112 Glasnik SED 55 I 1–2 2015 Poročila Meta Gorup, Dan Podjed* IZGON ANTROPOLOŠKIH DEMONOV IZ SLONOKOŠČENEGA STOLPA Drugi mednarodni simpozij o aplikativni antropologiji v Padovi V začetku decembra 2014 je bil v italijanski Padovi drugi mednarodni simpozij Why the world needs anthropologists (Zakaj svet potrebuje antropologe), ki se ga je udeležilo več kot 200 obiskovalk in obiskovalcev iz različnih delov Evro- pe in tudi od drugod. Na prireditvi, ki jo v sodelovanju z različnimi institucijami vsako leto prireja Mreža za aplika- tivno antropologijo Evropske zveze socialnih antropologov (EASA), so govorci in občinstvo skušali ugotoviti, kako bi lahko vzpostavili sodelovanje med akademsko in aplikativno antropologijo. Od tveganih podvigov v Afganistanu do ekosistemov Dogodek sta odprla Vanda Pellizzari Bellorini, svetovalka padovanskega župana, in Simone Borile, predsednik in di- rektor Univerzitetnega kampusa CIELS, ki sta pozdravila navzoče v nabito polni dvorani Kulturnega centra Altinate / San Gaetano v središču mesta. Simpozij je udeleženke in udeležence nato popeljal od tveganih afganistanskih podvigov Antonia Luigija Palmisana, italijanskega profesorja socialne in ekonomske antropologije z Univerze v Salentu, prek dr- znih poslovnih izzivov Rikke Ulk, antropologinje in izvršne direktorice danskega svetovalnega podjetja Antropolo- gerne, do spoznavanja odprtih ekosistemov za izboljšanje uporabniških izkušenj, o čemer je spregovoril Michele Vis- ciòla, soustanovitelj podjetja Experientia s sedežem v To- rinu. Raznoliki uvidi v praktično delo antropologinj in an- tropologov so se nadaljevali na sklepni okrogli mizi, ki jo je s provokativnimi vprašanji začinil Dan Podjed, koordinator Mreže za aplikativno antropologijo EASA. V diskusiji sta se trem osrednjim govorcem pridružila še Desirée Pangerc, predavateljica aplikativne antropologije na Univerzitetnem kampusu CIELS in poročnica v italijanski vojski, ter Peter Simonič, opazovalec in pobudnik političnih sprememb v Mariboru in docent na Filozofski fakulteti Univerze v Lju- bljani. Pri organizaciji mednarodnega simpozija so sodelovale slovenske, italijanske, nizozemske in mednarodne usta- nove. Poleg osrednjega prireditelja, Mreže za aplikativno antropologijo EASA, so letošnji dogodek sopriredili Uni- verzitetni kampus CIELS, Univerza v Ljubljani, Znanst- venoraziskovalni center SAZU, Univerza VU Amsterdam ter Slovensko etnološko in antropološko združenje KULA, prireditev pa je podprla Javna agencija za raziskovalno de- javnost Republike Slovenije. Zagovorništvo pravne države Prvi govorec, Antonio Luigi Palmisano, se je ob uspešni akademski karieri kot svetovalec na terenu udeležil številnih mednarodnih in državnih misij v Afriki, Latinski Ameriki in Aziji. Občinstvu je pojasnil, da imajo lahko antropologi na kriznih žariščih, kakršno je na primer Afganistan, ključ- * Meta Gorup, administratorka Mreže za aplikativno antropologijo EASA, ml. razisk., Univerza v Gentu, Fakulteta za politične in družbene vede, Odde- lek za sociologijo, Korte Meer 5, 9000 Gent, Belgija; meta.gorup@ugent.be. Dan Podjed, doc. dr. soc. in kult. antr., koordinator Mreže za aplikativno antropologijo EASA, znanstveni sodelavec, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Novi trg 2, 1000 Ljubljana; dan.podjed@zrc-sazu.si. Živahne prireditve v Padovi se je udeležilo več kot 200 ljudi iz različnih delov Evrope in tudi od drugod. Foto: Rikke Ulk (Antropologerne), december 2014. Kot je namignila celostna podoba dogodka, na kateri je bila upodobljena Giottova freska Izgon demonov iz Arezza, evropski antropologiji postopoma uspeva izganjati demone preteklosti. Oblikovanje: Tanja Lozej. 113 Glasnik SED 55 I 1–2 2015 no vlogo v posredovanju med državno oblastjo in ljudstvi z lastnimi pravnimi sistemi. Tam je Palmisano od leta 2002 do 2004 posredoval med državno oblastjo in lokalnimi manjši- nami ter skušal spraviti ljudstva, ki že desetletja živijo sredi oboroženih spopadov. Kot je dejal, je bil pri svojem delu us- pešen, in sicer tudi zato, ker je vzpostavljanje medsebojnega dialoga in razumevanja po njegovem bolj preprosto, kot si morda predstavljamo – žal pa so njegovo delo pogosto ome- jevali »višji« cilji kapitalističnega sistema, ki ga podpirajo tudi pravni lobiji. Poudaril je, da bi se antropologinje in an- tropologi morali takšnemu sistemu upreti ter podpreti demo- kratično in pravno državo tudi na območjih, kjer se takšna ureditev zdi utopična. Antropologi lahko osmislijo poslovni svet Naslednja govornica je simpozij v Padovi zapeljala v precej drugo sfero. Rikke Ulk namreč vodi dansko podjetje An- tropologerne, ki je doslej za številne danske in mednarodne organizacije opravilo raziskave in svetovanja v zdravstvu, izobraževanju, tehnologiji, zaposlovanju, energetiki in pre- hrani. Pri prenosu antropoloških znanj in veščin v poslovno prakso je spoznala, da »svet potrebuje antropologe, ker znajo osmisliti stvari, ker imajo vizijo in ker znajo v svoje projek- te vključiti druge ljudi.« Za njihovo uspešno vključevanje je po njenem ključna dobra komunikacija, podobno pomembno pa je zastavljati prava vprašanja. Rikke Ulk sicer verjame, da tudi podjetja v pridobitnem sektorju lahko pripomorejo k izboljšanju razmer za bivanje, če le njihova vprašanja sežejo dlje od želje po povečanem dobičku – in antropologi jim pri tem lahko pomagajo. Odprti sistemi omogočajo eksperimentiranje Tretji je na govorniški oder stopil Michele Visciòla iz sve- tovalnega podjetja Experientia, ki skrbi za izboljšanje upo- rabniških izkušenj na področju tehnologij in inovacij. Četudi nima formalne antropološke izobrazbe, dobro razume, kako pomembni so antropološki pristopi in etnografija pri izbolj- šanju uporabniških izkušenj. V predstavitvi je poudaril, da je »tehnološka inovacija sama po sebi sicer preprosta, vendar pa je težko ustvariti povezave, ki bodo v nekem tehnološkem ekosistemu resnično delovale in ki jih bodo ljudje sprejeli. Naša vloga je ustvariti razmere, ki omogočajo sodelovanje med različnimi ekosistemi.« Po njegovem le odprti siste- mi omogočajo eksperimentiranje in so ključni za nadaljnji razvoj tehnologij. Kje so meje avtonomije? Sklepna razprava, ki jo je povezoval Dan Podjed, koordina- tor Mreže za aplikativno antropologijo EASA, je opozorila na številne pereče teme. Poudarili so, denimo, da so antro- pologi dejansko vedno v službi nekoga, pa naj bo to država, mednarodna misija ali multinacionalna gospodarska družba, to pa v vsakem primeru do neke mere vpliva na njihovo delo in avtonomijo. Izpostavili so tudi pomanjkljivosti antropolo- gov, ki so posebej očitne izven akademske sfere: pogosto so njihovi odzivi počasni, odgovori, ki jih ponujajo, pa nekoliko nerazumljivi, zapleteni, medtem pa stranke pričakujejo hitre, neposredne in natančne rešitve. Zato je zelo pomembno po- vezovanje s strokovnjaki z drugih področij, ki lahko ponudi- jo nove vpoglede in spremenijo pristope. To misel je dobro povzela Rikke Ulk, ki je dejala: »Antropologija mora ostati odprt ekosistem, ki omogoča vključevanje in eksperimenti- ranje.« Desirée Pangerc je ob tem izpostavila, da antropologi pogosto dajejo vtis nedostopnih intelektualcev, medtem ko je njihova osrednja naloga dejansko vzpostavljanje medse- bojnih stikov, s čimer lahko omogočijo sodelovanje in med- sebojno razumevanje. Peter Simonič pa je v tej razpravi po- udaril, da so antropologi pomembni za delovanje na lokalni ravni, saj imajo dober uvid v lokalne kontekste. Na tak način ljudem pomagajo razumeti dogajanje okrog njih in spodbu- jajo nove iniciative za pozitivne spremembe. Naslednji koraki v Ljubljani Drugi mednarodni simpozij Why the world needs anthropo- logists je pokazal, da so številni antropologinje in antropologi dejansko že izstopili iz akademskega slonokoščenega stolpa in da njihovo število tudi v Evropi narašča. Kot je namignila celostna podoba dogodka, na kateri je bila upodobljena Giot- tova freska Izgon demonov iz Arezza, evropski antropologiji počasi, a vztrajno uspeva izganjati lastne demone preteklosti, ki znanstveni disciplini otežujejo razvoj. Zanimanje za upo- rabo antropoloških znanj izven akademske sfere je, kot kaže, med antropologi zelo veliko. V naslednjih korakih bo antropologija o svoji uporabnos- ti morala prepričati še druge – in ravno to bo eden od po- membnih ciljev naslednjega simpozija, ki bo 27. novembra 2015 v Ljubljani. Podnaslov tretjega simpozija je Žgoči problemi našega vročega planeta, med osrednjimi govorci pa bosta Thomas Hylland Eriksen, profesor na Univerzi v Oslu, predsednik zveze EASA in vodja mednarodnega pro- jekta Overheating, ter Genevieve Bell, direktorica za uporab- niško interakcijo in izkušnjo v podjetju Intel. Prireditev bo odprla klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, članica Med- vladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) in profeso- rica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Novembra 2015 bo mednarodni simpozij Why the world needs anthropologists gostoval v Ljubljani. Osrednja tema prireditve, na kateri pričakujejo 300 obiskovalcev, je Žgoči problemi našega vročega planeta. Oblikovanje: Tanja Lozej. Poročila Meta Gorup, Dan Podjed