Svinčnik. Malo je stvari, katerih bi človek toliko rabil, kakor svinčnik, pajevender le malo Ijudi, ki hi znali povedati, kako se svinčniki izdtlujejo. Stari narodi svinčuika niso pomali v tej obtiki, v kakeršnej je danes, pisali ic risali so le z ogljijem ali pa z barvami. V srednjem veku so si prire-jali iz eina iu svinca majheue klinee. s katerimi so risali prvi itaiijanski risarji. Za sedanje sviažnike pa ne rabimo vec svinca, ker je pretrd in prebledo piše. Čnri klinček v Iesu zaprt. s katerim danes pišemo in rišerao, je neka ruda, katero imenujejo prifodopiaei ngratit". Grafit je inenj ali bolj čist ogljik, m ki se nahaja (po Avstrijskem, čefekem, Bavarskem, Knskem, Angležkem i. t. d. Avstrija ima grafita največ v juznem Oeškem okolo Krumlova, potera na Mo-ravBkem, Spodnjem Avstrijskem in Gorenjem Štajarskem. Navadno je grafit zniešan z drugimi rudninami toko, da ni za pisavo. Zato je koraaj kakib. 200 iet od kar ga rabimo. Leta 1664. naSli so uamreč na Angležkem blizu mcsta Borrowdale prvič tako čistega graflta, da so iz njega začeli svinSnike izdelorati. Kinalu so je lo orodj« Ijudcm tako prikupilo, da so plačevali v Loudonii angležki cent tega grafita po 1680 goldinarjev avstrijske veljave. Ali h krati je začelo pomaDJkovati te dragocene rude, in Angleži so prepovedali, da se ne smc prodajali v tuje dežele. Polagoma je te rudo popolnem zmanj-kalo. — Svinčnike so pa narejali tak6: PlSee, kakeršne so izkopavali ra zemlje, žagali so s (enkimi žagami v klineke, katere so potem rdeiorali v okrogle lescne. Ko pa ni bilo vef dobiti plofi, začeli so odpadkc in drobne grafitove koSčeke iulcti v drobcn prah, katerega so potem v nalašč zato priprarljenih stiskalnicah (preSah) zopet stisaili v ploče, iz katerih so jzdeiovali svinčuiki-na isd na&iu kakor poprej. Sto let kasncje kakor na ADgle/.kem so napravili tudi po Nemškem to-varne za izdclovanje sviu^uikov. A vse te tovarne so moralo za drag denar kupovati angležki gralit, ali ga pa dobivati s Španskega. Poskušale 30 pa tiidi lahiti domač graiit, kolikor se jo dalo. Proti koncu prcteteuoga stoletja jc francoz CondA kemično preiskal an-gležki graflt ter naSel, da iina 24 odstotkov ogljika, 8 odstotkov železa in 36 odstotkov gline in apueaea v sebi. S tem se je pokazalo, da bi bilo najbolje tistemu gi'afitu doilajati gline, da ga veže, ter se potem od njega lehko izdc-lujejo svinčniki vsakovrstuo trdoto. Vže 17U8. leta na razslavi na Martovem polji pri Parizu so bili razstavljooi Conde-jevi sriučniki, ki so se v obče tako priljubili, da so se naglo razširili po vsej Evropi, ter nobena druga tovarna ui mogla tekuiovati ž njitui. Na Nemškem si je posebno tovarna K. Fabrova uinogo prizadcjala. kako bi zboljšala svoje pridelke. A 1847. leta uajde francoz Alibort v Sibiriji velik sklad grafita ravuo tako dobrega kakor asgležki. i^aber in on kupita od ruske vlade za velik leten davek ves sklad sibirskega gralita, ia vse druge tovarne ga inorajo kupovati od teh dveh posestnik^v. Ta bogati aklad sibirskega gralita je na gori Batougol blizu kitajske meje. Pot od tod v Evropo je tako draga in težavna, da stane 1 kilograin sibirskega grafita, predno pride t tovarno, vže celih 12 goldinarjev. Predrugačili so dandenes tudi aačin pridelovanja. Gralit devljejo zdaj v kamene posode ter vlivajo mouae žcplene kisline nauj. Nekoliko dni stoji ta zmes; gruda se začne greti saina iu razpa