0:2, Behar - Avto mac 4:1. trenutni vrstni red: Geoss trgovina Mojca 21, Bistro Tina 18, Magic bar 18, Behar 17, ŠD Mlinše IH 16, Tirna 13, ŠD Prapreče
n 10 točk. Naj strelec: Kerin 17.
ŠAH
Liga:	Zagorje -
Branik 3:3 Hribovšek -Hevir 1:0, Krajnc -Segala 0:1, Tomažič -Krajnc remi, Regancin -Loger remi, Poznič -Kušin 0:1, Goršek -Kovačič 1:0.
Hitropotezni turnir november: Jazbec 8.5, Gračner 8.5, Grčar 7.5, Regancin 7, Novak 7, Jurič 6, Tomažič 5, Cvetko 4.5, Pavlin 4.5, Vidmar 3.5. Skupni vrstni red: Hribovšek 180, Krajnc 154, Regancin 82, Novak 76, Zalokar 67, Grčar 62, Jurič 56, Gračner 49, Tomažič 46, Pavlin 44.

Promet
, lausteina
ir^ssrsr............h
Hrastnik - 7. novembra ob 12.30.
uri je voznik osebnega vozila H.S. zaradi neprimerne hitrosti na mokrem cestišču trčil v odbojno ograjo na cesti Marno - Turje, kar je policistom sam sporočil.
Praprošče - 7. novembra ob 13.15.
uri je voznik turškega priklopnega kamiona po narodnosti Turk S.M. zgrešil smer v Predilnico in želel vozilo v Praproščah obrniti. Pri vzratni vožnji je zadel drog in povzročil za okrog 200.000 tolarjev škode na telefonski napeljavi. S.M. jebilodpeljanksodniku za prekrške.
Pustov mlin - 7. novembra ob
13.50.urijeLitijankaJ.A. s službenim avtomobilom peljala iz Gabrovke v Litijo, pred Pustovim mlinom pa jo je v rahlem desnem ovinku zaradi razlitega olja po cestišču zaneslo v desno bankino. Voznica se je lažje telesno poškodovala in povzročila za okrog 50.000 tolarjev škode. Komu je iz vozilaiztekalo olje, še niso ugotovili.
Moravče - 8. novembra ob 9.53. uri je Tlačan G.S. vozil osebni avtomobil po regionalni cesti Gabrovka - Litija. V Moravčah je dohitel voznika osebnega avtomobila L.B. iz Brezovega. Ko je L.B. zavijal na stransko cesto, ga je G.S. pričel
Aufbiks
9. novembra uro pred polnočjo so policisti ustavili B.I., ki je plesal z vozilom na cesti Klek - Trbovlje. Njihovo željo po testiranju je zatrl tako, daje zagrabil policista za vrat in ga vlekel za kravato. Uniformiranci so ga ukročenega odvlekli s seboj. Ne za kravateljc, temveč za lisice.
V Up Polc pa seje na Martinovo soboto strgalo K.U. Policisti so ga pomirili in napotili domov. K.U. je očitno zgrešil pot, saj so ga čez pol ure zalotili na Ulici 1. junija, kakosc je šel policista in ustavljal promet. Policisti so ga tokrat odpeljali in pridržali. Prav mu je, kaj jim pa skače v zelje.
jj*	Na zagorski avtobusni postaji je 11. novembra mladoletnik V.B.
žical drobiž. Ker mu L.A. denarja ni dal, je V.B. na sramoto vseh beračev z njim fizično obračunal. Kako bo računal sodnik?
Istega dne sta se s policisti sprla P.D. in V.B. Eden izmed policistov jih je ... in zaradi tega so modri morali uporabiti prisilna sredstva, da so ju ukrotili in ju odpeljali s seboj.
j' V gostilni Marn v Š tangi pa so si dan za tem s pestmi stopili nasproti LilijanaS.M. in P.J. proti bratoma B.D. in B.B. iz Most. Lilijana so hudo poškodovana odpeljali na urgenco, B.D. in B.B. pa v Š tangi ujeli in ju kazensko ovadili.
■
Zasavsko Martinovanje
Policisti so minuli vikend opravljali poostren nadzor prometa s poudarkom na vinjenosti voznikov. Lani so se temu ognili, rezultat pa je dal 9 smrtnih žrtev. Letos so bili rezultati prav tako katastrofalni, a vsaj ne tragični: V Trbovljah so policisti v petek in soboto iz prometa izločili kar 16 vinjenih voznikov. Zlobno lahko pripomnemo, daje bil rekord 3,2 promili alkohola v krvi. Podali so 31 predlogov sodniku za prekrške in izdali 5 plačilnih nalogov za manjše prekrške. V Zagorju so odvzeti štiri vozniška dovoljenja in izrekli 12 drugih ukrepov za težje kršitve. O Hrastniškem Martinu pa že vrabci čivkajo, tam so namreč policisti pobrali kar četrtino vozniških dovoljenj. Kaj hočemo, Slovenci imamo radi vino. Zasavci pa, si lahko predstavljajte, koliko bi ga spiti šele, če bi imeli svoje Zasavske brde.
prehitevati in trčil v zadnji del vozila Nastalo je za okrog 115.000 tolarjev materialne škode, G.S. pa je bil poslan k sodniku za prekrške.
Litija - 8. novembra ob 17.30. uri je Lilijan Š.P. vozil osebni avto iz Ponoviške na prednostno magistralno cesto ter zaprl pot mopedistki Litijanki R.M., ki je sicer pravilno, vendar brez prižganih luči pripeljala po prednostni cesti. Voznica je trčila v levi blatnik avtomobila, odbilo jo je na pokrov motorja in jo vrglo na tla Pri tem se je lažje telesno poškodovala in bila odpeljana v urgentni blok UKC. Na vozilu je nastalo za okrog 50.000 tolarjev materialne škode. Zoper oba udeleženca nezgode bo podan predlog sodniku za prekrške.
Zagorje - 9. novembra ob 22.20. uri je voznik osebnega vozila Z.R. z neprimerno hitrostjo vozil po Kidričevi cesti, zaradi česar ga je zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal M.M. iz Mlinš. V trčenju sta se voziti močno oplazili, Z.R. se je lažje telesno poškodoval. Povzročitelj je bil pod vplivom alkohola.
Trbovlje -10. novembra ob 23.15. uri je voznik osebnega vozila T.T. vozil po magistralni cesti Trbovlje -Zagorje in zaradi prevelike hitrosti zapeljal na levo in trčil v vozilo O.R., kije pripeljal nasproti. Nastala je manjša materialna škoda.
Šmartno -12. novembra ob 14.15. uri je S.B. iz Ljubljane vozil skozi Šmartno in na Ustju pri hiši št. 1, kjer je oster nepregleden ovinek pripeljal z neprimerno hitrostjo. Močnoje zaviral in zdrsel na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v pravilno vozeči osebni avtomobil, last G.A. iz Šmartnega.
Kradejo kot srake
Hrastnik - D.I. je 6. novembra policistom prijavil, da mu je med kopanjem nekdo odtujil moško uro, spravljeno v omarici. Za neznanim storilcem zbirajo obvestila.
Hrastnik - Prodajalka G.V. je policiste 7. novembra telefonsko
obvestila, daje iz pisarne trgovine na C. 1. maja neznanka odtujila žensko denarnico. Osumljenka je v pisarni pomerjala več oblek. O kleptomanki zbirajo obvestila.
Hrastnik - Voznik tovornega vozila P.A. iz Slovenj Gradca, ki se je z vozilom prevrnil na bok, je policistom sporočil, da mu je neznanec iz vozila ponoči odtujil avtoradio in dva zvočnika. Tudi o njem policisti zbirajo obvestila.
Trbovlje - A.D. je 8. novembra prijavil, da mu je neznanec med 18.00. in 19.00. uro ukradel Zastavo 750, ki jo je parkiral pred hišo na Savinjski cesti. Okrog 20.00 ure pa je policijska patmljafička našla ne gimnazijski cesti. Tatu še iščejo.
Trbovlje - M.V. je 11. novembra obvestila policiste, da je neznanec vlomil v njeno in sosedovo garažo na Novem domu. Nepridiprav je iz sosedove garaže odnesel štiri nove gume Sava exact in lastnika oškodoval za več kot 20 tisoč tolarjev. Policija še išče na novo "obuto" vozilo in seveda njegovega lastnika.
Litija - Lilijan M.R. je 13. novembra ob 9.30. uri obvestil policiste, da so mu med 8. in 9. novembrom iz drvarnice na Trgu na stavbah ukradli kolo z motorjem Tomos APN 6. Za neznanim storilcem policisti še poizvedujejo.
Požar v vikendu
Trbovlje - 13. novembra proti večeru je zagorelo v vikendu v Hohkrautovi koloniji. Lastniku B.V. je ogenj popolnoma uničil notranjost lesene vikend hišice. Vzrok požara še ugotavljajo.
Našli mrtvega
Zavrstnik - Svojci že nekaj dni pogrešanega B.M. so 10. novembra ob 13.22. uri policistom sporočiti, da so ga v hiši, kamor so na silo vstopiti, našli našli mrtvega. Na truplu ni bilo sledov nasilja, zdravnik je ugotovil naravno smrt in dovolil pokop.

Krka
Pod slapovi je kamp. Vsaj včasihjebil,koso bili tudi turisti. Od vsega je ostala na prekrasni lokaciji ležeča gostilnica, ki daje upanje žejnemu turistu in krdelu unproforjevcev. Mislim, da so bili Kanadčani, Portugalci in dva hrvaška policaja, ki so se ob pivu pogovarjali o nogometu in nedavni zmagi Hajduka v nevemkakšnem evropskem klubskem tekmovanju. Tam zadaj je bil še en bolj črn unproforjevec. Nemara kakšen Indijec ali Pakistanec. Slapovi so bučali, pod slapovi pa so se kopali.
In plavat sva šla tudi midva; jaz in moja draga.	1
Kristalno čisto sladko vodo moti le nekakšna čudna pena, ki se nabira tu in tam ob bregu. Ob hoji proti avtu sva naletela na obledelo in zanemarjeno ploščo na porušeni stavbi. S skupnimi močmi sva dešifrirala napis. Gre približno takole: "Naovome mestu je 1895 godine bila postavljena prva hidroelektrana na području Jugoslavije. Struja se je koristila za rasvetu grada Šibenik i procvata njegove industrije." Zanimivo, ni kaj.
Jaz pa sem dolgo časa mislil, daje bila trboveljska hidroelektrarna prva na
Balkanu. Kako bridko sem bil razočaran že takrat, ko sem ugotovil, da naša elektrarna sploh ni hidro, ampak čisto navadna termo.
Urno sva smuknila mimo prodajalke travarice, ki je sedaj v svojo ponudbo vključila tudi fige, čeprav so rasle vse naokorg. Pri rampi sva se malo "začvekala" z vljudnim možakarjem. Vprašala sva, kako kaj s turisti to sezono. "Ha, ima turista, kako da ne. Dnevno jih dode toliko, ko prije u minuti." Ta njegov cinizem (ki pa je bil čisto
točen) pove vse. Možakarje prosil, če lahko do Šibenika zapeljeva nekega njihovega nadzornika. In sva ga. Tudi z njim sva malo poklepetala in ga vpraša la kako in kaj je z vojno in s Kninom in temi zadevami. "Od ovde možete slobodno produžiti prema Kninu još bar pet kilometara (lasje so se nama naježili). Onda vas zaustavi policija i vas upozori. Ako još produžite, zaustavlja vas Unprofor i vas upozori. Ako još produžite zaustavlja vas kninska policijai strelja vas." (Dlake so se nama naježile). Potem smo rekli še eno o najinem jugecu. "Pa ovaj jugo jejedini srbinkoji se može popraviti", jarv šah dejal najin sopotnik. Povedal je še marsikatero zanimivo o vojni, o Srbih "koji vribaju na Maslenicu", o srbskih vaseh, ki so oddaljene le nekaj kilometrov, o eksplozijah granat, ki so razbijale šipe... Malo pred Šibenikom smo sc poslovili. Z mojo drago pa sva modro sklenila, da bova zopet obiskala slapove Krke, ko bo čas bolj primeren. Takrat si bova ® ogledala še Visovački samostan in ^ kdove, mogoče se bova zapeljala tudi § do Knina, če pa stari prospekti že tako $ vabijo na ogled starodavne kninske trdnjave.
Jure Nagode
Razgibana pokrajina ob reki Krki.
Vsak obiskovalec Rusije si želi ogledati številne spomenike in znamenitosti - od Kremlja, Rdečega trga, muzeje, boljšji sejem, do podzemne železnice in nenazadnje še Bolj šoj teater Rusije ali po naše - Velikega ruskega teatra.
Ta leži v samem centru Moskve, kjer stoje najpomembnejše zgradbe iz preteklih stoletij in označujejo bogato rusko zgodovino. Boljšoj teater so ustanovili leta 1776 in od takrat deluje neprekinjeno. Letošnja sezona v tem gledališču je že 219 po vrsti. Na odru tega velikega gledališča se vrste predstave - operne in baletne, včasih pa tudi koncertne. V polpretekli zgodovini je imela v tem gledališču svoja zborovanja KP in njeni organi.
Tako zunanji kakor notranja zgradba teatra velja za enega najlepših spomenikov ruske arhitekture ter za eno najpomembnejših kulturnih žarišč, saj so bila na odru te hiše uprizorjena mnoga dela ruskih in drugih svetovno znanih skladateljev, piscev, igralcev, pevcev, režiserjev in drugih.
Že takoj prvi večer bivanja v Moskvi smo si ogledali Verdijevo
opero Trubadur. Dogodek posebne vrste. Predstava seje začela ob 19. uri, pa bi j o kmalu zamudili, ker nismo mogli takoj najti parkirnega prostora. Promet jev Moskvi prav po 18. uri zelo gost, ker se takrat konča delovnik, ki se sicer pričenja ob deveti uri. V Moskvi je vse ogromno, ne le ravna prostranstva, pač pa tudi zgradbe, ceste... Že sam vhod v Boljšoj teater naredi načloveka impozanten vtis. Ogromno stebričevje, vrh njega simbolični kvadriljon s konji in voznikom v bronu, ob tem pa velika množica
obiskovalcev. In med njimi številni preprodajalci vstopnic. Opozorili so nas tudi na vedno in povsod navzoče tatove. Ogromna dvorana šteje dva tisoč sedežev v parterju, obdana je s številnimi ložami in balkoni, z bogatimi poslikavami, vse se blešči od pozlatitve in številnih lestencev. V carski ali predsedniški loži je bilo petmoških obiskovalcev, ki so sedeli nepremično v svojih sedežih.
Videlo seje, da so pred kratkim odstranili stare parti j ske simbole - srp in kladivo in to nadomestili znova z Uro ah drugimi glasbenimi inštrumenti. Oder je ogromen in temu je ustrezal tudi scenarij. Dvorana je akustična, pevci in pevke so peli odlično, a le malo igrah, tako da je bila igra kar preveč statična. Bolj bi si lahko pomagli tudi sicer z bogatim reflektorskim parkom, kar pa so v zadnjemdejanju- zustreznoin bogato osvetlitvijo - nadoknadili. Med odmorom si je bilo zelo zanimivo ogledovati ostale prostore te operne hiše, vključno z bifejem in veliko sprehajalno dvorano. Prav tu se je v, shšalo dosti angleških, italijanskih, -E francoskih, nemških in še kakšnih besed. Tudi slovenskih.
Tine Lenarčič
M
Dvorec Podšentjur in njegova preteklost
O Podšentjurju se je doslej pisalo zelo malo in še to bolj mimogrede - v raznih krajepisnih pogledih. Nekdanji podkumski učitelj Vinko Moderndorfer je leta 1938 o tedanjem Št. Juriju pod Kumom sicer napisal monografijo - Slovenska vas na Dolenjskem - a je v svoji nebrzdani vnemi po socialni pravičnosti, prav v zvezi s Čopovo graščino zagrešil prenekatero nerodnost Premočno se je opiral na skopo ljudsko izročilo in četudi mu ni bila neznana pot do arhivskih virov, je na koncu vse skupaj spletel v patetično podobo o zatiralskem graščaku in trpečih podložnikih.
Zmote o Čopovem dvorcu
Graščake Čope je naredil kar za valpte šentjurske cerkve, njihov grad pa za valpetsko bivališče, namenjeno tudi zapiranju neposlušnih kmetov. Za nameček je Čopovi hiši vzel tudi naslov graščine in zatrjeval, da je grad še leta 1791 stalnagričku, streljaj od Čopove domačije, ki mu domačini pravijo Grac. Da bi bila mera polna so prišla Moderndorferjeva spoznanja v oba slovenska krajevna leksikona, iz katerih črpa najosnovnejše vedenje o krajih in njihovi preteklosti najširši krog ljudi tja do šolske mladine. Izpovedanega sledi, daje bilo izročilo o dvorcu Podšentjur in njegovih lastnikih skrajno zamegljeno že pred 60. leti, Moderndorfer pa ga je samo še dodatno konzerviral ter s tem položil domačinom v usta stari grad in valpte, kadarkoli je pač tekla beseda o kakšnem Čopovem dvorcu.
Tako se niti ne zdi tako nenavadno, da je Podšentjur zadnjih 246 let, odkar je v rokah Čopovih, počasi, a vztrajno izgubljal staro ime, ki ga je povsem zasenčilo Čopovo rodbinsko ime. Uraden nemški naziv je sicer vseskozi ostajal nespremenjen St. Irgenhof ali St. Jorgenhof, medtem ko o njegovih slovenskih, zgolj ljudskih poimenovanjih - zavoljo popolne nadvlade nemške upravne prakse - kajpada molčijo. Šele nemško - slovenski uradni seznam krajinskih graščin iz leta 1854 nam odkriva slovenski ustreznici - S veti Jur in Podšentjur, kar zopet kaže, da dvorec ustaljenega imena v slovenščini sploh ni več premogel. Ker je ime Podšentjur še naj bližje prvemu slovenskemu zapisu Podšentjurjem v Valvasorjevi Slavi vojvodine kranjske (1689), seje zanj odločila tudi Majda Smole, avtorica temeljnega dela -Graščine na nekdanjem Kranjskem, s tem pa nakazala, kako v bodoče imenovati Čopov dvorec in se izogniti morebitnim dvoumnostim in zadregam.
Med ljudmi so sicer živela tudi druga, splošnejša imena. V šentjurski mrliški matični knjigi najdemo denimo zapis, daje leta 1791 Čopova dveletna hčerkica umrla "v grado". Podatek je zasledil tudi Moderndorfer in nerodno sklepal, da je tedaj resnično stal pravi grad na bljižnem gričku "Grac'', današnja Čopova hiša
pa daje temu primerno mlajša. Sklepanje se zdi logično, saj nosi tram v Čopovi hiši tri leta mlajšo letnico 1794, le da o tem Moderndorfer ni vedel ničesar. V njegovem času je letnico zakrivala plast ometa in so jo odkrili šele pred leti.
Napravo pot odkrivanja gradbene zgodovine Čopove graščine pripelje šele povezava več med seboj neodvisnih virov. Družinsko izročilo denimo trdi, daje zahodni del hiše z omenjeno letnico 1794 nastal pozneje kot vzhodni, katerega nastanek ni dokumentiran. Pripoved se odlično sklada z razporeditvijo prostorov v zapuščinskem inventarju prvega graščaka Čopa iz leta 1781. Ta govori, daje graščinica takrat premogla le vinsko klet, kuhinjo, shrambo in dve sobi, torej sedanji vzhodni del. Trinajst let zatem je graščakov sin (o tem letnica na tramu) podaljšal klet, nadzidal dve sobi v pritljičju in dve v nadstropju ter dal graščini današnjo, dvesto let nespremenjeno podobo. Za še starejšo gradbeno zgodovino pa dolgujemo ugotovitve dragocenemu Valvasorjevemu bakrorezu (1689), ki kaže dvorec Podšentjur na istem mestu kot danes, v podobi vzhodne polovice hiše. Ta prvotna graščinica je torej starejša od tristo let, s tem pa zmajka tal Moderndorferjevi zgodbi o strejšem gradu Gracu. Oznaka "v grado” iz leta 1791 seje pač nanašala na sedanjo Čopovo hišo, tedaj še za približno polovico manjšo. Tako kot je med domačini konec 18. stoletjaživela oznaka"grad", v prvi polovici 19. stoletjakar nekajkrat naletimo na ime "graščina". Šentjurski župniki so namreč med leti 1814 in 1845 vodili oklicno knjigo (mimo uradne prakse) kar v slovenščini, v tem ohranjenem zvezščiču pa trikrat zapisali, da sta ženin ali nevesta iz šentjurske graščine. In iz rodovine graščaka Jožefa Čopa.
Korenine dvorca Podšentjur
Povrnimo se sedaj nekoliko dlje v preteklost, h koreninam in nastanku dvorca Podšentjur. V duhu fevdalnega pojmovanja dvorca niti ni bilo pomembno, kje je ta stal in kakšno podobo je dobival v različnih časih. Dvorec Podšentjur je bil - tako kot vrsta drugih gospostev, dvorcev in imenj - pravzaprav pravna oseba, na katero se
vežejo pridvorna posest in podložne kmetije. Lastniki takeposesti pri tem niso bili pomembni, kajti gospodar se menja, kmetije dokupujejo, zamenjujejo inodprodajajo, stara grajska stavba se nadomešča z novo, dvorcu, kot pravni osebi pa ostaja vseskozi isti naslov, vpisan v kranjsko plemiško zemljiško knjigo, tako imenovano "deželno desko".
V tej svojevrstni zemljiški knjigi razberemo, kako maj hna in neznatna j e bilapravzapravposest dvorca Podšentjur. Iz davnine je bilo v imenjski knjigi, predhodnici deželne deske, poleg pridvorneposesti, zabeleženo samo 15 podložnih kmetij, ki so se morale, skupaj s samim dvorcem, odcepiti in osamosvojiti od kakšnega teritorialnega zemljiškega gospostva. Kdaj in kako seje to zgodilo, omenjeni viri ne povedo. Podšentjur in njegove kmetije, raztresene po bližnjih kumljanskih vaseh, ležijo sredi teritorialnega zemlj iškega gospostva S vibno, kar kaže, odkod je Podšentjur mogel dobiti svojo posest. Ta ali oni svibenjski graščak ga je osamosvojil od svojega gospostva, bodisi kot nagrado svojemu zvestemu uradniku, dediščino kateremu od otrok ali preprosto prodal tujemu človeku v denarni stiski v zameno za mošnjo rumenih. Majda Smoleje verjela, daje naletela na naj starejšo omembo Podšentjuija že v nekem prispevku kupne pogodbe leta 1495, a je pri tem žal spregledala, da govori pogodba o posestvih St. Jorgenberg in ne St. Jorgenhof, kot se je nemško imenoval Podšentjur. Prodaja se je tako nanašala na danes izginulo graščino Šentjuijeva gora na Dolenjskem, o Podšentjurju pa vsaj še poldrugo stoletje ne bo nikakršnih poročil.
Prav Majdi Smole in njenemu obsežnemu delu - Graščine na nekdanjem Kranjskem (Ljubljana 1983) - gre zasluga, daj e prva sestavila vrstni red gospodarjev Podšentjurja in s seznamom uporabljenih virov nakazala, v kateri smeri naj raziskovalci preteklosti kranjskih graščin, z njimi pa tudi avtor teh vrstic, iščejo naprej.
Dvorec Podšentjur se prvič javlja v pisnih virih šele poznega leta 1659, ko gaje od Franca Krištofa Frankoviča kupil baron Franc Albreht Kheysell. Kupcu je bil Podšentjur namreč pri roki, saj je posedoval bližnja gradova -Bogenšperk in Črni potok, nato pasejo kupljene posesti precej na hitro znebil. Tako kot Fran-kovič in baron Kheysell tudi naslednji lastniki tod očitno niso bili preveč zadovoljni. Kaže, da prav nobeden od njih graščinice ni spremenil v svoje stalnejše bivališče, ampak mu je, skupaj s posestvom in podložniki, služila bolj kot predmet hitre naložbe, zamenjave in prodaje. Valvasorje v Slavi vojvodine Kranjske navedel tri take bežne lastnike: vojaškega povelj nikaB emarda pl. Galla, barona Jurija Sigfrida Apfaltrerja in nekega

ErnestaZupančiča, neplemiča, kije kupil dvorec od barona Apfaltrerja leta 1686. Česa posebnega pa o Pondšentjurju Valvasor ne ve povedati, saj med približno 200 gradovi in graščinami na tedanjem Kranjskem skoraj najmanj prostora namenja ravno temu dvorcu. Takole pravi: "Ta grad, ki se Kranjsko imenuje Pod Šent Juijam, stoji na Dolenjskem, šest milj od Ljubljane. Čeprav je visoko v gorah, mu ne manjka rodovitnih polj, travnikov, sadovnjakov in lepih gozdov. Nad gradom stojinamajhnem prijetnem griču cerkev sv. Jurija, kije dala gradu tudi ime."
Podšentjur v rokah Čopov
Leta 1715 je bil Podšentjur v lasti baronice Marije Elizabete Rosetti, ki gaje prodala baronu Juriju Maksimiljanu Valvasorju z bližnjega gradu
graščak po formalni plati, kajti v času njegovega gospodarjenja so posest leta 1889 izbrisali iz deželne deske v Ljubljani injo vpisali v zemljiško knjigo okrajenga sodišča v Radečah. Jožefu Čopu IV. je leta 1912 sledil kot gospodar sin Alojzij, temu pa leta 1936 vdova Marija. Pet let zatem j e Čopove doletela najhujša nesreča, ko sojih, tako kot 37 tisočprebivalcevobsavsko - obsoteljskega pasu, nemške okupacijske oblasti razlastile in jim namenile usodo izgnancev. Družina se je pred grožnjo odselitve zatekla vZagorjeob Savi, medtem pa je kmetijo obdelovala priseljenska tirolska družina. Po vojni je še 11 let gospodarila na Čopovem vdova Marija, ki je kmetijo leta 1956 izročila sedanjemu lastniku, sinu Juriju.
Čeprav se bomo v nadaljevanju ustavili podrobneje pri vsakem ob štirih Jožefov Čopov, ki so bili pravi graščaki v stoletju od 1748 do zemljiške odveze leta 1848, poglejmo še v
odkupili večine dajatev in tlake. Čopom je, v odnosu do podložnikov, ostalo naslednjih štirinajst let do odprave fevdalizma le še nekaj vezi simboličnega značaja. Tako so kmetje ob zamenjavi gospodarja na kmetiji plačali graščaku primščino, temu pa je ostala tudi pravica patrimonialnega sodstva ali razsojanja in kaznovanja podložnikov za manjše prekrške. Zgodba o zapiranju kmetov v "špehkamro" le ni zvita iz trte, kajti vse do leta 1848 seje pogosto dogajalo, da so zemljiški gospodje podložnike za kakšen dan ali več vtaknili v katero od graj skih kleti ali lukenj.
Za večje prekrške in spore graščak kot patrimonialni sodni gospod, tako ali tako ni bil pristojen, saj so za tovrstno sodstvo pri večjih zemljiških gospostvih obstajala teritorialna deželska sodišča s pristojnostjo soditi vsem podložnikom različnih zemljiških gospodov znotraj sodnegaobmočja. Podšentjurski graščak je lahko kaznoval samo najnižje prekrške, vse večje zadeve pa so romale pred graščaka ali oskrbnika na gradu Svibno, kjer je za ta okoliš obstajal sedež deželnega sodišča.
Temelj gospodarstva Čopove rodovine je bilo tako vseskozi njihovo pridvorno posestvo in ne podložniške obveznosti. Po katastru izleta 1825 ta posest sploh ni bila majhna, zato seje dalo od nje tudi brez podložnikov, z razumnim gospodarjenjem, zelo dobro živeti. Obsegala je namreč okoli 120 hektarov, od tega nad 13 hektarov njiv, 19 hektarov travnikov, 21 hektarov pašnikov in blizu 66 hektarov gozdov. V času zlate dobe gospodatjenja navaja zapuščinski inventar iz leta 1760 na pridvorni pristavi: dva para vprežnih volov, šest krav, deset telet, dva konja, nekaj svinj, inventar iz leta 1781 omenja žitno kaščo in hleve. Katastrska mapa pa kaže (leta 1825) poleg zidanega dvorca dva večja lesena hleva, skedenj, lopo in kozolec. Vzponi in padci, ki so se vrstili vse do zadnje vojne, so se sicer redno odražali v krčenju posesti, toda tudi danes je pri Čopovi kmetiji še približno 20 hektarov obdelovalnih površin in skupno kakih 45 hektarov zemlje.
Še vedno pa Čopova domačija nemo zre proti gozdičku na vrhu Graca, kjer naj bi stal prvotni grad, kot da bi iskala odgovor, kaj je vendar s to pripovedjo. Ni se ji mogoče izogniti, a zadovoljivega odgovora tudi zgodovinski viri ne dopuščajo. Starega gradu ni poznal niti Valvasor, kajti že v njegovem času je stal dvorec na današnjem mestu. Pa vendar je na Gracu nekoč stalo nekaj zidanega in s svojimi ostanki, skupaj z ledinskim imenom Grac, še pred kakšnimi tridesetimi leti, vzbujajo domišljijo. Je bil to res kakšen starejši gradič svibncga gospostva, morda samo gospodsko poslopje ali pristava? Karkoli že, ne bomo dobili odgovora, dokler se v gozdiček in rušo ne zasadita kramp in lopata.
Ni namreč izključeno, da ne skriva Grac v svoji notranjosti še veliko več in predvsem starejših skrivnosti, ki bi zaužile pozornost arheologov. Le oni bi mogli imeti o stvareh odločilno besedo.
(se nadaljuje)
Boris Goleč
Seni Jarjem.
Dvorec Podšentjur po Valvasorjevem bakrorezu leta 1689 in danes.
Zavrh. Nato o lastnikih s Podšentjuija tri desetletja ni vesti, dokler ga Ljubljančanka Marija TerezijaMerherič, imenovana Fabjanič, leta 1748 ni prodala Janezu Jožefu Čopu in njegovi ženi Mariji Konstanciji, rojeni Haipl. Nova lastnika, ki sla tako kot prodajalka živela v Ljubljani, sta se - zarazliko od prejšnjih gospodarjev - odločila za stalno naseliti v graščinici pod Kumom injo sama upravljati. S tem je na Podšentjurju zagospodaril rod graščakov, ki kot trdni kmetje vztrajajo na nekdaj pridvorni posesti tudi še danes, po 246. letih.
Marija Konstacija Čop je umrla že leta 1760, nakar je postal lastnik Podšentjurja Janez Jožef Čop sam. Kojeleta 1781 umrl, jebilopremoženje nekaj let v upravi oskrbnikamladoletnih otrok iz Čopovega drugega zakona, dokler ni leta 1789 postal lastnik starejši sin Jožef Čop I. Ta je Podšentjur leta 1815 izročil svojemu sinu Jožefu U., od tega pa gaje 1844 prevzel Jožef Čop III., zadnj i graščak. Zemlj iška od vezaj e namreč konec leta 1848 pretrgala še zadnje vezi med njim in enajstimi podložniki, kolikor jih je še ostalo. Jožef III. je nato še tri desetletja gospodaril na pridvorni posesti ter okrnjeno Čopovino leta 1880 izročil sinu Jožefu IV. Ta je bil zadnji
gospodarsko zgodovino Podšentjurja. Prvi Čop je mogel resnično prevzeti gospodarjenje naravnost iz rok tistih valptov, kijih pozna ljudsko izročilo. Lastniki Podšentjurja namreč vse do prihoda Čopov skoraj nikoli niso bivali v graščinici. Imeli pa so tu svoje oskrbnike. Ti so od peščice podložnikov pobirali pičle dajatve v pridelkih in jih klicali k skopo odmerjeni tlaki, sicer pa so z najemnimi posli za lastnike dvorca obdelovali pridvorno zemljo in skrbeli za plačevanje obveznosti do gospodarja in dežele. Veliko sadov takšno gospodarjenje preko oskrbnikov (valptov iz ljudskega izročila) ni moglo prinašati, saj sta zakonca Čop leta 1748 kupila močno zanemarjeno graščinico s samo osmimi preostalimi kmetijami in devetimi podložnimi kmeti. Zlasti na pridvorni posesti se je z njunim gospodarjenjem marsikaj izboljšalo. Janez Jožef Čop je v drugem zakonu priženil še osem kmetij in s tem dvignil število podložnikov kar na dvajset, nato pa zadnja leta svojega gospodarjenja privedel gospodarstvo na rob propada. Nasledniki so se le s težavo otepali dolgov in visokih obresti, slednjič pa poravnali grehe svojega prednikaz izgubo zadnjih enajstih podložnikov, ki so se med letoma 1817 in 1834
mr
Tudi tisti, ki veliko berejo o Indijancih verjetno ne bodo vedeli kakšno ime je Sequoyah in čigavo je. To ime je znano botanikom, paleobotanikom (tisti, ki se ukvarjajo s fosilnimi rastlinami) in tistim, ki se ukvarjajo ali zanimajo za etnologijo (etnologija -veda o kulturi in načinu življenja posameznega naroda) severnoameriških Indijancev. Poglejmo, zakaj je to ime tako pomembno in za bralce zanimivo.
Čeprav vemo, kaj so sekvoje, kje rastejo in kje so rasle, ne vemo da so ta čudovita drevesa dobila ime po Indijancu z imenom Sequoyah. Ne morem se odločiti, kaj je imeni tnejše: biti tako znan in sloveč, da tvoje ime nadenejo kakemu planinskemu vrhu, kakemu trgu ali zgradbi, ulici in naselju, celo fosilu, ali da nekaj zelo znanega dobi ime po enako znani osebi. Prav ime Sequoyah povezuje oboje.
Sekvoja je zimzelen iglavec iz družine Taxodiaceae. Znana je kot fosil iz jure, zagotovo pa iz krede. V preteklosti so rastle na veliko širšem prostoru, danes jo naj demo le v Kali forni j i v priobalni coni na višini 600-900 metrov. V terciarju, posebno v eocenu, oligocenu in miocenu (čas med 55 in 5 milj oni let) na področjih, kjer so še danes ali so bila ležišča premoga (npr. Zasavje, Bosna), so bile obale močvirja obraščene s tem in sorodnim drevjem. V plasteh naštete starosti lahko najdemo vejice, listje, storže, pelod in spore (tros). Sekvoje, ki so bile razprostranjene rastline, danes najdemo le v nacionalnih parkih v ZDA. To so mamutovec ali Sequoiadendrom giganteum in rdeči les, rdeča velingtonija ali Sequoia sempervirens. Debla nekaterih sekvoj imajo v premeru več kot 9 metrov (v Nacionalnem parku Yosemite je skozi njeno deblo narejena votlina
za cesto), visoka so tudi čez 100 metrov (rdeča velingtonija, ki raste blizu San Francisca je visoka 112 metrov), stare pa so tudi do štiri tisoč let.
Indijanec Sequoyah (1770? - 1843) je iz znane družine vladarja Maytoya in legendarnega indijanskega vojščaka Oconstote. Njegova matije bila Indijanka. Sequoyah je rojen v indijanskem taborišču, oče je bil beli trgovec z imenom Nathamiel Gist. Kot mladenič Sequoyah je bil spreten v izdelavi različnih predmetov iz srebra, bil je dober pripovedovalec, plesač in dirkač. V nekem lovu seje težko poškodoval in je ostal invalid. Tako je imel dovolj časa za premišljevanje, posebno o pismu belega človeka ("list, ki govori"). Dneve in dneve seje Sequoyah potikal po gozdovih in skušal razkriti skrivnost pisma belega človeka. Žena in prijatelji so mislili, daje znorel. Ko je prišel do tega, dapismo oziroma "listi, ki govorijo" nimajo veliko z Velikim duhom, seje dal nadelo. Zelo pazljivo jeposlušal svoje sonarodnjake kako govorijo. Čez približno 12 let je Sequoyah sestavil svojo "abecedo", kije imela 86 črk. Način pisanja je bil zelo preprost, tako da so se vsi Čeroki Indijanci za nekaj mesecev naučili pisati. Kot člen nekakšne delegacije v Washingtonu leta 1828 je uspel priskrbeti boljšo zemljo za svoje pleme. Čez nekaj časa gaje federalna vlada pognala od tod. Sequoyahje skušal zbrati vseČerokije in seje napotil proti jugu, kjerje skušal poiskati še nekatera plemena. Legenda pravi, daje na tej poti tudi umrl. V čast Sequoyaha, izumitelja čeroki pisma in indijanskegaprosvetlitelja, je dobilo ime naj večje drevo v Severni Ameriki.
Enio Jungvvirth
m
Radijski novinarski glas, ki vas že vrsto let spremlja na valovih drugega programa Radia Slovenija, na Valu 202.
V zadnjem času jo lahko največkrat slišite v jutranjih oddajah, ko vas na samosvoj način poskušaprebujati, soočiti z novim dnevom in vam pomagati, da lažje prebrodite jutranjo nejevoljo in optimistično zakorakate v nov dan. Za poslušalce želi biti "pepermint", kot sama pravi, sveža in ostra.
Tatjana že več kot deset let dela na Valu 202, začela pa je kot
študentka in se še danes z veseljem spominja prvih let, ko je zaupanje v ljudi njihovega takratnega urednika Dareta Miliča omogočilo njej in vsej ekipi rast in razvoj v novinarje, ki so lahko pokazali tudi svoj interes in zanimanje. Val pa je bil v tistih časih zagotovo alternativa in izziv. Tatjana vidi v svojem delu in programu še vedno izziv, kljub temu, da je radijska "gneča" vedno večja, še vidi možnosti dela in ustvarjanja, pa tudi lasnega oblikovanja.
Zagotovo je eden od izzivov tudi vodenje jutranjega programa na Valu 202, saj se Tatjana Pirc trudi, da bi se poznalo, daje "to jutro" njeno. Informacijam, ki jih podaja poslušalcem, želi dati tudi del sebe. Prepričana je, da poslušalcem ne moreš lagati, ne moreš se sprenevedati - tam si samo ti, saj te lahko slej ali prej izdajo podrobnosti in poslušalci kaj kmalu spregledajo.
In kako nastajajo Tatjanina jutra? "Ja, ko berem knjigo, časopis ali agencijske novice, vedno je prisotna misel, da se bo kaj zanimivega našlo tudi za jutro. Pa tudi z malo bolj odprtimi očmi hodim okrog."
Za Zagorjanko Tatjano Pirc že od nekdaj pomeni poseben izziv politična scena. Prav temu izzivu še vedno zelo rada ugodi, zato jo lahko slišite tudi, ko poroča iz parlamenta. Predvsem se loteva problematike, ki jo vznemirja. "Seveda moraš biti na Valu 202 pripravljen delati vse, tisto, kar je treba, kar te veseli in kar te še posebej veseli", pravi Tatjana in se nasmeji.
Karmen Rajevec

Podjetje za založništvo, marketing In trgovino Cesta 20.JullJa 2/c 61410 ZAGORJE OB SAVI
tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494
Zasavc d.o.o. bo v času od 2. - 6. decembra pripravil
Miklavžev sejem
Sejem bo v Delavskem domu Zagorje ob Savi in na prostoru ob njem.
Organizator bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov
Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje O/S.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, (int. 14 ali 16), fax.: 0601/64-494.
Prijavnica
Zanima me sodelovanje na sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na sejmu na naslov: ______________________________________________________________________________________________________
Razstavljal bi rad:
a)	v Delavskem domu
b)	na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Rabil bi_______m2 razstavne površine.
Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:__________ Podpis:

Cff? TPM
L ebrtništva
__podjetništva^
Podjetje za založništvo, marketing In trgovino Cesta 20.jullja 2/c 61410 ZAGORJE OB SAVI
tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494

Zasavc d.o.o. bo v času od 14. - 18. decembra pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine.
Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem.
Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov
Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje O/S.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, (int. 14 ali 16), fax.: 0601/64-494.
Prijavnica
Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 14.-18. decembra) na naslov:
Razstavljal bi rad:	_________________________________________________
a)	v Delavskem domu
b)	na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Rabil bi_______m2 razstavne površine.
Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:__________ Podpis:

m
, -I	I	»
1 i hl I I rj M K.K3T
_____________________
I
r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le^l
-	priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I 20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 |
-	besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo . I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE, GARAŽE
STANOVANJE v Zagorju dam v najem, lahko tudi za poslovne prostore. Tel.: 27-149.
ZAZIDLJIVO PARCELO 852m2
na Velikem vrhu pri Litiji, prodam. V bližini elek., voda, asfaltna cesta. Cena po dogovoru. Tel.: (061) 329-088.
GARAŽO, montažno, kovinsko, prodam. Tel.: 64-331.
PRODAJATE hišo, stanovanje, zemljišče, oglasite se na tel.: 64-633.
za brezplačni mali oglas
Tekst: .
Moj naslov:
AVTOMOBILIZEM
Z lOlConfort, reg. do 10/95, prodam ali menjam za Vugota. Tel.: 76-178.
OPEL Kadet 1 OOOc, garažiran, reg. do 4/95, prodam. Tel.: 61-835.
ŠKODO 105L, ugodno prodam. Tel.: 62-469.
FIAT 126p, 1. 86, reg. do 7/95, prodam. Tel.: 71-216.
AX DIESEL, 1.90, prva kov. barva, 72.000 km, 10.100 DEM, prodam. Tel.: 24-969.
RAČUNALNIKI
COMMODORE,skasetarjem 128/ 64+5 kaset+TV, prodam. Cena 340 DEM. Branko Hohkravt, Log 28/a, Hrastnik.
COMMODORE 64 z vso opremo (3 igralne palice+turbo modul +kasetnik in 530 igric), prodam. Tel.: 24-690 od 15. ure dalje.
GLASBILA
SINTISAJZER PSR100 Jamaha z stojalom in adapterjem, za 400 DEM prodam. Novi log 19/e, Hrastnik.
KLARINET znamke G Rudolf (nemški), ugodno prodam Tel.: 62-469.
OJAČEVALEC technics SE-A808, stereo, 4x150 W, prodam. Uroš, p.p. 6. Trbovlje.
OTROŠKA OPREMA
VOZIČEK za dvojčke, prodam Tel.: 62-143.
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. PREŠITO ODEJO in nekaj POSTELJNINE.. Cena6.000SIT. Tel.: 43-076.
PRODAM otroški voziček in stajico (Monbebe). Tel.:62-254.
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Tel.: 73-719.
OSTALO
KARTO ZA PREMOG, kupim. Tel.: 77-178.
m
,,, obrtnike in podjetju.
m
n




ir
Organizator:
Prijave in informacije: ZASAVC d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 ZAGORJE o/S tel.: 0601/64 250,64 166 (int. 16 ali 17)
CjfoT" Wvno dakota M*™*6
XJ	RAČUNALNIKI
TRBOVLJE
486 DX2/66 Mhz, 4 MB RAM, trdi disk 210 MB, SVGA card, 166.367,00 SIT neto barvni monitor, FD 3,5’, tipkovnica SLO, miška
486 DX4/100 Mhz, 4 MB RAM, trdi disk 210 MB, SVGA card, 224.770,00 SIT noto barvni monitor, FD 3,5’, tipkovnica SLO, miška
DOBAVA NA DOM, MONTAŽA, KRATKA PRIUČITEV.

ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
VABI OBČANE
na predvolilni shod, ki bo v petek, 18. novembra 1994 ob 19.00 uri
v veliki dvorani KC Delavskega doma Zagorje.
Poleg kulturnega programa, ki ga bodo pripravili učenci GLASBENE ŠOLE ZAGORJE vam bomo predstavili kandidate naše stranke za občinski svet.
Slavnostni govornik bo podpredsednik stranke
Borut PAHOR
Po končani prireditvi ste vabljeni na družabno srečanje v stekleno dvorano Delavskega doma Zagorje ob Savi.
združena lista dobre volje

\mssssssssssstsA

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.ju\ija 2c. 61410 Zagorje TeleforVfax: 0601 64 611; fax: 64 660
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
ODIIVCOMPUTERS
Polje 4, Zagorje o/S 0601/64 477
objavlja prosto delovno mesto
SERVISER SKLADIŠČNIK
za nedoločen poln delovni čas
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi naslednje:
-	srednješolska izobrazba (V.smeri)
-	znanje angleškega jezika
-	3 leta delovnih izkušenj in delu z računalnikom
-	opravljen vozniški izpit B. kategorije
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 5 dneh po objavi tega razpisa na naslov:
ORIA COMPUTERS d.o.o., Polje 4, Zagorje o/S.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 7 dneh po končanem postopku.
O 2 ING d.o.o. TRBOVLJE
Podjetje za inženiring in geodezijo
Gimnazijska 15/d, 61420 TRBOVLJE
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTVVARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!
objavlja prosto delovno mesto
DIPLOMIRANEGA GRADBENEGA INŽENIRJA
-	z opravljenim strokovnim izpitom
-	z izkušnjami s področja projektiranja nizkih gradenj
-	dobro poznavanje dela z računalnikom
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Prijave z dokazili pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi.
nmm
mrnmm
mi
OBDELOVANJE TELESA Z
MESTOV KRASNO-JARSKEM KRASU
AMERIŠKI
KROKODIL
VISOKA
PORTA
GRŠKI IN RIMSKI BOG
UMETNOST
ŽIVČNI
BOJNI
STRUP
fT.KEMIK IN FIZIK (AMEDEO)
NAJČI
Savi
ISTEJ-
VRSTA
KLEJA
TOPILO ZA LAK
krtpton
83.80
UKRAJIN.
REKA,
LEVI
PRITOK
DNJEPRA
OBLI-
KA
IMENAj
LEO-
POLD
MESTO V KAMBODŽI OB JEZ.SAP
PETAH
ANAGNOST1
POLDE
OBLAK
VRSTA
VRBE
AN.REŽ1SEF
RUSSELL
GLMESTO S. BABILONIJE
PRAVNI
ZASTOPNIK
MANJŠE
MESTO
NA
ZAHODU
ALJASKE
PRIČETEK
DELO-
VNEGA
RAZMERJA
NAJSTAREJŠA VEJA MATEMATIKE
DAROVALEC
VEJA
GEOLOGIJE
VRSTA
OVIJALKE
IGRALKA
NIELSSEN
VOZNIK FORMULE 1 (RENE)
PRISTAN!-
DUBROV-
NIŠKEM
MESTO V NEMČIJI, SEVERNO OD
DUISBURGA
ROMANA
KRANJČAN
ŠVEDSKO
ŠPORTNO
SREDIŠČE
BARVA
IGRALNIH
KART
RAJKO
NAHTIGAL
SREDNJE-
VEŠKI
KONJENIK
OPERNA
PEVKA
(ONDINA)
VEČJE MESTO BUZU SAN FRANČIŠKA
KOŠAR-
KAŠKI
REKA NA IRANSKO TURKMENSKI MEJI
MESTO NA otokuveaJ
PRI NOVI KALEDONIJI
BELA
POVRŠINA
GLAVNI
ŠTEVNIK
KASPAROV
MESTO V TRANSILVANSKIH ALPAH
GEORGI
kBADŽIEV
FR.SKLAD. (DANIEL RANCO'5
KRAJ V SLOVENSKIH
GORICAH
MESTO NA MEJI MED KONGOM IN aANDO

GRŠKA
BOGINJA
MODROSTI
■ GROBO« ORI.SUKNO
MESTO V ZVEZNI DRŽAVI OHIO
POTOVALNI
NAČRT

KITAJSKA
MISELNA
IGRA
INDIJSKI
HRAST
KRAJ NAD TRBOVLJAMI
GUSTAV
IPAVEC
MIRA
MIHELIČ
TONE
LOGAR
MESTO V MONTANI
KANADSKO
MESTO
SEVERNO
OD
CALGARVJA
POVRŠIN-
SKA
MERA
SESTAVIL
DAMJAN
KOVAČ
RISBA
JK
MARIBORSKA TOVARNA AVTOMOBILOV
AMER.
FIZIK
(THOMAS
EDISON)
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do23.11.1994nanaslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakalo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, MK Zagozje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, MK Zagozje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, MK Zagorje
Izžrebanci nagradne križanke 43/94
1.	nagrada: Prazna in posneta video in avdio kaseta, Videoservis Zalokar Trbovlje, Fanči Jevševar, V reskovo 44, Trbovlje
2.	nagrada: Prazna in posneta video in avdiokaseta, Videoservis Zalokar Trbovlje, Gašper Rezar, Savinjska cesta 38, Trbovlje
3.	nagrada: Prazna in posneta video in avdio kaseta, Videoservis Zalokar Trbovlje, Manja Grčar, Levstikova 9, Zagorje
Vsem Izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20.
julij a 2c, Zagozje, do 24.11.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 44/94:
KAPA, ZMES, OA, OGOR, NETRESK, VSAK, RADENSKA, ČETRTEK, ATAR.TZ, MOARE, CERERA, LEA, NJIVICA, ODSEV, INES, ROMAR, ANALI, NOSTALGIJA,RIVAL, AG, RL, ORAN, AKCIJA, RADAR, NERO, ANOFELES, TELEMAHOS, EKIPA, EZA, RASTRAL, POR, BOLIVAR, KOLI, ODA, EPOLETA, ODIJ, MAJ.
mladinska knjiga
trgovina dd
61410 zagorje ob savi cesla zmage 27 tei 0601/64 261
V pričakovanju novega leta vas vabimo
V NAŠO TRGOVINO NA PREDSTAVITEV:
novoletnega programa:
-	koledarjev
-	rokovnikov
-	poslovnih daril Postregle vam bodo prijazne prodajalke.
Veselimo se srečanja z vami.
cyioj/atj&i/ w sUaki/ K uedn&pM/ laku

lili!
£7
KRIŽANKA za MLADE
r (	LONDON H T!mAa	^rv]emza/							t	ZAGO- VORNIK FAŠIZMA	ZAZNA- MOVANJE POTEKA CESTE	SESTAVIL DAMJAN KOVAČ	GOJITE- UICA MALIH ŽIVALI	ouInske KISLINE
READING /r				©CAOVDON			FERENC TAHY			GRŠKA ČRKA SPLETKAR		
			PAVEL MARC	UMETNO- STNO GIBANJE V 19. STOL		SKUPINA 9Hh I2VA-JANCEV GLASBE	BIBLIJSKO MEŽA JERUZALEM UMETNOST (LAT.)					
		PRESTA- VLJANJE PRED- METOV										
fi	/	ŽENSKA NA MOTORJU										
	/		ŠPANSKA OP.PEVKA CABALLE kremenčeva PENA									
SLOVENSKI IGRALEC SEVER							GLAVNI ŠTEVNI K DVIG MORSKE GLADINE				VRTINČAST VIHAR	ZAČETEK TEKME
BODIČAST ELEMENT GRMI- ČEVJA					THOMAS PAGE ČRNSKA GOVORNA SKUPINA			AMORET	DOMAČA PERNATA ŽIVAL AMERIŠKA VESOLJSKA ORGAN IZA.			
ITAL PEVKA PAVONE						KRAJ V sloven- skih GORICAH						
PRIPO- VEDNI PESNIK						PREBI- VALKA IRANA						
POMEM- BNO ŽIVILO						GLAVNO MESTO HERCE- GOVINE						
BEGUNJ- SKA TOVARNA SMUČI						n				NIKOLA TANHOFER		
OVEN Trenutno sta vaš optimizem in značilna vedrina v ljubezni malce v krizi, kar pa ne bo vplivalo na vaše delo. Potrebujete več počitka in relaksacije. Št.: 20
BIK Ni še čas za reševanje problemov, ki vas mučijo. Ne skrbite za svoje zdravje, saj ste v odlični formi. V prihodnjem tednu boste dobili zanimivo pismo. Št.: 17 DVOJČKA Dvojčki, ki niste poročeni ali zaljubljeni, boste v prvi polovici prihodnjega tedna začeli z novim, vznemirljivim odnosom. Ne trošite energije za prazen nič. Št.: 24
RAKTa teden lahko pričakujete napetosti na lj ubezenskem področj u vašega ži vij enj a. Zanemarjate poslovneobveznosti. Energije vam primanjkuje tudi pri zdravju. Št.: 21 LEV Uspešno boste rešili vaše poslovne probleme, čeprav ste nenavadno občutljivi in se boste začasno skregali z več osebami. Varujte se gripe. Št.: 24
DEVICA Vrgli sebostevpustolovščino, ki bo temeljila na posrečeni zaljubljenosti. Vaše delovne sposobnosti se vam bodo dobro obrestovale. Št.: 18
TEHTNICA Teden vam bo prinesel obilo novih spoznanj z zelo zanimivimi osebami. Na vidiku je posel, povezan s potovanjem. Sicer ste zdravi, vendar se ne preobremenjujte. Št.: 19 ŠKORPIJON Odnosi z okolico bodo napeti, razmišljali boste o velikih spremembah v življenju. Vamjte se stresov, pa jo boste dobro odnesli tudi la teden. Št.: 23
STRELECV vaših ljubezenskih odnosih ne bo prišlo do velikih sprememb, že dalj časa pa razmišljate o problemih pri delu, ki jih boste rešili povsem mirno. Št: 18 KOZOROG Preživeli boste zelo dinamičen in družaben teden. Glejte, da se to ne bo poznalo pri vašem delu, ki že tako zelo trpi. Varujte se virusnih bolezni. Št.: 17
VODNAR Napačno mislite, da seje vaša ljubezenska strast ohladila. Nasprotno, močne vezi trenutno nemore pretrgati nihče. Ne skrbite za zdravje, saj so vam tu zvezde naklonjene. Št.: 20
RIBI Na delovnem mestu se lahko ponovi droben flirt s starim kolegom. Ne razmišljajte, temveč sprejmite izzive, ne bo vam žal. Vsaj čez vikend bi lahko šli na sprehod v naravo. Št.: 23
		
III	»V-X-X\XvaX 'tve k, Mice jsa bi h:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:- §1111	x-x-x-x-x:x;x-x:x:::x;:::;x:::x:>x:x:x:x::xxix:xix:x ižanke za mlade > dveh ugank in ista našit na 41 .rotc* napti »d **■ t, strani .y.V.V.W.V.".e.V.".\V.\\\V.V.\V.\\\V.V.\\V.W.V.-.-.-." . ■ X-X-X'X-X X-X'X •	:• :
7/vm:
Kulturne prireditve
RAZSTAVE
Ljubljana - V prostorih Elektroprojekta na Hajdri-novi 4 v Ljubljani razstavlja slikarka Ivanka Uršič, članica Relik Dadasa s 16 deli z motivi iz krajine in cvetja.
Trbovlje - V DD bo od 18. do 20. novembrarazstava malih živali.
Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja 18 del v prostorih RSH v Šuštarjevi koloniji.
Trbovlje - V Likovni galeriji DD (16. do 19. ure) je na ogled razstava likovnikov Dolika iz Jesenic.
STALNE
RAZSTAVE
Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikatja Vinka Hrovatiča.
Muzejske . zbirke Revirskega muzeiaTrbovlie
Hrastnik: Cesta 1. maja 40:
Hofbauerjeva zbirka
različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositerne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spominskega značaja, na Skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fofodoku-
mentarno gradivo iz tega časa.
Trbovlje: Ulica 1. junija
15:
Rudarsko stanovanjc v koloniji v Trbovljah, ki
govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni.
Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama.
Zagorje: Cesta9. avgusta
1:
Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju.
GLEDALIŠČA
Trbovlje - V DD bo v torek, 22. novembra bo ob 19.30 uri, tretja predstava za gledališki večerni abonma. MLG bo nastopilo s Strinber-gerjevo Gospodično Julijo.
Zagorje - Danes, 17. novembra ob 19.30 uri, bo v DD druga gledališka predstava. Gostovalo bo Mestno gledališče ljubljansko z delom E. Fliserja: Stric iz Amerike.
KONCERTI
Trbovlje - V DD bo v soboto, 19. novembra ob 19.
uri, gostoval Mladinski pevski zbor Maribor. Pod vodstvom prof. Karmine Šileč bo zbor pel narodne in umetne pesmi.
Zagorje - V DD bo v četrtek, 24. novembra ob 19. uri, koncert leta. Nastopil bo pianist Hinko Haas. Organizator je GŠ Zagorje.
ZBOROVANJA
Zagorje - V DD bo v petek, 18. novembra ob 19. uri, zborovanje Združene liste s kulturnim programom GŠ Zagorje.
Zabavne prireditve
Trbovlje - V petek, 18. novembra, bo v Klubu Mesečina gostovala pevka Severina.
Športne prireditve
NOGOMET
Trbovlje - Stadion Rudarja, nedelja 20.11. ob 13.30 uri: Rudar - RCS Gramateks (2. SNL).
ROKOMET
Hrastnik - Dvorana na Logu, 19.11. ob 17. uri: Dol - RK Celje (2. liga).
Trbovlje - Dvorana OŠ, sobota, 19.11. ob 9. uri: pionirski turnir za letnike 82.
MALI NOGOMET
RADEČE - Športna dvorana,od 2.12. do4.12. KMN Radeče organizira 9. tradicionalni memorialni turnir Janez in Dušan v malem nogometu. Dodatne informacije na tel.: 0601/85-102 int. 51 (g. Iztok Martinšek).
7
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7.-13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure.'Informacije
dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba za
Zagoije, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 18. do 24. novembra je dežurni veterinar Matjaž Pokom, dr. vet. med. Tel.: 74- 123.
Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 19. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21 -134 in na elektro
upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290.
Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure.
(P (B ® (§ [R A
17-	18. DIVJA
VRTNICA (am-ljob.
22- 24. MALI BUDA
(am epska drama,. to§ cel. ob 19 im.
DELAVSKI DOM ZAGORJE
19- 22. VRNITEV ČAROVNIC (um. kom.).
HODU tam (tmni.ii sob., ned. ob 19. uri.
22,	KO MOŠKI 1 1UBI ŽENSKO iam. drama,, tor. ob 21. uri.
23.	-25. PRVA LIGA 2.DK1. tam. kom.,, sre.,
pet, ob
KINO IZLAKE

1.	-4. VRNI SE - Tanja Zajc-Zupan & Stojan Auar (3)
2.	-3. NA SVIDENJE-Ptujskih 5 (4)
3.	-2. MARIJANA-Miki šarac (5)
4.	-1. NE BOM TE PUSTIL SAME - Pop Design (2)
5.	-/. Tl BOŠ PA MOJA OSTALA - Aleksander Jež (1)


1.	-3. ITS A RAINY DAY - Ice Mc (3)
2.	-1. BABY COME BACK - Pato Banton (4)
3.	- 4. ALLIWANNA DO - Cheryt Crow (2)
4.	- 5. BLACK HOLE SUN - Soundgarden (5)
5.	-/. TURN THE BEATAROUND - Gloria Estefan (1)
„ 8 Glasujem za:
T_____________
t
Moj naslov:

09.00 KORISTNE IN-FORMACUE.12.00SATE-LITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
14.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEO-
SPOTI), 17.00 SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE INFORMACIJE,12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE IN-FORMACUE,12.00SATE-LITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE INFORMACIJE,12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE INFORMACIJE,12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO ZELENA DOLINA aU IZZIVI ŽIVLJENJA ali SNOOPV LIVE ali DANNV PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
>
10.00INFORMATIVNA
ODDAJA, 10.30 VIDEO-BOOM 40 - GLASBENA ODDAJA, 11.15 PRISPEVKI LOKALNIH TV
POSTAJ
10.00 PONOVITEV INFORMATIVNE ODDAJE, 20.00 VIDEOBOOM 40 -GLASBENA ODDAJA, 20.45 INFORMATIVNA ODDAJA,21.15PRISPEV-KI LOKALNIH TV POSTAJ, VIDEOSTRANI VSAK DAN OD 6.00 DO 16.00, V PONEDELJEK OD 6.00 DO 20.00.
RADIO TRBOVLJE
lil
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFOR-MACUE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
8.00 -14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA,14.30ČESTTTKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMACHE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE,
19.00	SLOVO
8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JEZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACHE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTURI ,	18.45
POROČILA,19.00SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACHE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP,17.00ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP.17.00KON-TAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,19.00 SLOVO

* *
6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP,17.00LITU-SKO OKENCE, 18.45 POROČILA,19.00SLOVO
FoTkA tar takO
Le kaj jim roji po glavi?
VICI ZA V VICE
Sposojeno iz BBS
Golf
Igralec golfa umre in se znajde na velikem travniku. Gleda okoli sebe in zagleda palice za golf. Ves vesel vzame palico in se vpraša: "Kje je pa žogica?" Iz grmovja pa pride vrag in mu reče: "He, he. Ni je. To je pekel."
Uganka
V	sobi se nahajajo: pameten policaj, neumni policaj in Rdeča kapica. Vprašanje: Kdo bo odprl vrata, če potrkaš na vrata? Odgovor: Neumni policaj, ker sta pametni policaj in Rdeča kapica osebi iz pravljic.
Pismo
Polde, kije delal v Nemčiji, piše materi pismo: "Mama, v Nemčiji se imam čudovito. Delam, uživam ter se zabavam. V službi delam z polavtomatskimi stroji. Ko ga vzdignem, kar sam pade. Imenuje se kramp...."
Kača
Lenega Poldeta so vprašali sosedje, kaj bi bil, če bi bil žival. Pa jim je odvrnil: "Kača." "Zakaj pa kača?" so se začudili. "Vležeš se in hodiš," seje glasilo pojasnilo.
Minister na obisku
V	neko tovarno v neki izmišljeni deželi je prišla na obisk ministrica za delo, da bo delavcem razložila nov delovni čas: "V ponedeljek se ne dela, ker počivamo po nedelji. V torek počivamo pred delovnim dnevom. V sredo delamo. V četrtek počivamo po delovnem dnevu. V petek počivamo pred soboto in nedeljo. V soboto in nedeljo pa tako ali tako ne delamo." Pa se eden izmed delavcev oglasi: "Pa mora biti res vsaka sreda delovna?"
n	JM«, Otofe*


Feliks;
Milili!
■Bzijmej :snqoy >PAO[j :z mjunSfi 'U[°3 : i mjucSf)
'IN
‘ V1V ‘N Vin ‘dVlSOIM ‘VdOIV ‘VdNVdI ‘dld3 ‘ldVNll ‘VLIH ‘SOD ‘dl ‘N>11 ‘Idi ‘3NV1S 'IVdHSSNOIV 'VdlSIdOJ.OPI ‘HINVSVNHdd 'llldV ‘Od ‘11 :apR[ui ez b^ubzuji
Zadnjič smo napovedovali, kdo vse so lastniki želje, da bi nam v novih komunah županovali. Zapisali smo osemnajst imen, vseh županskih kandidatov pa je devetnajst. Med osemnajst zapisanimi je sedemnajst napovedi točnih in ena zgrešena. Račun pokaže, da je bila naša napoved 89,5% točna. Kljub dejstvu, da smo s takim odstotkom obdržali naslov najbolj obveščene redakcije, pa smo znotraj Redakcije ustrezno ukrepali. Zamenjali smo sekretarja Odseka za Litijo, ki nam je kot kandidata SKD prodajal Simona Pikovnika, zares pa je to bil Franc Jaklič, oster ukor pa izrekli sekretarju Odseka za Hrastnik, kije ob Branetu Milino viču spregledal njegovega brata Draga Milinoviča. V drugem primeru je bila kazen nižja, ker sta si brata dokaj podobna, kar je, ob enakih priimkih, zavedlo hrastniški odsek.
Še opomba k današnjemu zapisu. Ker so skoraj vsi glavni akterji na naših straneh tako ali drugače povezani z volitvami, mi pa nikomur ne želimo dajati nezaslužene prednosti, tudi tokrat pišemo županskih kandidatih. Ker se srečujemo z velikim presežkom politikov, bi lahko ti postali naš izvozni hit. Vsakomur smo poiskali destinacijo, ki kar najbolje gre k njegovemu imenu. Naš napor je tudi svojstvena pomoč tistim, ki na volitvah ne bodo uspeli, saj je obče znano, s kakšnimi težavami vse se srečujejo odsluženi politiki, ko si skušajo najti koščke eksistence.
Redakcija jetrnic
Kam s presežki županov?
Franc Jaklič - Francija Tu te naj višji mora slišati: katedrale v Amiensu, Bourgesu, Chartresu, Quimpru, Reimsu, Strasbourgu, Notre-Dame v Parizu in Notre-Dame du Haut...
Miran Jerič - Malezija Azijska država bi bila po Jeričevi meri, saj tam še najbolj molčeči možje izgledajo prave raglje. Imajo toliko kavčuka, da se vsaka beseda še štirinajst dni odbija.
Mirko Kaplja - Monako Monaka j e le za eno veliko kmetijo, zato bi moral Kaplja svojo konjenico pustiti doma. Tudi z zavarovalništvom bi bolj malo služil, saj so tam sami kockarji. Vseeno bi mu nič ne manjkalo.
Aljoša Kink - Albanija. Albanija je znana predvsem kot dežela tisočerih bunkerjev, kijih je treba, ker jih ne rabijo več, prestrukturirati. Kink bi jim lahko bil v dragoceno pomoč.
Ginter Kržišnik - Gana Ja, to bi bilo življenje. Nekako prideš do rudnika zlata ali diamantov, ki tam sploh niso redkost, in dobiček vložiš v organizacijo prvih afriških tekem v smučarskih skokih.
Rihard Majcen - Romunija Če bi gane zamikali industrijski izzivi, ki so v državi, kjer nič ne dela, veliki, mu še vedno ostaja možnost, da postane eden izmed avanturistov, ki po Transilvaniji iščejo Drakuline kosti.
Janez Malovrh - Jamajka Malovrhu bivanje na Jamajki ne bi smelo preveč nagajati. Namesto cementnega kamna bi mlel boksitnega, prah je tam mogoče splakniti z velikimi količinami morja in domačega ruma.
Marijan Manfredo - Maroko Tu lahko temeljit človek začne od temeljev. Najprej bela knjiga razvoja, zatem nekaj reorganizacij, vpeljava reda v naj večjih podjetjih, gradnja cestnega omrežja...
Brane Milinovič - Brazilija V eni naj večjih držav sveta se 'c/ med sto milijoni prebivalstva en Milinovič sicer pozna veliko; postal pa bi lahko eden od treh stebrov kavnega imperija.
Drago Milinovič - Dominikanska republika Brata bi ostala blizu, kar je zelo pomembno. Sam bi namreč postal sladkorni steber kavnega imperija. V njunem Hrastniku bi pa izdelovali džezve in skodelice.
Rudi Napret - Ruanda Ob toliko preveč beguncev in toliko premalo hrane so prav profesionalni kmetijci tisti, ki sredi Afrike dosegajo najboljšo ceno.
Gabrijel Brezovar - Gabon. Gabon bi bil zanj izziv, saj je tam nogomet nerazvit. Dodaten izziv pomeni dejstvo, da tam domujejo predvsem pigmejska plemena. In, ali ni najbolj razvpit nogometaš zadnjega desetletja, D. A. Maradona, tudi pigmejske rasti?
Andrej Dolšina - Andora. Andora je filigranska država, nekako tako velika kot Dolšinin sedanji veterinarski teren. Specializacijo bi moral iz prepelic preseliti na ovce.
Aleksandra Forte - Afganistan. Stranke so tam bolj ali manj prepovedane, bogata kulturna zgodovina pa slabo raziskana, tako da bi se Fortejeva res lahko posvetila svoji profesiji.
Leopold Grošelj - Luksemburg Prava država za Grošlja, saj je Luksemburg nekoliko povečan Hrastnik. Prevladujeta industrija in rudarstvo, nekaj je kmetijstva, nizko hribovje...
Dubravka Oberžan - Džibuti Džibuti so predvsem pristanišče. In Oberžanova s svojimi prostorskimi izkušnjami bi bila prava pomoč, saj je v pristaniščih načrtovanje prostora ena temeljnih stvari.
Milan Palatinus - Mavricijus Tu se lahko človek spočije na starost. Sladkosti kot listja, saj bi Indijski ocean postal sladko morje, če bi ves otoški sladkor zmetali vanj.
Nace Šteferl - Norveška Na Norveškem bi Šteferl našel svoj zeleni mir. Vsi vikingi so bolj ali manj zeleni; tistih na naftnih ploščadih in kitolovkah pa se s kopnega itak ne vidi.
Matjaž Švagan - Madžarska Najbolj znani pripovedovalec zgodb o uspehu bi lahko poskusil tudi na Madžarskem. Postaviš zidanico ob Balatonu, obračaš meso nad ognjem - in zgodba o uspehu je spet tu.

...... :: ................... .
m
poslovalnico M€D€H
tel.: 0601/73 696
ha*{Se0®Vs6H-®r94"
,oroiz'»a»al
>=oTEr^*"'tu’
Nudimo:

-	OTROŠKO TOPLO OBUTEV
-	ŽENSKE GLEŽNARJE, SEMIŠ ŠKORNJE
-	MOŠKE GLEŽNARJE
-	FANTOVSKE IN DEKLIŠKE BULERJE
UGODNO:
obutev iz uvoza, ženski salonerji ... 2.300 SIT
NA ZALOGI: otroški, ženski in moški GORE-TEX
UGODNI PLAČILNI POGOJI!
nad 3.000 SIT na 2 čeka nad 5.000 SIT na 3 čeke nad 8.000 SIT na 4 čeke
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABUENI!
I
I-
</>
3
0.
O
a
<č
00
<
cc
m
S
Ul
O
Ul
a
o
o
POLIET...
MOTOBIKE
Cesta 9. avgusta 104, ZAGORJE o/S; tel./fax: 0601/62 257
# DAEWOO	^HONDA
m DAEWOO
-	RACER 1.5 BASE od 17.500 DEM dalje
-	RACER 1.5 GSI Motor 1500 ccm 51,5 kW-70 KM Katalizator
Petstopenjski menjalnik Servo volan Centralno zaklepanje Avtoradio z zvočniki El. pomik vseh stekel Poraba 4,8/6,9/8,5 IN ŠE IN ŠE
ODPRTO: Pon. - Pet.: 10h-13h, 14h-16h, Sob.: 9h- 12h.
KREDIT NA 4 LETA BREZ POLOGA; LEAZING NAS LET - POLOG 25%.
H
<A
3
O.
0
a
1
<
ec
m
S
Ul
o
Ul
o
o
o
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2,4 in 5 m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4 m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
-	pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina S^š^aAovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300
_____________________________________________/
VAS TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK
INTEGRAL Zagorje d.o.o. Tei.: 61 018, 64 032,61284
25.1194
PLIBERK Avstrija
Prijave in informacije: INTEGRAL ZAGORJE; tel.: 61 018.
Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve:
-	organizacijo izletov in potovanj
-	prodajo letalskih in železniških vozovnic
-	prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo -prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah
-	prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah
-	prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
I
NAROČILNICA
J U%
ZASAVC, Cesta 20Julija2c, Zagorje ob
I
tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 4!
Naročam časopis ZASAVC
lme ^ Priimek....
Datum kraj
ulica .
datum
rojstva
....• ■ ■ ■••••
poštna št. .	.
telefon ....

............... podpis:.
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
^	sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	j
Savi
■94
. . .
• -