PažiniR? plačana v stemni	Izhaja	w»a«i	torek,	četrtak	In	sotooto.	Cen«	potamezni	ilwttl	K	1-SO.
^'icealnn ,
TRGOVSKI
A V>J-
ČASOM! ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
m9**mm %J	to	V	ilvtilM**	OnWt	licv,	1iyi.	—	D«pM	»e	ne	vračajo.	-	Številka	pri Čekovnem uradu v Ljubljani 11.9*3. — števOka telefona 552.
jj eumlje SftSt	ft	tMt	n	jwrf	leta	K	95*	ca	fetrf	leta	K	50,	aaesečno	K	20,	za	looienetvo	mesečno	K	10	vet.	—	Plača	in	tofl	ae	v Ljubljani.
LETO IV.	LJUBLJANA,	dne	28.	julija	1921.	ŠTEV.	76.
Politični pregled.
Gornješlezijsko vprašanje vedno bolj vznemirja vso Evropo. Po poro čilih nemških časopisov je v Gornji Šleziji življenje postalo neznosno ter je kriprelitje in požiganje na dnevnem redu. Da ne pride v tej zadevi do mirne in zadovoljive rešitve, je iskati vzrok v needinosti vrhovnega sveta. Anglija uvideva, da bo treba v večji meri upoštevati nemške interese, dočim Francija vztraja na svojem prvotnem stališču ter podpira s tem, da zavlačuje konečno rešitev, poljsko politiko. Anglija se vedro bolj oddaljuje od predlanskih temeljev mirovnih pogodb in kot reelen politik ne vstraja več na striktni izvedbi vseh sankcij, ki so bile svojčas in v tedanjih razmerah več ali manj pravilno naložene premaganim držs-vam. Francija pa je v večji meri in teresirana na tem, da se pritisk na Nemčijo izvaja naprej. Kot vidimo, antanta vedno bolj razpada in bo treba v evropski politiki novih orientacij. V vseh načelnih vprašanjih je prišlo med zavezniki do nasprotij. Pogled Anglije sega dalje, kot morejo kontinentalne države videti, ker je Anglija manj interesirana na lokalnih evropskih problemih ter ima «a-lekosežnejše skrbi za ohranitev svojega svetovnega imperija. Gotovo je, da je nejasni položaj v Gornji šleziji za vso Evropo skrajno nevaren, ker je to ognjišče blizu mej sovjetske Rusije ter se preko njega lahko zanese val boljševizma proti zapadu.
V	Mali Aziji se je Grkom posrečilo, z ofenzivo doseči Eskišehir ob Anatolski železnici, odkoder imajo še kakih 200 km do Angore, kjer je sedež Kemalove vlade. Anglija je s tem uspehom lahko zadovoljna, ker so turški cilji naenkrat potisnjeni v ozadje. Vendar tega uspeha grške armade ne smemo precenjevati, ker gre
Gospodarske razmere v Sloveniji sredi preteklega stoletja.
(Po zborničnih poročilih sestavil I. Mohorič).
I. doba 1850—1855.
(Nadaljevanje.)
Izdelala so 3020 centov železa v vrednosti 25.670 fl. Potrebno staro železo so nakupovali kramarji, ki so prodajali žeblje.
, ^ ^ebljamah je delalo pri 320 nakovalih nad 600 delavcev. Za obrat se je porabilo 6500 centov železa in 183.000 kub. čevljev oglja. Delavske mezde so znašale 66.000 fl. Produkcija pa 5.270 centov žebljev v vrednosti 131.750 fl. Izdelovalo se je vseh vrst žeblje, za deske, za podkove, čevlje, železnice itd., katere pa so morali poželo nizkih cenah proda’ 'i na Kranjskem v Trst, Furlanijo, ia Hrvaško in na Ogrsko ter Turško.
Leta 1848 se je še preko Trsta prodalo velike množine žebljev v Le-vanto, toda leta 1850 jih je belgijska konkurenca popolnoma izpodrinila. F*o podatkih iz tedanje dobe je 'rg Kropa štel 1300 do 1400 duš, ki so se Pečali le z žebljarsko industrijo in so zelo premožni.
, Ogromne gozdove Jelovce, glede *fttere lastništva je tekla pravda sko-
za premikalno vojsko, v kateri se situacija od dne do dne lahko spremeni. Na drugi strani treba premisliti, da so vojna poročila deloma tendenciozna, ker so inspirirana od za-padnega časopisja, ki računa in si želi grških zmag, katere pomenijo tudi lokalno zmago nad boljševizmom. Kot smo zgoraj videli, je versaiiska mirovna pogodba postala malone neizvedljiva; tako je več ali manj tuc'i sevreska pogodba le kon papirja, ki si ne more pridobiti veljave. Zavezniki so tukaj brezdvomno precenjeva-
li	svojo moč in so ravnali preveč pod utisom zmage, kajti jasno je, da starega suverenega naroda turškega kljub njegovi dekadenci ni mogoče preko noči utesniti v neznatno državo. Tukaj se je zapadni imperializem pokazal v vsej nagoti, ko je zaradi morskih ožin in kolonijalnih vprašanj malone poteptal staro državo. Posledice že nastopajo; kljub sedanjim porazom si bodo Turki brezdvomno znali priboriti močno korekturo sev-reske mirovne pogodbe.
Te dni poteče sedem let, odkar je izbruhnila svetovna vojska. Vsi se še živo spominjamo usodnih dni. ko je bivša monarhija stavila bivši kraljevini Srbiji nesprejemljiv uiti* matum in ko je Srbija v zavesti svoje pravice in svoje mlade državne moči odklonila sramotno zahtevo. Vse evropsko življenje je takrat dobilo novo smer, ko je vojna vihra zapletla državo za državo v oboroženi konflikt. Po sedmih letih gledamo nazaj ter vidimo, da je na razvalinah centralnih držav vstalo novo življenje osvobojenih slovanskih narodov, ki se počasi konsolidirajo in prehajajo v mirnejši razvoj. Nešteto predvojnih naziranj smo pokopali ter si ustvarili nove pojme; bleda sn.rl, ki jo neusmiljeno kosila po vsej Evropi, je človeškemu življenju v očeh nas v/ela njegovo dragocenost ter je vsepovsod
ro eno celo stoletje, so ogljarji brezobzirno izkoriščali.
Razmere med žebljarji so bile popolnoma neurejene, ker ni bilo glede učne dobe, delovnega časa in usposobljenosti za mojstra nobenih določb in nobene stanovske zadruge. Včasih se je sililo otroke že z 8 leti k delu, drugi so zopet vstajali O) delo opolnoči, tretji ob dveh ali treh in delali dokler se jim je poljubilo.
V	Kanini?orici se je na fužinah in v topilnici produciralo približno polovico tega kar v Kropi. Kraj je štel 6<K) do iuO prebivalcev.
Neurejene razmere kropske že-bljarske industrije so povzročile, da je postajala kvaliteta izdelkov vedno slabejša in da je inozemski strojni fabrikat vedno bolj in bolj odjedal trg našemu produktu. Vsled strojne izdelave žebljev v inoaemstvu je zaslužek delavstva rapidno padal, kar je razvidno iz sledeče kalkulacije:
Dobro izvežbana ženska je lahko izdelala v desetih tednih 100.000 žebljev za čevlje po 2 funta v vrednosti 55 fl. Za to pa je rabila 300 funtov finega železa, ki je stal 31 fl., oglja 10 korcev po 20 krajcerjev 3 fl. 20 kr., nakovalni stroški 3 fl. 40 kr., skupaj 38 fl., pri čemur odpade tedenska mezda 1 fl. 42 kr.
Dober mojster je izdelal 100.000 podkovnih žebljev po 7 funtov v 12 tednih v vrednosti 150 fl. Porabil pa
nastopila splošna surovost in skrajni materijalizem. Zdaj, i o ličimo vojne rane ter ustvarjamo temelje za srečnejši razvoj človeštva, je predvsem naloga inteligence, da ozdravi tudi to plat bolnega človeštva, da mu vrne njegovo zrahljano kulturo ir ga izvede z mnogoterih blodenj sedanje dobe. Treba je nanovo ustvariti stare pojme časti, osebnega poštenja, rodbinskih vezi, čut splošne človeške solidarnosti, ki jih je vojska po večini pokopala. Šele na tem temelju boljše morale je mogoče trajno ozdravljenje družbe in ustvaritev boljših in hvaležnejših življenjskih pogoje./. Vojna likvidacija traja naprej in česar časih nismo razumeli, nam je dandanes jasno, da so povojne dobe hujše in večkrat žalostnejše, kot vojna doba sama. V iskanju človeške družbe sedanjega časa, najti nove oblike in nov evangelij, mora inteligenca storiti prvi korak, kulturo, kolikor je je rešila izpod vojnih razvalin, razširiti med svoje sobrate ter jim pokazati pot v srečnejšo dobo.
Začasni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah.
(Nadaljevanje.)
13. Na kalcijev karbid po 100 kg 60 dinarjev.
14. Na kresiva: a) žepna z vrvico od kosa 0.50 dinarjev;
b) z vznetljivimi tekočinami do 25 gr od kosa 2 dinarja;
c) s težo preko 14 kg 4 dinarje,
d) nam ima ali zidna od kosa
12	dinarjev.
Za navadna kresiva in kremen se trošarina ne plača.
15. Na alkohol (špirit) in špiritu-oze od hektoliterske stopinje 20 din.
Na alkoholne predmete., k« se uvažajo iz inozemstva, se plača tro
je materijala za 104 fl., tako, da je znašal povprečni tedenski zaslužek 3 fl. 5 kr. Še slabejši zaslužek je bil pri izdelavi žebljev za Trst. Za 18.000 kosov v teži 110 funtov in v vrednosti 21 fl., katere je moral kosati s še enim pomagačem cele tri tedne, je izdal za materijal 16 fl., tako, da pri-
šarina po količini alkohola, ki ga vsebuje. Ako se taki predmeti izdelujejo v tuzemstvu, plača se trošarina samo za uporabljen alkonol za izdelavo.
16. Na žganje, v pokrajinah, kjer se je dosedaj plačevala trošarina, od hektoliterske stopinje 20 din.
Izjemoma se dovoljuje do ko.i ca maja 1922 osebam, ki v tuzemstvu pečej® žganje iz lastnih pridelkov 25 % popust od gornje trošarinske postavke.
Nato sledijo podrobni pogoji trošarine proste žganjekuhe za lastno rodbinsko vporabo.
17. Na ocetno kislino, izdelano iz lesa od 1 % jačine 4 din.
18. Na bencin od 100 kg 10 din.
Bencin, ki ima gostoto, ki je
manjša od 770 % na toploti + 12 „ R (+ 15 “ C) se lahko, ako se rabi v industrijske namene oprosti trošarine.
O pogojih za oprostitev od trošarine se bo izdal poseben pravilnik. Kot industrijske svrhe, za katere predvideva zakon oprostitev, je sma. trati uporabo bencina za ekstrahi* ranje, za luženje, za apreturo tekstilnega blaga, za razstapljanje in izdelavo steklenega blaga, pa pogon motorjev v industrijskih podjetjih, ki proizvajajo tok za razsvetljavo obra-tovališč.
Razen trošarine, ki je zgoraj navedena, se bo v posameznih pokrajinah pobiralo po obstoječih zakonih še na dalje:
1. pristojbine za točenje piječ.
2. kontrolna pristojbina za dena-turiranje špirita in sicer 6.10 din. za 1 liter alkohola in
3. trosarira na vžigalice, dokler jih ne prevzame monopolna uprava.
Dasi so se vodile v finančnem svetu obširne razprave o reformi trošarine in dasi so trošarine nepričakovano presegle v proračunu predvidevane državne dohodke, nam zaea-
de na mojstra in hlapca tedoiiski zaslužek 1 fl. 40 kr.
Cestna tovomina na Javornik, v Kranj in Tržič je znašala 10 kr. za stot, medtem ko je iz Kranja v Ljubljano stala za daljšo zono le 6 krajcarjev za cent. V naslednjih treh letih se je izdelalo:
Št.	Predmet j (	1854		1855	1856	
		centov	vrednost fl.	. 1 vrednost centov, ,|	centov	vrednost fl.
! 1.	surovega železa		3076	10.766	970 2.910	4147	35.249
2.	raznovrstnih žebljev ....	5973	149.325	6150 i 153.500	6652	166.300
3.	merkantilr.ih želez, izdelkov	211	4.220	300 6.000	251	5.020
4.	ključavničarskih izdelkov .	122	3.660	137 i 4.110	102 i 3.060	
5.	stolpnih ur, kosov		15	6 200	14 7.143	17	7.630
i 6.	raznih verig		203	4.060	179; 3940	215	4.300
rovo železo, kovno in raznovrstni žeblji. Produkcija leta 1852 je znašala 876 centov surovega železa po 3x/2 fl.. dalje 3620 centov kovnega železa in 5452 centov žebljev v povprečni vrednosti po 18 fl., skupno 98.636 fl. Za-posljenih je bilo 432 kovaških delavcev pri 108 ognjih. Razen tega je. bilo pri podjetjih zaposlenih 20 rudarjev in 200 gozdnih delavcev in ogljar-jev. Leta 1853 je znašala produkcija 1630 centov surovega, 3350 funtov kovnega železa in 5242 centov žebljev. Za izdelavo surovega železa se je porabilo 19.550 kubičnih čevljev
bukovega oglja in za kovno železo 80.418 mernikov mehkega oglja. — Manjkajoče surovo in kovno železo se je kupovalo deloma iz Save in Javornika, deloma iz Koroške. Produkcija v naslednjih treh letih znaša:
Leta	Surovega teina	Hcvncga železa	Žeb- ljev	Vrednost žebljev
	centov	centov	centov	fi.
1854	1318	4051	2400	48.000
1855	1450	3969	2400	48.000
1856	314	5491	2500	52.500
(Dalje prihodnjič.)
sni zakon ne kaže razen malenkostnih izprememb nobenega napredka. Nova je trošarina na benzin, esence in navadno vino.
Ukinjena je trošarina na mineralno vodo, ki je bila lansko leto prizadejala toliko škode črpalcem naših mineralnih vrelcev in trgovcem, dalje trošarina na sodavico, medtem ko je bila začetkom finančnega leta odpravljena trošarina na olje in na kvaseč. Znižana je proti lanskoletni trošarini po sedanjem zakonu trošarina za sledeče predmete:
1. na riž od 20 dinarjev v zlatu na ‘20 dinarjev v srebru.
2. na električne žarnice od 5 zl. dinarjev na 5 srebrnih, odnosno od 0.30 na 0.20 za nadaljne sveče in za obločnice od 20 na 10 dinarjev.
Važna izprememba je tudi, da se računa trošarina na liker, konjak in esence od vsebine alkohola in ne pavšalno brez ozira na jakost, kakor do-sedaj.
Povišana je trošarina na žganje od 5 zl. dinarjev na 20 srebrnih dinarjev. Zato pa je Srbija še vedno oproščena od plačevanja trošarine na žganje in so z nedavno objavljeno na-redbo tudi za prečanske kraje za žganjekuho na kmetih dovolili znatne olajšave. Dasi je popolnoma neopravičljivo, da se izjednačuje trošarinske davke na ta način, da se srbski davki vpeljejo poleg že obstoječih pri nas, nasprotno pa prečanski ne v Srbiji, dasi taka finančna politika bije v obraz enakopravnosti in gospodarskemu ujedinjenju, dasi so bili podani nešteti protesti bosancev, ki so vsled tega najbolj oškodovani vsled konkurenci trošarine prostega žganja iz Srbije, se noben minister ne upa vpeljati trošarino na žganje v Srbiji. Ko se je s prečanske strani energično zahtevalo izjednačenje, pisali so beograjski listi, da bi hoteli poznati onega, ministra, ki bi si upal riskirati glavo z uvedbo trošarine na rakijo v Srbiji. Na ta način se finančna politika ne sme delati, ker take neravno-' pravnosti vzbujajo, v širokih manah odpor in nezadovoljstvo.
(Dalje prihodnjič.)
Defavske zbornice.
(Konec.)
Za člana delavske zbornice more biti izvoljen brez razlike spola samo, kdor ima aktivno glasovalno pravico in ki je naš državljan, ki je dovršil 21. leto tej živi najmanj eno leto stalno in neprestano v okolišu dotične delavske zbornice. Funkcija čianov je brezplačna, ali se jim morajo nadoknaditi izgubljena mezda ter potni stroški.
Časovna doba mandata bo določena v zborničnem statutu.
Organi delavske zbornice so: 1) plenum, 2) izvršilni odbor in 3) predsednik. Plenum, ki ga tvorijo vsi člani, voli predsednika, določi statut in poslovnik, voli tajnika, odobri letni proračun, odobri zaključni letni račun ter letno poročilo, voli posebne odbore iz svoje srede za proučavanje posameznih vprašanj.
Člani se morajo sej redno udeleževati ter izpolnjevati naloge, ki jim jih poveri skupščina ali predsednik.
Plenum rešuje zadeve, ki spadajo v njegov delokrog, v skupnih seiah, ki se vršijo po potrebi in ki jih sklicuje predsednik. O vsaki seji je treba voditi tožen zapisnik. Razprave zbornice so javne, izvzemgi slučaje, Hede katerih zahteva večina, da se seja vrši tajno. O stvareh, ki obtežujejo proračun, se more sklepati samo v javnih sejah.
Delavska zbornica voli na prvi seji iz svoje srede potom tajnega glasovanja predsednika in predstavnike strok. Srokovni predstavniki tvorijo skupno s predsednikom izvršilni odbor delavske zbornice. Predstavniki nadzorujejo posle, ki se tičejo njihove stroke ter inicijati vno svetujejo predsedniku in tajniku. V delokrog izvršilnega odbora spada v glavnem sestavljanie predlogov in poročil za pienum ter izvršitev zaključkov plenuma.
Predsednik zbornice je njen zakoniti predstavnik. Delavska zbornica izbere na podlagi natečaja stalnega plačanega tajnika, ki ne rune biti član zbornice. Za tajnika more biti imenovana
samo oseba, ki ima pravno kvalifikacijo in ki je poleg tega verzirana v vseh panogah socialne politike. Imenovanje tajnika odvisi od potrditve ministra socialne politike. Tajnik vrši po nalogu in pod nadzorstvom predsednika vse konceptne posle. Pri sejah ima tajn k posvetovalni glas.
Detajlne odredbe o upravi zbornice predpisuje njen statut. Načrt statuta in njegove izpremembe rriora zbornica predložiti v odobrite,-'ministrstvu socialne politike.
Poleg statuta more delavska zbornica sestaviti poslovnik, ki vsebuje določbe o notranjem poslovanju plenuma, izvršilnega odbora o funkciji predsednika in pomožnega osobja.
Skupščina (plenum) lahko iz svoje srede izbere posebne odbore, ki se jim poveri obravnavanje posebnih nalog.
Za kritje svojih stroškov razpiše bornica na temelju zaključka plenuma in odobrenja ministra socialne politike prirez na osebe, ki volijo člane v zbornico. Ta doklada ne sme presegati 0'5°/o mezde, ki služi kot temeli za pobiranje prispevkov k bolniškemu zavarovanju. Poleg tega dobivajo zbornice stalne državne letne subvencije.
Izvršilni odbor delavske zbornice mora vsako leto sestaviti proračun o dohodkih in izdatkih in ga predložiti zbornici v odobritev, ki ga s svoje strani mora predložiti ministrstvu za socialno politiko. Poleg tega mora zbornica sestaviti končni letni račun in ga zajedno z letnim poročilom predložiti ministrstvu za socialno politiko v odobritev.
Navedeno ministrstvo lahko odredi razpustitev delavske zbornice, odnosno odpustitev njenih organov, ako prekoračijo delokrog, ki ga statuira,ta uredba.
Poleg .tega vsebuje določba nekaj prehodnih določil.
S. N.
Stanovanjska naredba.
(Nadaljevanje.)
Tudi se mora vpošte vati, da ostane hišnemu posestniku pri novi najemSčini po 4800'— k Čistih dohodkov samo okoli K 1800’—, dočim gre K 3000 — za davke, mestne doklade in popravila. Tako izgleda v resnici »oderuštvo« hišnih posestnikov. N
Toliko v splošnem. Poglejmo si sedaj naredbo v podrobnem!
'J. 1. je popolnoma jasen in utemeljen. Ne gre namreč, da bi se delala razlika med najemniki brez pismene pogodbe in med onimi s pismeno pogodbo — gledč visokosti najemnine. Kajti končno je — tudi z juridičnega stališča — vsak najemniški dogovor — pogodba.
Čl. 2. govori o podnajemih, in je s socijalnega stališča popolnoma upravičen. Kolikor meni znano, pa ta člen v praksi ne bode provzročil veiiko izprememb, ket imajo že danes podnajemnike z večine samo taki najemniki, ki od oddajanja sob v podnajem žive.
Čl. 3.—7. urejejo višino stanovanjskih najemščin.
Oledč teh členov velja, kar smo gori rekli o prehodnih naredbah ; objektivno pa se mora reči. da je tukaj šla vlada zlato srednjo pot. Drugi odstavek čl. 5. govori o dokladah, ki pa jih je že tudi doslej v praksi plačeval najemnik. Olede čl. 6. in 7. pripominjamo, da bi se nam zdelo primernejše, če bi se bilo vzelo za merilo — namesto letnih dohodkov — morda število sob stanovanja, lega v pritličju, I., II. ali lil. nadstr.
— ali pa visokost predvojne najemnine. Namreč v tem smislu: stanovanja 2—3 sobami spadajo pod čl. 4. in 5., stanovanja s 4—5 sobami pod čl. 6., in stanovanja z več kot 5 sobami pod čl. 7.
— ali stanovanja v pritličju in prvem nadstropju spadajo pod čl. 6. in 7., stanovanja v podzemlju, drugem in tretjem nadstropju pa pod Či. 4. in 5. Ali sploh če bi se vzelo kakšno drugo merilo. Kajti zdi se nam odijozno, da naj hišni posestnik stika za dohodki najemnikov in špijonira.
Čl. 8. popolnoma odobravamo (določba cen za hotele).
Č!. 9. je vzbudil precej hrupa. Tukaj stojimo trgovci-hišni posestniki in trgovci najemniki v dveh deljenih taborih. Jaz
kot trgovec in objednem kot hišni po sestnik se torej vzdržujem vsake kritike. Zdi se mi pa, pa je po drugem odstavku, ki govori, da ima stanovanjski urad pri končni odločitvi vpoštevati »ekonomski položaj in življenski način najemnika in lastnika zgradbe«, tisti trgovec-najemnik, ki se nahaja v sla-bejšem gmotnem položaju, zadostno zavarovan. Kjer pa ima hišni posestnik izbirati med dvema ekonomsko jednako močnima konkurentoma, zakaj ne bi oddal prostorov tistemu, ki mu več ponuja?
Čl. id. naj bo. Zdi se nam pa, jda je poklicano ministrstvo p rosvete, da v p r v i vrsti podpira kulturna podjetja, in da z i d a v ta namen lastne zgradbe.
Čl. 11. se v praksi že itak izvaja.
Čl. 12. in 13. govori o oprostitvah novih zgradb in temeljito prezidanih prostorov.
Oledč čl. 14. In 15., ki govorita
— kakor tudi čl. 16., 17. in 18. — v prestanku najema, ni kaj pripomniti. Lahko bi se bilo pač dalo hiš. posestniku še nekaj več prostosti, za slučaj, če rabi v svoji hiši lastno stanovanje ali pa poslovne prostore zase. Največ kritike je povzročil oddelek V. naredbe, ki obsega čl. 19.—27.
Hišnim posestnikom se zdi člen 10. mnogo prestrog. Kajti določbe tega člena so jim vzele skoro popolnoma pravice razpolaganja s prostimi prostori. To je taka omejitev lastninske pravice, kakor; je doslej nobena naredba ni poznala. Menda se hoče s tem pridobiti stanovanj. Bojim se pa, da bo ta člen imel jednak učinek, kakor glasovite maksimalne cene. Ko so se določile maksimalne c^ne, ni bilo več blaga na trgu, ker noben trgovec ne rhore v zgubo prodajati. Zato pa je cvetela zakotna kupčija. Doslej se najemnikom sploh ni smelo odpovedati, razen v izjemnih slučajih. Poslej naj pa ima pravico stanovanjska oblast stanovanje ekspropri-irati, kajti to ima porheniti čl. 19. Najemnik se že itak krčevito drži svojih prostorov. Poslej bodeta Šla proti čl. 19.
— v boj združena beatus-possidens-najemnik in hišni posestnik, ki bo rajši s starim najemnikom potrpbl, kakor pa da dobi novega, morda Se šldbSefešt. Stanovanj bo še manj na razpolago, razen morda proti dobr! nagradi pod roko.
Čl. 24. je vzbudil ostre ugovore pri prizadetih velepodjetjih. Jaz si tukaj ne lastim sodbe. Mislim pa, da bode veliko odvisno od interpretacije tega člena po I. inštanci. Mislim, da ni strahu, da Di se ne postopalo v vsakem oziru tolerantno in obzirno; saj se doslej tudi ni postopalo preosto. Vlada pa je pri tem členu očevidno prezrla državne urade, za katere naj bi v prvi vrsti država zidala lastna poslopjaali pa začasne barake, lepe, kurjene, kakor je bila svoj čas I. C. Mayerjeva baraka na Kongresnem trgu (po potresu). Zakaj se ne zazida n. pr. prostor nekdanjega knežjega dvorca? Čigava last je sedaj ? Ali je še Auerspergov ? Ali je sek-vestriran ? Ali Auersperg nima lesa dovolj v svojih gozdih?
(Dalje prih.)
dzvoz in uvoz.
O prepovedi izvoza. Ministru za finance je prišlo do znanja, da se širijo vesti o nameravani prepovedi izvoza hrane. Ministrstvo za finance kategorično izjavlja, da so vse podobne govorice izmišljene in neresnične, ker ni zamišljena ne prepoved izvoza, ne povišanje izvoznih postavk. Razširjevanje takih novic se vrši očividno v spekulativne svrhe, kar se mora energično preprečiti.
Izvoz naše živine v Avstrijo. — Z
otvarjanjem Dunajskega trga za prodajo žive živine (9. maja t. 1.) je omogočen izvoz žive rogate govedi iz naše države na Dunaj odnosno v Avstrijo, med tem, ko je bil izvoz prašičev še pred tem rokom dovoljen. Prve tržne dneve so bile pošiljke žive živine, iz naše države dovolj velike, a kmalu potem so za izvoz naše živine nastopile vsled trde konkurence s strani Madžarske in Kumunije težlcoče tako, da so bili v naslednjih tržnih dnevih prav mali dovozi i/. naše države. Znižanje izvozne carine na polovico (od 16. jun. 1.1.) je dovoz živine iz naše
države zopet olajšal in zopet smo se mogli meriti s konkurenco,' toda to ni trajalo dolgo, kajti Madžarska in Rumun-ska konkurenca nas je prekosila. Dovoz žive živine, osobito govedi iz naše države pada z vsakim dnevom, med tem ko izvoz iz omenjenih drugih držav napreduje, kar je razvideti iz statističnega pregleda, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Naši izvozničarji, ki so poslali zadnje dneve govedino na omenjeni trg, obžalujejo to, ker so ali delali brez zaslužka ali pa so večinoma imeli izgube. Povod temu je, da ali je temu kriva rasa izvozna carina, ali to, da je blago v naši deželi drago, a eno je točno, da moramo o tem voditi račun, ako želimo, da se merimo s konkurenco, ki nas, kakor povedano, sedaj tolče in se trudi, da zavzame prvo mesto okoriščajoča se raznih okolnosti. (Št. 5861).
Trgovina.
Prva jugoslovanska posredovalnica za les v Mariboru. V Mariboru se je ustanovila zelo potrebna posredovalnica, kakršno smo dosedaj pogrešali uo samo pri nas, marveč sploh v Jugoslaviji, namreč »Prva jugoslovanska posredovalnica za les«, ki naj bo informacijski urad za lesno trgovino in industrijo
V	tej posredovalnici naj se osredotočijo vsa vprašanja ih vse ponudbe z ozirom na les. Lesni producenti navadno ne vedo za kupca, ne vedo, kje in kako bi prodali svoj les. Dogaja se, da morajo pisariti naokoli ter ponujati po časopisih ter tudi osebno obiskati trgovce, kar je dandanes združeno z ogromnimi stroški. Ravno tako je s trgovci, ki povprašujejo po lesu, ki iščejo primernih dobaviteljev oziroma producentov. Prva jugoslovanska posredovalnica za les v Mariboru bo pa vodila natančen kataster o ^oličinah, kakovostih in cenah razpoložljivega lesa, kakor tudi o krajih, kjer se les nahaja. Kupec, ki bo v svojem prašanju natančno označil svoje želje in zahteve, bo dobil ludi natančno informacijo, na podlagi katere bo lahko kalknbral, katera ponudba niti najbolj konvenira. S tem si bosta kupec in prodajalec prihranila vse one ogromne stroške dolgotrajnega in zamudnega povpraševanja in ponujanja. S tem bo pa posredovalnica ugodno uplivala tudi na cene lesa, kar bo brezdvomno v <ir>-brobit splošneg gospodarstva, kajti povzročila bo, da bo odpadel velik del režijskih stroškov pri lesnih producentih in trgovcih. Posredovalnica posreduje tudi pri prodaji in nakupu vseh v lesn» industrijo spadajočih strojev in ima na prodaj vsakovrstne nanovo vpeljane tiskovine za sprejemanje in oddajo lesa Vsled tega pozdravljamo to novo podjetje tudi s splošnega narodno-gospodar-skega stališča. Dolžnost lesnih trgovcev in producentov pa je, da se oklenejo lega novega podjetja ter s tem znatno razbremene svoje lastno poslovanje.
Padanje cen živine na Dunaju. — Vsled obilnega dovoza madžarske živine na dunajski trg so začele cene padati. Prodajne cene so bile te dni sledeče: biki 120 do 140 avstr, kron za en kilogram, krave 95 do 100 a. K, svinje lažje 215 do 230 a. K, težje 210 do 214 avstr. K.
Svobodna trgovina s hmeljem v
Češkoslovaški. Češkoslovaška vlada je izdala odredbo, po kateri je s 1 septembrom trgovina s hmeljem v Češkoslovaški svobodna.
Nemčija dobi žito. Bančni sindikat v New-Yorku je dovolil kredit devetih milijonov dolarjev za prevoz žita v Nemčijo. Kakor se čuje, ima kredit trimesečni rok.
Obrt.
»Slovensko obrtno društvo v Brežicah« priredi za brežiški okraj >1. obrtno razstavo« od dne 14. do dne 21. a r-gusta t. 1. za izdelke mojstrov, pomočnikov in vajencev. Razstava bo v >\ i teški dvorani« brežiškega gradu. Dno 21. avgusta ob štirih popoldne pa bo zaključek razstave združen z veliko ljudsko veselico.
Protest dekorativnih mizarskih mojstrov proti oddaji del v novem dvoru tujcem. Te dni je deputacija dekorativnih mizarskih mojstrov posetila mini-
stra za javna dela ter protestirala proti nameri, da se dekorativna mizarska instalacijska dela v novem dvoru oddajo tujcem.
DenairsiEvo«
Prepoved izvoza zlata in srebni iz naše države. Minister za finance je izdal naredbo, ki prepoveduje izvoz zlata in srebra čez meje naše kraljevine tudi v manjših količinah. Istotako prepoveduje odredba izvoz kronsko-dinarskih novčanic. Edino le potnikom, ki potujejo v inozemstvo z vidiranimi potnimi listi, je dovoljeno, , da enkrat mesečno vzamejo v inozemstvo do ‘2000 dinarje/ (8000 kron) v kronsko-dinarskih novča-nicah.
Čehoslovaška menja srebro ih zlato. Čehoslovaški bančni urad je zamenjal v Holandiji 6 vagonov srebra za zlato v relaciji 35 'A : 1 za navadno srebro in 86 : 1 za 9rebrni denar.
Davkh
Novi davki v Grazu. V svrho izboljšanja mestnih financ je občinski svet na svoji zadnji seji sklenil, da vpelje celo vrsto novih davkov. Med drugimi je nameravan davek na podnajemnike, ki bi plačevali od vsake sobe po 30 do 50 K mestni občini, dalje bi bili taksirani avtomobili s takso od 100 do 30.000 K:, tudi luksuzni vozovi bi se obdačili s 500 do 5000 K letno. Davku bi bili podvrženi tudi uadpisi na trgovinah, oglasi v časopisih itd. Davek od vsakega nadpisa hi znašal 100 do 1000 K letno. Od teh novo projektiranih davkov pričakuje mestna občina okrog 82 milijonov kron letnih dohodkov.
Promet.
Izletniški vlak. Ob nedljah in praznikih, ob sobotah in dnevih pred prazniki vozi vlak št. 916 (izletniški vlak) med Jesenicami in Kranjsko goro. Odhod iz Ljubljane ob 12.00, prihod v Kranj 12.51, odhod iz Kranja 12.57, prihod na Jesenice 14.03, odhod iz Jesenic 14.30, prihod v Kranjsko goro 15.20. — Odhod iz Jesenic 14.28, prihod v Bistrico Boh. jezero 15.46.
Otvoritev avtomobilske zveze Maribor—Radgona. Od danes naprej vozi dnevno, razven v četrtkih, avtomobil iz Maribora v Radgono in nazaj. Odhod iz Maribora ob 11. uri z glavnega ko'odvo-ra, odhod iz Badgone ob pol 6. uri.
Pravilno ime za krajevno občino Sv. Križ pod Kumom (Št. Juri, S. Cru-cis) v političnem okraju krškem je: »Sv. Juri pod Kumom«.
Radiobrzojavno postajo osnujejo z dovoljenjem belgrajske vlade v Osijeku.
Poštni uradi v Bački, ki še ne sprejemajo In nelzplačujejo nakaznic. Poštno ravnateljstvo v Velikem Bečke-reku javlja, da sledeči poštni uradi v Bački še vedno ne sprejemajo in ne izplačujejo poštnih nakaznic: Bački Alj-maš, Baja, Balmonoštor, Baračka (Nagy-baraeska), BikiČ (Bacsbokod), Borsad Bacsborsad), Čataja (Catalya), Čavolj, Dantovo (D&vod), Gara, Gornji Sentivan, Morgcš, Kačmar. Kelebija, Kumbaja. Madsroš, Meljkut, Santovo (Herczegsan-to), Tatahaza in Vaškut.
Kmetijstvo.
Toča je prošli teden popolnoma uničila vinograde v Rošpahu nad Mariborom. škoda je velikanska.
Naznanite trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
Ponudba aluminija, antimona, ni-kla, svinca, bakra, kositra, živega srebra, žice, železnine itd. Italijanski firma Armando Borghesani iz Rima (via Kondotti 33) nazntoja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da nud: razne predmete, kakor: aluminij, anemon, nikel, svinec, baker, kositer, živo sre-
Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih
bro, žico, železo itd. Interesenti, ki se za to blago zanimajo, naj stopijo l navedeno firmo v neposredni stik. (Št. 6103).
Iz noši organizacij.
Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani, za 26. t. m. ob 6. uri popoldne je sklical gremij trgovcev v Ljubljani svoj pomočniški zbor k zborovanju. Obširno poročilo o obenem zboru priobčimo radi pomanjkanja časa in prostora v sobotni številki.
lali toliko, koci lani ; vsitd tega zahtevajo hmeljarji za lanski pridelek (1920) višje cent’.
Dobava, prodaja.
Nabava lanenega platna. Uprava monopolov razpisuje na 16. augusta t. 1. ofertno licitacijo za nabavo 100.000 m lanenega platna. Kavcija za državljane znaša 10, za tujce pa 20%. Točne podatke daje Ekonomski oddelek uprave državnih monopolov.
Prodaja lesa in desk. Uprava graščine snežniške (pošta Stari trg pri Rakeku), ima na prodaj tale rezani hojev material po 4 metre dolg: 220 nr' škait po 13 mm; 15 m3 paralelk po 13 mm; 14 m8 paralelk po 20 mm; 350 m1 četr-tink po 20 mm; 350 m3 colaric po 25 mm; 100 m3 desk po 30 mm; 80 m3 desk po 50 mm; 80 m3 različnih moralov Ves ta material se proda loko rampa Rakek po običajnih trgovskih uzancah. Ponudbe naj se vlože do dne 31. julija 1921 ob dvanajstih pri podpisani upravi. Natančnejši pogoji, ki pa so enaki prejšnjim, so na vpogled istotam.
Oddaja zidarskih, tesarskih in drugih manjših del. Okrožna gradbena sekcija v Kranju odda ponudboma z'dar-ska, tesarska in druga manjša delo pri zgradbi novega eraričnega skladišča na Primskovem, ki so preračunjeria na vsoto 140.536 K. Pravilno kolkovane ponudbe, opremljeno s položnice davčnega urada v Kranju, da je ponudnik’ položil 5%no varščino ponujene vsote, je vložiti v pisarni podpisane sekcije najpozneje do dDe 30. julija 1921 ob desetih. Varščina se mora položiti v obliki hranilnih knjižic, kreditnih ali garancijskih pisem ali državnih vrednostnih papirjev. Z zgradbo skladišča je pričeti najpozneje 14 dni po definitivni oddaji zgradbe, skladišče pa mora biti dovršeno v 2% mesecih. Sekcija si p.idržuje pravico, da odda vsa dela ener.iu podjetniku ali pa posamezna dela posameznim ponudnikom. Načrti, stroškovnik in splošni pogoji so na •••■pogled v uradnih urah v pisarni okrožne gradbenen sekcije.
TI
porotno.
Živina.
menj
Ljubljana. Na mesečni živinski seje bilo prignanih 236 korij, 30 volov, 60 krav, 16 telet in 135 prašičev ža rejo. Cene: konji od 4000 do 15.000 K, voli boljši 18 do 21 K 1 kg žive teže, slabši 16 uo 18 K, krave 10 do 15 K, teleta 18 do 20 K. Cene prašičem so neizpremenjene. Obisk semnja srednji. Kupčija živahna. Vrhničani in Logatčani so pokupili mnogo živine.
Kemikalije
Hamburg: Tvrdka Carl Stoeber. Mrav. kislina, fob, franko M 6 25, anti-klor 85°/e fob Hamburg M 13, grenka sol 270, svinčeno belilo prah M 13 50. Calcium carb. praec. 6'24, Chlorbaryum teh n. kristaliziran 2'60, Chlorcalcium 70—75°/o MNO Chlormajnesium 160, klorni cink 5'30, kromov galun 4 80. Kresotovo olje za impregniranje lesa 200, citr. kisiina 80, kislina vinskega kamna 38, železni vitrijol 98—99°/<>l. Kalijev bichromat 16 50, klorokisli kalij 8, kristalizirani 8'80, kloro-kisli natrij 8‘50, kristalizirani 9, kristalna karbolna kislina 17 50, Lithopone R. S. 3d°/o 5. Natrijev bisulfit 60—62% 4‘40, natro-novo vodeno steklo 36—38°/o 1 '45, natrijev bikromat kristaliziran 14'50. Nitronbenzol 16'50. Fosfor amorh. 29 50,
rumeni v palicah 28'50, surovi Lvsol 98—100% 9-50. Salmijak 98—99%, beli kristalizirani 6‘80, solna kislina 19—22% brez železa 1*15, žvepleni natrij 30—32% kristalizirani 2’40, 60 do 62 °/a kristalizirani 4’90, bakreni vitrijol 98—99% 7, cinkovo belilo 10.50, žveplena kislina 145.
Bona.
26. julija.
Zagreb. Devize: Berlin 218 do 218.50, Milan 744 do 745, London 603 do 604, Newyork kabel 169 do 171, ček 168 do 168.50, Pariz 1295 do 1330, Praga 218.50 do 219.50, Švica 2770 do 2790, Dunaj 17.90 do 18.05, Budimpešta 50 do 50.75. Valute: dolar 166 do 166.75, češke krone 220 do 222, 20 K v zlatu 570 do 580, franki 1290, napoleondorl 563 do 565, marke 218 do 219, leji 225, lire 740 do 742.
Beograd Valute: dolar 41.45 do 41.90. funti 148, franki 320 do 325, lire 182 do 186, leji 56.25 do 56.50, levi 36.50 do 36.60, marke 54.40 do 54 60 čehoslovaške krone 56 do .56.50. Devize: London 150.50 do 151, Pariz 325 do 327, Ženeva 685 do 695, Praga 54.50 do 54.75, Dunaj 4.50 do 4.55, Berlin 54.15 do 54.20, Milan 186 do 18650.
^^WI^WwWwwwwwwWAi
Ožlošojie v .Trsouskcm Listu'!
3PPPPPPPPPPPPPP
Mm kflua,
Imenovanje. Njeg3 Visočanstvo prestolonaslednik regent je imenoval višjega vinarskega nadzornika k. Bohu-slava Skallckega kmetijskim svetnikom v 6. čin. razredu in referentom za vinarstvo pri kmetijskem poverjeništvu v Ljubljani.
Porotllo o hmelju.
Tettnang - Vlrtenberško, 14. 7.1.1. Stanje hmeljskih nasadov je prav različno. Povsod se vldijc hmeljišča, katera so lepa in. zdrava, vendar so v manjšini proti slabim. Rastlina nima letos toliko panog, kakor v minulem letu — in kjer se vidijo panoge, tam so pa brez cvetnih popkov. .Tudi v najlepših vrtovih se pogrešajo košati vrhovi, kateri odločujejo množino pridelka. Zemlja se je vsled vročine popolnoma izsušila in ako ne bode v kratkem izdatno deževalo — kar bi rastlinam še pomagalo — pride lahko do katastrofe.
Strassbu g-Alzacija 14. 7. 1921.
Stanje hmeljskih nasadov je prav različno. Gotovo je, da letos ne bodemo pride-
kavlne konserve s sladkorjem, kavfne konserve brez sladkorja in marmelado nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini
Delniško družbo »TRIGLAV"
tovorno Ml v Šmorci pri Kamniku.
Kupuje tudi tozadevne surovine.
Jedilno orodje
vsake vrste, kakor 21ic, vilic, nožev, zajemalk (SchOpfer) in druge kuhinjske posode iz aluminija ter
svinčene plombe
dobavlja v vsaki množini
Tvornica „Cinal“,
Celje.
Novoustanovljena lastna gal-vanizttcljska naprava
sprejema po nizkih cenah vse predmete v poniklanje, pobakrenje in po-medenje. Ista prevzame tudi vsa vli-valna dela iz aluminija, cinka in medi (Messing).
Kupuje stare kovine
po najvišjih cenah.
----------------------------------V1
PrlporoCa s« tvrdka
Josip Peteline
7
Ljubljano, Sv. Petro nasip
tovarniška zaloga Šivalnih strojev
igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, Šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo.
Cene nizke!
Postrežba točna!
Najceneje
petrolej
olie
00B!
II
Ifi
banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor,
Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, _______________________ Zadar,	Zagreb.	-------------------
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu in Inozemstvu.
A-
±ibbi±<bb(±bi±bdub^
OFICIJELNI ŠPEDITERJI »LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA
((
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, Wlen. Raznovrstne špedicije.
BALKAN
d. d. za mednarodne transporte.
Reekspedlcije. - Preselitve s pohištvenimi vozovi. - Zacari-nanja, carinska agenture.
IHMIIIIItlHIIIIIIHIIItllllHMIIIHIIMHIIHIHIMIIIIIMIIIIHMfllinilMIIIIIIIMIIIIIIIIItlllllMIj
Zaloga pohištva
Karol Preis
Maribor
S I o m S k o v trg 6
Na debelo.
E k s p o r t .
Na drobno.
Ceniki brezplačno In poitnlne prosto.
Izdelovanje illnih vložkov za postelje.
MIIMlHMHIMIMMHMMMIMMIMIMIIimUllUMIlUlllUltllMIIIMIMIIlillmillllHimMIIHMimi
J E	**k*xmxx**3m		
j	Lesna industrij a	, , M E S N A “	
| I 1	Bratje Tavčar	(lastniki Bratje Tavčar) Družba z o. z. za izvoz v Inozem-	
0	Centrala Maribor Telefon St. 245. Podružnica Vuzenica Telefon št. 1. > Ponuja vsakorstni rezani in tesani les.	stvo mesa, mesnatih in maščobnih proizvodov. Maribor Kopališka ulica štev. 11. Interurban telefon št. 245^ Kupuje po najvišjih dnevnih cenah pitane (tovljene) svinje, govedo itd.	i e j I I
			l
			s I &
Tovarna olja in flrneža
Zabret & Ko.
Britof pri Kranju <Slov.).
Skladišče: Beograd, Novi Sad.
NAJCENEJE.
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, prlma laneni flrnei, lanene tropine in druge vrste oljnih Izdelkov.
| Brzojavi: ZABRET, KRANJ.
L C. MAYER
LJUBLJANA
MANUFAKTURA
cr
ro
r
EN GROS
EN DETAIL
prej:
A. Zanki sinovi.
Medit Rokove & Zanki,
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novlsad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emallnl laki. Pravi fflrnei, Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (GIps), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo I
urzsrzsRsrzansrzsg
Podpisana tvrdka priporoča:	M
Pravi malinovec, d- B tronov sok z raf. slad- (fl korjem vkuhati po najnižji
dnevni ceni.	ri
Rum kompoz. za izdelo-vanje fason ruma; liker esenci: carski hruiovec, klm- Uj Ijevec in rosolla. lstotako so na razpolago ex-trakti za brezalkoholne pijače: malinov in dtronov!
g
S
§
§
S
S
M
Zvonorsko ulico 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana* Import. Eksport.
Potnik Srečko,
tvornlca sad. sokov, C! esenc in ekstraktov. M
Ljubljana	c
Meteljkova ulica	M
(blizu Belgijske vojašnice).
ŠrzsrzsrzsrzsrzsrzsS
Prodajamo in kupujemo ne debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko.
,MERKUR‘
veletrgovina z manu-: fakturo na debelo :
Maribor.
Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
m ji!M L
\ / / Veletrgovina \
> A. Šarabon <
) v Ljubljani
\	prlporoia	/
{ Špecerijsko blago y
*m raznovrstno 2ganje ^
✓ S / \
S
S
s
S
/
\
/
\
/
\
s
moko in deielne pridelke raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo,
Lastna pralarna za kavo In mlin za dlBavo z električnim obratom.
Ceniki na razpolago. /
\
<
WV\A/W
NA DEBELO.
Veletrgovina z železnino
Pinter in Lenard, Maribor
NA DEBELO.
Lastnik: Konzorcij za itflatanje »Trgovskega Uetai. — Olavai urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zehal. — Tlaka tlakama Makso Hrovatin v Ljubljani.