serčni vojšak, $ er enim slovenskim mladenčem spisal li. J. duhoven. LTCCEAli s <,iBU0THSk V Ljubljani 1851. V založbi in na prodaj pri Janezu Giontinitu, hukvarji v Ljubljani. Natisnila Rozalija Eger. Čuden je Bog v svojih svetnikih. Ps. 67. Sveti Juri m ar te mik, v letu 303. #) Se praznuje 24. maliga travna. Njegovo znamnje je boj z zmajem ali drakonam; in se v pomoč kliče v dvomih zoper vero. \ o je Dioklecjan sedel na stol ve- likiga rimskiga cesarstva, je malikovav- stvo že omagovalo; torej si je vse priza- djal, mu vnovič poprejšno imenitnost in ve- Ijrvo pridobili. Vera v Kristusa se je zmi- ram bolj razširjala, in je žugala lažnjive bogove, v kterih so se zaslepljenim lju¬ dem hudiči dali moliti, popolnama spodri¬ niti. Torej se je poslužil sovražnik člo— veškiga rodu tega hudobniga cesarja, in je zoper Jezusove učence divjal z ognjem ino z mečem. Nekiga dne je Dioklecjan malika Apo- Leg. v. d. 14 Nothhelf. v. Dr. F. Posl. 1 * 4 lina v neki reči za svet prašal, kteri mu j: je mende na to odgovoril: „d e pravic- s ni na zemlji so edini z a d e r ž e k , d de velik r at ne more resnice po- n vedati, in le po njih se zgodi, de h niso resnične vedeževanja “ Od J> tega goljufniga odgovora zaslepljen, je p močno želel zvediti, kdo de so ti p ra- « vični. „Kristjani so, o cesar! kako je cesar kristjane moril in do smerli . terpežil. Sklep je bil storjen, sv. Juri je i hotel biti vojšak za Jezusovo ime, torej > je naj pred namenil, od vsili posvetnih ) reči se rešiti. Gre tedaj v obljubljeno de¬ želo, razdeli svoj delež med uboge, in vsim svojim sužnjim da svobodo. Potlej se v Nikomedijo verne, kjer je ta čas Dioklecjan prebival, in očitno [ graja cesarjevo zapoved, nedolžne krist¬ jane mučiti ali martrati. Sveti Juri je do¬ bro vedil, de ga terdo vojskovanje čaka, in se je zavoljo tega tri dni pripravljal in vedno molil. Potlej stopi pred cesarja in njegovo svetovavstvo, in jih tako nagovo¬ ri: „Dokle še hote svojo togoto zoper kristjane napenjali, o cesar in vi zbrani 6 starašini in deržavini! vi, ki vender sicer po dobrih postavah vladate? Dokle še ho¬ te ljudi, ki so v pravi veri podučeni, si¬ lili, vero spoznati, ki še sami ne veste, če je prava, ali ne? Ti vaši maliki niso bogovi; niso, še enkrat rečem, niso bo¬ govi. Nikar vender ne bodite tako sle¬ pi! — Kristus sam je Bog, on sam je v veličastvu svojiga Očeta. On je vse stva- ril, in njegova moč derži in vlada vesoljni svet. Tako tedaj, spoznajte tudi vi, de ta vera je prava, ali saj te z miram pusti¬ te, ki jo spoznajo in spoštujejo ! 1,4 — Vsi so ostermeli in na cesarja na¬ peto gledali, kaj mu bo na to odgovoril. Ali cesar je bil preveč zmoten, in od ži¬ ve jeze, ki mu je oserčje vjedala, ni mo¬ gel kar besede odgovoriti. Maksencju, svojimu zvestimu perjatlu zraven sebe, migne, de naj odgovori na to govorjenje. Le-ta sv. Jurja bližej k sebi pokliče ter mu reče: „Kdo te je učil, tako nespre- mišljeno in prederzno govoriti ? 44 ,,Res¬ nica, 44 mu svetnik odgovori. Svetovavec mu reče: „Kaj je res¬ nica ? 44 —• „Kristus sam je resnica, kte- i‘iga vi preganjate , 44 odgovori sv. Juri. —- 7 „Si tedaj tudi ti kristjan ? 44 reče Maksen- ci. — „Služabnik svojiga gospoda Jezu¬ sa Kristusa sim, 44 reče sv. Juri, ,,in v zaupanju na njega sim prišel v vaše zbi- raljše, resnici spričevanje dat, desiravno me nikdo ni silil. 44 — Po teh besedah je vstal velik šum med pričujočimi, kakor velikrat v tacih priložnostih. — Pioklec- jan ukaže tihoto, in Svetnika tako nago¬ vori: ,,Zavoljo tvojiga imenitniga rodu in zavoljo tvoje častitljivih služb vredne mla¬ dosti , sim te bil popred v višji čast pov¬ zdignil; zdaj pa, če si tudi svoj prederz- ni jezik v lastno škodo obernil, ti hočem vender iz ljubezni do tvojiga mod riga in blaziga serca v tvoj prid svetovati, in te "kakor oče opominjati, nikar ne zanemari dobrot vojaškiga stanu, in ne podverzi svoje mladosti strašnim martram, ampak bogovam daruj, de boš mogel od mene še vikših plačil perčakovati. 44 — Sv. Juri mu odgovori: „0 de bi pač ti rajši po meni peršel k spoznanju ediniga praviga Boga, ter mu hvalne darove po njegovi volji daroval! zares večno vse častitljivši kraljestvo bi prejel; ker glej, vse kar zdaj v oblasti imaš, je nečimerno, in pojde 8 skorej svojimu koncu nasprot; za to ti tu¬ di vsi tvoji zakladi nič ne pomagajo, ker so tako spremenljivi. Nikoli nikakor ne boš s taciini rečmi' ljubezni do mojiga Bo¬ ga v mojim sercu oslabil; nikakoršno ter- peženje (martranje) nikoli ne bo premoglo, mi sinovsko spoštovanje do mojiga Boga poropati, ali me ostrašiti.“ — Cez to go¬ vorjenje se je cesar strašno razjezil, in mu ni pustil dalje govoriti. Ukazal je slu- žabnikam, ga s sulicami iz zbiraljša pah¬ niti in v ječo vreči. Pa suliške špice so se vpogovale ko svinc, in telesu sv. Jur- ja niso nič žaliga storile. On pa je na glas Boga hvalil. V ječo ga peljejo, vklenjeniga na zemljo veržejo, in mu težko skalo na per- si polože. Tako je bil trinog ukazal. Z veliko poterpežljivostjo je sv. Juri do pri— hodnjiga dne to preterpel in je neprene- hama Boga hvalil. Ko se zdani, ga ce¬ sar pred sodbo pokliče. Berž ko ga vidi, kako je od silno težkiga kamna zdelan in obnemogel, ga nagovori in reče: „No Juri, si zdaj peršel k pameti, ali češ še tako terdovratno v svoji zmoti ostati? u Neprestrašeno in slovesno mu odgovori 9 svetnik: ,,Cesar, meniš, de me je tolika plabota prevzela, de bi me taka majhna in otročja kazen od mojiga spoznanja ločila, in de bi svojo vero zatajil? Obljubim, o cesar! pred se boš ti naveličal me mar- trali . 44 — „Take otročje kazni ti bom na¬ klonil , 44 odgovori trinog, „de bo skorej po tvojim življenji , 44 in ukaže svetnika na ko¬ lo pervezati, ktero je nad zemljo teklo. Pod kolo pa reče desko napraviti, na kte- ri so bili noži, in ternkasti žeblji gosto nasajeni. Potlej so začeli kolo goniti, na kterim je bil marternik pervezan, tako de je bilo njegovo telo neusmiljeno rezano in mesarjeno, kolikorkrat je na desko za¬ del. V začetku je sv. Juri na glas k Bo¬ gu za pomoč klical, potlej je pa Boga hvalil in terpel, de kar nobeniga zdihljeja ni bilo od njega slišati. Poslednjič je pre¬ cej dolgo per miru bil, kakor de bi hotel spati. Cesar je mislil, de je mertev, in je bil zlo vesel. Svoje malike je hvalil, po¬ tlej se k sv. Jurju oberne in reče: „No, kje je zdaj tvoj Bog, Juri? Kako de te iz te otročje kazni ni rešil? 4£ Zdaj da zapoved, ga s kolesa sneti, in gre v 10 tempelj maliku Apolinu darovat, iz hva¬ ležnosti, de je bogovskiga sovražnika sreč¬ no premagal. V tem je ceru oblak neben prepregel, strela udari, de se vse strese, in veliko pričujočih je slišalo glas z nebes: „Ne boj se Juri, ker Jest sim s teboj! “ Neutegama pa se nebo lepši ko kdej po- pred razvedri. Mož veličansko lepo oble¬ čen se perkaže, se h kolesu vstopi, svet¬ nika objame, perjazno pozdravi in reče: ,,Ljubljeni Juri! močnoserčno me spozna¬ vaj in pričaj, ker po tebi jih bo veliko k meni spreobernjenih. w Nobedin pričujočih ni derznil bližej k njemu stopiti, dokler ni zginil. Zdaj še le so svetnika od kolesa odvezali, in vsi so stermeli, ker so vidili, de je popolnama zdrav. Sv. Juri pa se je Bogu zahvalil in častil Gospoda. Vojša- ki, to viditi, so cesarju naznanili, ki se je še pri darovanju mudil. Sveti marter- nik ozdravljen, in od kolesa rešen, sam hiti v Apolinov tempelj k cesarju, in re¬ če: ,,Zdaj tedaj spoznaj moč mojiga Bo¬ ga, ki me je rešil in ozdravil! u Cesar, viditi služabnika Kristusoviga, misli sper- vič, de ni sv. Juri, ampak kdo drug nje¬ mu podoben. Pa pričujoči so naravnost 11 resnico pričali, de se je čudo godilo, in veliko zmed njih se jih je spreobernilo, in so pričali vero v Kristusa. Med temi sta bila tudi Anatoli in Protej, ki sta bila predstojniška častnika (pretorja), in sta na glas vpila: ,,Keršanski Bog je edini veliki in pravi Bog. u Per ti priči nju uka¬ že cesar pred mesto odpeljati in brez vse sodbe ob glavo djati. Drugi, ki so se bili ta čas spreobernili, so svojo vero še skrivali. Cesarica Aleksandra pa, ki je tudi spo¬ znala resnico keršanske vere, je imela ob enim tudi serčnost, svojo vero očitno spo¬ znati. De bi cesar njeniga spoznanja ne zvedil, jo pričujoči sovetnik (jkonzul} se¬ boj na dom vzame. Cesar, ves čmern, de ne more nič opraviti, ukaže sv. Jurja v globoko jamo polno živiga apna vreči, in ga v nji tri dni zadelaniga deržati, de bi mu živa stvar ne mogla od nikodar nič pomagati. Zvezaniga so peljali na to mesto; sv. Ju¬ ri je pa molil: „0 ti ohranovavec žalost¬ nih, hramba preganjanih, upanje vsim ti¬ stim, ki jim je vse upanje odmaknjeno, Gospod moj Bog, usliši prošnje svojiga služabnika, ozri se na me doli in usmili 12 se me! Reši me iz zased sovražnikovih, in dodeli mi milost , do konca tvoje Ime stanovitno spoznati! Ne zapusti me, moj Gospod! zavoljo mojih obilnih grehov, de ne poreko moji sovražniki: Kje je njegov Bog? Pokaži svojo moč, in daj, de naj se spozna tvoje Ime nad menoj, tvojim ne¬ vrednim hlapcam! Pošlji mi varha svojiga angelja, Ti, ki si ognjeno peč v Babilo¬ nu v hladno roso spremenil, in svoje sve¬ te služabnike nepoškodovane ohranil, Ti, kterimu hvala vekomaj. Amen.“ No to se je s sv. križem zaznamnjal in je šel ve¬ sel v jamo. Cesarjevi služabniki pa so se vernili, kakor jim je bilo rečeno. Tretji dan pokliče cesar zopet svoje služabnike in reče: „Moja volja je, de od uniga nesrečniga Jurja, ki ste ga zovoijo njegove napake in prederznosti v apneno jamo vergli, tudi ne ena kost njegovim tovaršem ne ostane, de ne bodo njegovih kosti častili, in s tako nespametjo oslep¬ ljeni, v nesrečo padli. Ako bi bilo torej še kej od kosti uniga nesrečniga ostalo, zakopajte, de se vse pozabi ! u Služabniki urno gredo in veliko ljudi jih spremlja — nedoučakanih, kaj bi utegnilo biti. Apno 13 odkopljejo in najdejo svetnika v častitlji¬ vim oblačilu, kakor de bi z gostovanja peršel. Svoje roke povzdigne proti nebe- sam in hvali Boga za prejete dobrote. Vsi pričujoči, ko so ga vidili vsiga celiga in zdraviga, so silno stermeli in v en glas Boga častili, in so ga spoznali kakor edi- niga resnično Velikiga. — V tem pride do cesarja oznanilo, kaj de se je zgodilo. Neutegama sv. Jurja k sebi pokliče in ga nagovori z gromečim glasam: ,,Odkrij nam, Juri, s kakšnimi sleparstvi si zdravje dosegel! ker jest za terdno mislim, de se ti le za to kristjana hliniš, de bi svoje copernije skazal , de hi se ti vsi ljudje kakor imenitnimu člo¬ veku čudili, in de bi svojiga Boga, naj že bo kteri koli, kakor nar mogočnišiga razglasil! u Sv. Juri mu na to reče: ,,Kar se mene tiče, verjamem, o cesar! de še svojih ust nisi v stanu odpreti, uniga Bo¬ ga obnečastiti, ki je vsigamogočin, in vse tiste iz nadlog reši, ki vanj zaupajo. Ker si pa od hudiča v tako globoko brezno zmote pogreznjen, de še teh čudežev ne verjameš, ki jih z lastnimi očmi vidiš, te- muč jih slepije šteješ; -torej objokujem 14 tvojo slepoto in te ubogo revo imenujem 5 de bi ti pa na to odgovarjal, se mi ne zdiš vredin. 44 „Je že prav, reče trinog, bomo vidili, kakšne čudeže boš pričo nas delal, in če boš nas še odgovora nevred¬ ne štel, ko ne boš nikogar imel, de bi se ozdravil. 44 Potlej ukaže železne cokle per- nesti, iz kterib so precej dolgi žeblji mo¬ leli, jih pričo njega razbeliti in jih sveti¬ mo marterniku obuti. V tem so ga mogli pretepati in med tepenjem tako obutiga v ječo odpeljati. Z zabavljivim zasmeho¬ vanjem mu cesar reče: ,,Kako si vender urn tekavec, o Juri! 44 Sv. Juri pa se je zlo veselil v svojih martrah, in si je sam sebi serčnost dajal z besedami aposteljna: „Le teci, Juri, de dosežeš (stavo); sej ne tečeš v nesvesto. 44 Po tem je k Bogu molil: „Ozri se doli, o Gospod, in po¬ glej moje stiske in poslušaj zdihljeje svo- jiga vkienjeniga hlapca; ker število mojih sovražnikov se je močno zmnožilo, in s krivično jezo me sovražijo zavoljo tvojiga Imena. Ti, o Gospod! ozdravi me, ker razterte so vse moje kosti; in daj mi do konca stanovitno poterpežijivost, naj se ne hvali moj sovražnik, de me je premagal. 44 15 Tako je molil, de je do ječe peršel. Celi dan in naslednjo noč je Boga hvalil, je bil vnovič s čudežem ozdravljen, in pri¬ hodnji dan vpričo vsiga starašinstva pred cesarja poklican. Berž ko ga cesar vidi vsiga po kon¬ cu hoditi, se zlo čudi in reče: „Kaj je to, Juri, so ti mar cokle le za razvedrilo . bile?“ — „Se ve de, u mu odgovori svet¬ nik. Dioklecjan pa reče: „Zdaj pa le od¬ stopi od svoje svojoglavnosti, bodi pokorn kakor se spodobi, opusti svoje copernije in daruj bogovam; če ne, bojo nar huji martre čez te peršle in boš življenje zgu- bil. u — Sv. Juri reče: ,,0 kako si v resnici brez pameti, de moč mojiga Boga imenuješ slepila in copernije; sleparijske goljufije hudičev pa, ktere vi v časti ima¬ te, tako hvališ. u — Dioklecjan mu ni pu¬ stil daljej govoriti, in je s strašno jezo ukazal ga pretepati, rekoč, de naj se uči, de se s cesarjem ne govori tako zasram- ljivo. Zdaj so mogli sv. Jurja z volov¬ skimi žilami tako tepsti, de se je meso od kosti ločilo, in se je na pol mertev na zemljo zgreznil. V tem terpljenji je bil ven- der sv. Juri tako dobre volje, de se je 16 trinog k pričujočim obernil in rekel: „Nie tega ne perpisujein njegovi moči, ampak njegovim copernijam. u Na to Maksenci cesarju reče, naj bi ukazal Atanazja po¬ klicati, ki copernije zna, in je tukaj pri¬ čujoč; on de bo svesto Jurjeve copernije ukrotil. Vražar pride, in cesar mu reče: „Kaj de je ta budodelnik storil, vsi pri¬ čujoči vedo'; kako pa de je to počel, za- moreš le samo ti zapopasti. Torej nare¬ di, de se ali njegove slepila razkropijo, in de se spametva; ali pa ga ti s svoji¬ mi copernijami iz življenja spravi.“■ — Atanazi obljubi prihodnji dan vse dopol¬ niti, in cesar ukaže po tem svetnika zo¬ pet v ječo odpeljati. Se v ječo vernivši sv. Juri moli: „Po svoji prečudni moči nad menoj, o Gospod! vodi vse moje sto¬ pinje k svojimu spoznanju, in ti v veri do tebe moj tek dopolni, de bo v vsim hva¬ ljeno tvoje Ime!“ Drugi dan cesar na sodnici sedi vpri¬ čo vražnika, ki je imel svoje vražila per- pravljene in je cesarju rekel: „Ukaži liu- dodelnika perpeljati; s pomočjo bogov naj bo on moč mojih vražil čutil. Ako hočeš, o cesar! de bo ta zbledenec vsim tvojim 17 poveljem na tanko pokoren, naj iz tega pije 44 5 pomoli malo posodico. „Ako pa u- kažeš, de naj z grenko smertjo umerje, naj pije iz te posode 44 5 pomoli drugo ma¬ lo posodico. — Na cesarjevo povelje per- peljejo sv. Jurja, ki ga tako nagovori: „Zdaj Juri, bodo tvoje copernije osramo- tene, ali pa bodo poginile j 44 in mu ukaže perpravljeno pijačo izpiti. Sveti Juri brez vse pomude izpije, pa nič ne čuti. Cesar to viditi, mu ukaže še drugo pijačo vžiti. Ker mu tudi ta nič ne stori, se je cesar silno čudil in vse zbi- raljše ž njim. Potlej pa reče: „Kako dol¬ go bomo še občudovali tvoje djanja? Do¬ klej boš nam še perkrival resnico, kako de ti martre nič ne morejo prizadeti, vra- žila nič storiti? Povej to, radi te bomo poslušali.* 4 Sveti Juri odgovori: „Nikar de bi mislil, o cesar! de me človeška umnost otema, temuč le edino klicanje v Kristu¬ sovo Ime in v njegovo moč: v zaupanji v njega ne porajtam nič na vse martre in bolečine. 44 Kakšen je ta nauk tvojiga Kri¬ stusa? 44 ga vpraša Dioklecjan. Svetnik odgovori: „Ker je Kristus previdil, kako zlo se bote prizadevali, duše pogubovati, 18 je podučil svoje učence, in rekel, de naj l se ne boje teli, kteri letelo umore; de naj J za nepotrebno ne bodo skerbni, ker se no- 1 ben las z glave ne bo zgubil, ne strup t škodoval, ako ga bodo pili. In pa, vedi, * o cesar! de ob kratkim rečem, to je nje- 1 gova resnična obljuba: Kdor v mene ve- 1 ruje, bo ravno take dela delal, kakoršne { jest delam. 44 Dioklecjan praša, kakošne so te dela. Sv. Juri odgovori: „Slepim 1 dajati vid, gobovim očiševanje, kruljevim 1 ude, gluhim sluh, hudobne duhove izga- 1 njali, mertve k življenju obudovati, in enake reči. 14 ,, Kaj praviš k temu ? 44 reče cesar Atanazju. Atanazi mu odgovori: ,,Le ču¬ dim se, kako se ta človek na tvojo po¬ hlevnost laže, in se prederzne tvojimu ce¬ sarstvu goljufne zaderge staviti; ker zares vsak dan veliko dobrot od neumerjočih bo¬ gov dosežemo in toliko dobriga po njih milosti vživamo; de bi se pa mertvi k živ¬ ljenju obudovali, to je naše čase v res¬ nici nemogoče; ta pa, ki v umerjočiga člo¬ veka zaupa in Križaniga za Boga časti, ta človek si je sam sebi priča za take ču¬ deže. Prav tedaj, ker je očitno terdil, de je njegov Bog take čudeže delal, in de 19 bodo ravno to storili, kteri v njega upajo, kar je on delal; naj zdaj v pričo tebe mertviga k življenju obudi ; potlej bomo tudi mi njegoviga Boga za mogočniga ča¬ stili. Ukaži merliča, ki sim ga poznal, in ki je ravno unikrat bil pokopan, tukaj sim pernesti. Tega naj nam Juri k življenju obudi. u Cesar se čudi tako prebrisanimi! vmišljenju, in ukaže merliča pernesti. Ko so ga pernesli, se ozre Maksenci k svet¬ niku in mu reče: „Zdaj tedaj skaži čuda svojiga Boga! vsi bomo potlej vero na se vzeli. w — Sv. Juri reče: „Sovetnik! Bog, ki je vse stvaril, zarnore tudi meni datr tega mertviga obuditi; vi pa tega niste v sta¬ nu, ki so vaše duše zaslepljene, de resni¬ ce ne spoznate. Vender bo Bog zavoljo pričujoče množice po meni to storil, kar zavolj moje skušnje hočete od mene imeti, de ne bote zopet copernii perpisovali. Za¬ kaj lejte, vam v obličje je vražnik očitno poterdil, de se to ne more zgoditi ne s copernijo, ne s kako drugo močjo vaših bogov. V vaši in vsili pričujočnosti svoji¬ ga Boga pokličem.^ Kadar je to zgovo- ril, je pokleknil in k Bogu zdihoval; po- 20 tlej je zopet vstal in rekel: „0 večni Bog, Bog usmiljenja, Bog vse moči, ki ne pu¬ stiš, de bi bilo upanje teli osramoteno, kteri se na te zaneso', Gospod Jezus Kri¬ stus, usliši to uro svojiga revniga hlapca, Ti, ki si aposteljne na vsakim kraji in pri vsili čudili in znamnjih usliševal: daj temu liudobnimu ljudstvu znamnje, ki ga hoče imeti, obudi tega v trugi počivajočiga mer- liča, k osramotenju vsih, kteri te ne časte, k tvoji in tvojiga Očeta in sv. Duha sla¬ vi! Zarotim te, o Gospod, pokaži okoli stoječim, de si sam Ti nar vikši Bog, in de je Tvojimu migljeju vse pokorno in de je slava Tvoja vekomej. Amen! a Rav¬ no de je poslednjo besedo „Amen u iz¬ rekel, se je ropot zaslišal, de so se vsi tresli. In glej! v obličji vsih je merlič vstal živ in je iz truge stopil. -- Zdaj med ljudstvani velik vriš vstane; vsi so Kri¬ stusa visoko častili in spoznali kakor nar vikšiga Boga. Cesar in njegovi služabni¬ ki so stermeli, vender so v svoji nejeveri ta čudež eopernii perpisovali. Kadar so pa vidili, kako je oživljenic sam Kristusa spoznal in k sv. Jurju tekel, so bili vsi zvan sebe. Atanazi se je pred svetnika 21 vergel, spoznal Kristusa praviga Boga in je prosil sv. Jurja, de naj bi zanj pri Bo¬ gu prosil za odpušanje grehov njegove ne¬ vednosti. Čez precej dolgo časa, ko je zo¬ pet tiho bilo, je Dioklecjan spregovoril, rekoč: „Le poglejte goljufijo, poglejte hu¬ dobijo teh sleparjev! Ta hudobni Atanazi, ki je skrivaje na njegovi strani bil, mu ni obljubljenih pijač dal, ampak le take, de bi nas oslepile. Od tod je, de niso Jurju nič storile, še clo, de se je še delj pre- derznil in obljubil, merfviga obuditi, desi- ravtio je bil po njih hudobii le na vi¬ dez mertev. u Zdaj ukaže oba, Atanazja in oživljeniga brez vsiga daljniga preisko¬ vanja ob glavo djati 5 sv. Jurja pa dotle vkleniti in v ječo vreči, de bi deržavnih opravil bolj prost zamogel premisliti, kaj mu je ž njim storiti. Ko svetnik v ječo pride, je Boga častil in hvalil: ,,Čast bo¬ di tebi, o Gospod, ki ne pustiš nobenimu tistih osramotenimu biti, ki v te zaupajo! Zahvalim te, de si mi povsod s tako obilno pomočjo pomagal, in me nevredniga z novi¬ mi dobrotami obdaruješ. Stori me vredniga, o Gospod! moj Bog, de bom že skorej tvoje veličastvo gledal, in tako hudiča osramotil!“ 22 V ječi so sv. vojskovavca verni prav pogosto obiskovali, ki so stražnike obda¬ rovali, de so jih delj časa per njem pu¬ stili. V ti perložnosti je bilo veliko bolni¬ kov v Kristusovim imenu ozdravljenih. Med temi, ki so pomoči iskali, je bil tudi mož, po imenu Gliceri, kterimu je bil verh dru- zih težav še vol pri oranji bolan na tla padel. Viditi je bilo, de je živinče zgu¬ bljeno, ker je bilo že malo živo. Ubogi mož se spomni veliko čudežev, ki je slišal, de jih božji služabnik Juri dela, teče brez pomisl.ka v ječo, in se zavolj zgube vola grenko joka. Svetnik se mu prijazno na- smeja in reče: ,,Le pojdi, ker moj Kri¬ stus je tvojimu volu življenje pustil. u Ubo¬ gi mož je verjel, in je res tako našel. Brez dolge pomude pa se k marterniku verne, teče skoz celo mesto in vpije: „Za- res je velik keršanski Bog! u — Nekaj vojšakov ga sreča, ga popadejo in cesarju po njegovi straži naznanijo , kaj de se je zgodilo. To cesarja tako razkači, de ubo- ziga moža ne pogleda in ne ogovori, te- muč ga neutegama ukaže ob glavo djati. Mož se je tega zlo veselil; kakor de bi bil na gostje povabljen, je nar naprej te- 23 kel pred vojšaki, ki so ga peljali, na glas Gospod-Boga pričal, ter prosil, de naj bi njegovo martro za kerst sprejel ; in tako je življenje sklenil. — Zdaj pridejo nekteri zmed starašincov k cesarju sv. Jurja tožit, de v ječi ljud¬ stvo šunta, in ljudi od bogov odvrača, ker jih h keršanstvu spreobrača. Zopet so skle¬ nili, ga zaslišati, ako bi se podal, če ne, ga pa končati. — Cesar se z Maksencjem pogovori, in ukaže prihodnji dan bliz Apo- linoviga tempeljna sodnico napraviti, de bo¬ do sv. Jurja očitno sodili. Po noči sv. Ju¬ ri odmoli in po tem zadremlje in vidi v spanji Gospoda, ki ga je s svojimi lastni¬ mi rokami po koncu deržal in objemal; na glavo mu je posadil krono, rekoč: ,,Nikar se ne boj, vesel bodi! ker glej, vredniga si se storil, z menoj kraljevati. Ne mudi se tedaj več, temuč hiti k meni prit, in vživaj, kar ti je perpravljeno!“ Ko se zbu¬ di, zahvali Boga, poklice stražnika in mu reče: „Samo to prosim, o brat! pusti, de moj služabnik k meni pride, mu imam ne¬ kaj povedati.^ Stražnik migne služabniku, ki je zunaj ječe na zemlji ležal, je jokal in na svojiga gospoda čakal. Svetnik pa 24 mu daja serčnost, mu pove svojo perkazen in reče: ,,Skorej me bo moj Bog k sebi poklical. Berž ko se iz tega življenja lo¬ čim, vzemi moje revno truplo in pojdi v Palestino na moj dom, kjer smo stanovali; Gospod te bo po poti vodil. Vse verdeni, kar ti je naročeno, vedno se Boga boj, in nikoli ne odstopi od Kristusove vere ! 44 V solzah mu obljubi, z božjo pomočjo vse storiti, in tako med objemanjem svetnika zapusti. Drugi dan na vse zgodaj ukaže Di- oklecjan svetnika pred sodbo poklicati, in ga jame prav mehko nagovarjati: „Ne vi¬ diš li, de sim ves mehek in ljubezniv proti tebi, ko tako voljno s teboj delam; zakaj vsi bogovi so priče, de mi tvoja mladost neizrečeno k sercu gre, nekaj zavolj tvoje cveteče lepote, nekaj pa tudi zavoljo tvoje zumnosti in stanovitnosti. Še to sim name¬ nil, če si se v boljši spremislil, de boš per meni stanoval, in svojo srečo po meni zvik- šal. Povej Juri, kaj praviš k temu ? 44 Sv. Juri mu odgovori: „Po ljubezni, ki mi jo kažeš, bi pač ne bilo potreba, mi v jezi toliko hudiga storiti . 44 Cesar, ki je te be¬ sede ves voljan poslušal, reče: „Ce mi 25 boš prav radovoljno kakor očetu pokbrin, bom vse tvoje prestane terpeženja z viso¬ kimi častnimi službami nadomestil / 4 — „Ako hočeš , 44 reče sv. Juri, „pojdimo tvoje bogove bolj na tanko ogledat, ki jih ča¬ stiš . 44 — Cesar s celim zboram zažene vriš veselja, ker meni, de ga je predo- bil. Vsi se v mališki tempelj snidejo j ce¬ sar ukaže tihoto, dar je že perpravljen, vsili oči v sv. Jurja merijo in mislijo de bo brez pomislika daroval. On pa gre na¬ ravnost k Apolinovi podobi, stegne roko in reče: „Hočeš mar po božje od mene dar prejeti ? 44 in se zaznamnja s sv. kri¬ žem. Hudoba, ki je bila v podobi, reče: „Jest nisim Bog, in nobedin ni Bog, kdor je meni podoben. Le samo eden je Bog, tisti, ki ga ti oznanuješ; mi pa, ki smo od angelov odleteli, goljufujemo ljudi iz ne- vošljivosti . 44 — Svetnik na to reče: ,,Ka¬ ko pa se prederznete, tukaj ostati, ko sim jest, častivec praviga Boga, v pričo ? 44 Bavno de je to izrekel, vstane vriš in puhlo škripanje, ki so ga iz podob za¬ slišali; podobe pa na tla popadajo in se na kose razlete. Nekteri zmed ljudstva, od popov nadraženi, planejo v velikim ser- 2 26 du nad sv. Jurja, ga vklenejo, pretepajo in vpijejo: ,,Preč tega copemika, o ce¬ sar, preč! u Ta vriš se po celim mestu razgerne; cesarica Aleksandra ne more svoje vere v Kristusa več perkrivati, perteče, in ko vidi sv. Jurja vklenjeniga, in ljudsko vde- lovanje, zavpije: „0 Jurjev Bog, poma¬ gaj mi, ker ti sam si vsigamogočin!“ Vriš in krič nekoliko pojenja, Dioklecjan služabnika božjiga pred se pokliče in bes- nimu podoben reče: „Tako tedaj mi po- vračaš moje dobrote, ti napaka? Tako ti bogovam daruješ ?“ „,,Tako darovati — reče svetnik —- sim se učil, o nespametni cesar! tako znam jez tvoje bogove častiti. Sramota naj te spreleti, de bi ti še kdej v misel peršlo, se takim bogovam za otetbo hvaliti, ki se sami ne morejo oteti, in ne morejo pričujočnosti božjih služab¬ nikov prenesti ! w “ V teli besedah tudi ce¬ sarica perstopi, zakliče kakor popred, se pred svetnika na tla verže, graja trino¬ govo zaslepljenost, zaničuje njegove bo¬ gove, in miluje vse, kteri jih častijo. Ce¬ sar, si skorej nesvest, reče: „Kaj? tudi ti Aleksandra za tem copernikam poteg- 2 ? neš, in zapustiš bogove ? a Aleksandra pa mu kar besede ne odgovori. Cesarja zdaj nar strašnejši togota zgrabi; neutegama da povelje: „Zapovem, tega lmdodelniga Jurja, ki bogove in mene zaničuje, ki je bogove ocopral in s tem cesarico k ravno taki nespameti in k ravno takimu zaniče¬ vanju speljal, ob glavo djati. u Precej ga zvezaniga iz mesta peljejo. Ž njim so pelja¬ li tudi ob enim cesarico; vsa serčna je šla, in večkrat v molitvi oči vzdignila. Ko pridejo na neki kraj, je prosila, de naj bi ji pustili se malo oddahniti, in ji dovolijo. Cesarica se usede, glavo v naročje sklone, in v tem stanu dušo iz¬ dihne. (Njen spomin cerkev obhaja 21 . ma- liga travna.} Tega se je služabnik Kristusov zlo razveselil, Boga hvalil, začel hitrejši ili, in je prosil Boga, de bi tudi njemu dal svoj tek tako srečno dokončati. Ka¬ dar pride na v odločeni kraj, začne na glas moliti: „Cešen in hvaljen bodi, Go¬ spod, moj Bog! ker me nisi pustil trino- gam, in nisi perpustil, de bi se moji so¬ vražniki čez me veselili, temuč si mojo du¬ šo kakor vrabca rešil iz nastav zalezo- 2 * 28 vavcov! Usliši me tedaj tudi zdaj še, o Gospod! in pomagaj svojimu služabniku to poslednjo uro; o(mi mojo dušo pred prekanjenostjo sovražnika v podnebju in pred njegovimi duhovi. Kar so pa pri¬ čujoči iz nevednosti zoper mene grešili, ne perštevaj jim v greh; daj pa jim od- pušenje in svojo ljubezin, de tudi oni en¬ krat dosežejo delež tvojiga veličastva! Sprejmi tudi mojo dušo z vsimi tistimi vred, ki so na tem svetu po tvoji volji živeli, in pozabi grehe, ki sim jih veda¬ ma ali nevedama storil! Spomni se, o Gospod, tistih, ki v tvoje Ime kličejo, ki si česen in hvaljen vekomaj! Amen. u Po tem ko je zmolil, vesel svojo glavo ra- beljnu poda. Tako je svoje življenje sklenil in kro¬ no pravice dosegel 23. maliga travna. Tako sveto pismo hudiča imenuje. 29 Perstarefc. Sv. Juri se veči del na podobah ma¬ la, de se z zmajem ali drakonam vojsku¬ je. To ima skriven pomen. Zmaj (lintvern) pomeni hudobniga du¬ ha, s kterim se je sv. Juri vojskoval, in mu je cesarico sv. Aleksandro vzel, ker jo je zmote nejeverstva rešil in k luči ker- šanstva perpeljal. Zavoljo posebnih milost, ki so jih verni na njegovo prošnjo vehkrat od Boga dosegli, se sv. Juri že od nek¬ daj šteje med „š tir naj s ter e pomoč¬ nike v sili . 44 30 Čudo ž i. I. mestu Amastns v Pallagonii je živel zlo svet in bogaboječ mož, Leon, ki je s svojo ženo Teofano vred s po¬ sebno ljubeznivostjo sv. Jurja častil. To¬ rej je tudi naročil, de so sinu, ki mu ga je bil Bog dal, per sv. kerstu ime .Juri dali. Ko je le-ta dorastel, je dobil vse dobre nauke v čednostih in učenostih. Zgo¬ di se, de so nekteri narodi v zahodu voj¬ sko začeli zoper to deželo. Konstantin, sin Jjeona modrijana, ki je ta čas rimsko cesarstvo vladal, je pobožniga J/eona po¬ stavil vodja celi vojski. Ker si pa on za¬ voljo starosti ni več upal vojske voditi, je na svoje mesto postavil svojiga sina Jur¬ ja, ki je bil ta čas ves čverst mladenič. 31 Pred njegovim odhodom gre njegov oče ž njim k altarju sv. Jurja, kteriga so v tem mestu močno častili, de bi na. prošnjo tega svetnika za svojiga sina srečo in po¬ moč na vojski sprosil. — Sovražne trume so pri Arhelous-u, za Rimljane zlo ne- pripravnim kraji, skupej zadele5 torej so bili le—ti tako hudo pobiti, de jih je ne¬ kaj pod mečem padlo, drugi so bili od navaljujoče sile stisnjeni; še dragi so bili od lakote, žeje ali na drugo žalostno vi¬ žo pokončani ali pa polovljeni. Nesreča zajetja je tudi mladenča Jurja zadela, ki pa v celi vojski ni bil dobil nobene rane. Njegovi starši so ga s skerbljivo nedoča- kanostjo pričakovali. Kjer koli so mogli, so popra sevali po svojim sinu. Ko ga pa le od nikoder ni bilo, so bili silno ža¬ lostni, svesti si, de je na vojski smert storil. Vj bolečim sercam teko pred altar sv. Jurja in mu vpričo ljudstva na ves glas svojo žalost in bolečino tako občutlji¬ vo tožijo, de so bili tudi pričujoči do solz ginjeni. Ravno taki n e ji ok oj in taka žalost je obhajala tudi dušo vsužnjeniga mladenča, 32 ki je v svojih revah sv. Jurja v pomoč klical. V tem se perbliža god tega svet¬ nika. Mladenčevi starši so si vse prizade¬ li, ga slovesno obhajati. Imeli so ob enim tudi spodobne gostje s svojimi znanci in prijatli, pri kterih je vse govorjenje mla- denča Jurja zadevalo. Ravno tako je tudi mladenič mislil na praznik sv. Jurja, ki se ta dan v njegovi domačii slovesno obhaja. Pergodf se, de je ravno juho svojirnu gospodu perprav- Ijal, ko so ga nar silniši težave obšle; žaloval je nad svojo nesrečo, in grenke solze točil. Kadar pride čas, gospodu jed nesti, si skerbno vse solze obriše, vza¬ me posodo z jedjo in jo k gospodu nese. Kar neprevidama pred gredočim sv. Juri stoji, ga vzame in ga nese ravno v ti¬ stim stanu, kakor je jed v rokah imel, skoz podnebje v hišo njegovih staršev, in ga dene v sredo med zbrane goste. Vsi so silno stermeli, in niso vedili ne kaj re¬ či, ne kaj početi. Njegovi starši, ki so ga spoznali, de je njih sin, so ga obje¬ mali; mledenič pa, ki je vidil, de je v hiši svojih staršev, je vse po versti po- 33 vedal, kaj de se je ž njim zgodilo. In de je bil še čudež iz čudeža, so koj potlej pričujoči začeli jesti tisto jed, ki jo je še zmiram v roki deržal, in ki je je celo malo bilo. Vender ne samo vsi pričujoči, am¬ pak še veliko večji število ljudi, ki so bili potlej povabljeni, so je imeli dosti jesti. Vsi so šli potem v cerkev sv. Jur- ja, in so se mu glasno in očitno zahvalili.— Tisti, kije to zgodbo pervič popisal, je sam pri¬ čujoč bil. IS. Neki Saracen £ Turkam podobniga plemena J pride ravno med sv. mašo v karšansko cerkev, ki je bila sv. Jurju po¬ svečena, zagleda podobo tega svetnika, in reče tovarsem: ,,Lejte, kako uni moli in v malano podobo kliče. (Mašnik je rav¬ no skrivnostne molitve molil.) Pernesite mi lok in pšico! u Perneso mu, in zares spusti eno pšico proti podobi sv. Jurja; ali — glej! pšica ni zadela podobe, te- 2 ** 34 muc se je v hudodelnika zavernila in mu je hudo rano vsekala. Ves prebolen gre domu, roka mu je zmiram bolj otekala, in bolečina je bila vedno hujši. Pokliče ne¬ ke keršanske dekle, ki so pri njem slu¬ žile, in jim vse obširno pove, kako se je zgodilo. Le-te ga prašajo, če misli, de je prav storil, ker je v podobo svet¬ nika streljal? Saracen reče: „Me li za- more una podoba v tako nesrečo djati? a Služabnice so ga pa k mašniku nasveto¬ vale, de naj bo od njega bolj natanko zvedil. Mašnik mu je tedaj razložno raz¬ kazal, de le Boga moli, in ne podobe, ktera je le podoba kakiga svetnika. Sa¬ racen mašnika popraša, če ni sv. Juri kak Bog, ker tolike reči premore. Mašnik mu je po tem razložil razloček med molit- vo, ki se samo Bogu spodobi, in med češenjem svetnikov; dopovedal mu je, de svetniki od Boga moč dobivajo, s ktero ljudem na svetu veliko dobriga store. Nad tem se je Saracen zlo čudil, ter prašal mašnika, kaj de mu je storiti? Mašnik zdaj naroči Saracenu, kako podobo tega svetnika dobiti, jo nad glavo obesiti, sve- 35 tilnioo napraviti, de bo gorela in se pri¬ hodnje jutro v olju iz nje umiti. Saracen napravi in opravi, kakor mu je bil maš¬ nih odkazal, in zares, ko je zjutraj roko umival, se mu je do čistiga ozdravila. Te¬ mu se je Saracen zlo čudil in je sprosil od mašnika popisovanje življenja sv. Jurja. Vse je bral in se tako vnel, de je mašni¬ ka berž po tem prosil, de naj bi ga ker- stil, in je bil očitno v cerkvi keršen. Ko sv. kerst prejme, gre ves goreč za sv. vero k svojim poprejšnim verskim tovar- šam, in jim oznanuje Kristusa praviga Boga. Ti so pa, ko divje zveri, planili nad njega, ter ga na kose raztergali. Tako je v velikim terpljenji svoje življe¬ nje sklenil in s krono marternikov ovenčan v nebesa šel. — Pri Grekih je sv. Juri v veliki časti, imenujejo ga še posebej ,,veliciga mu¬ čen c a“ ali „marternika. u Služabnik sv. Jurja je bil njegovo truplo spervič spravil v Diospolis, in ga 36 je pokopal na domu njegove matere. Ne- ktere leta potlej so kristjani zidali lepo cerkev v čast sv. Jurju, in so njegovimu truplu nov in častitljiv grob napravili. Ko je bil sv. German, škof v Parizu, šel v Jeruzalem na božjo pot, je nazaj grede dobil od cesarja Justinijana roko sv. Jurja v dar, ktero je v cerkev sv. Vin- cencja na ogled in v češenje djal. Papež Caharija je cerkvi sv. Jurja v Rimu da¬ roval glavo tega veliciga marternika. Dru¬ go roko je dobilo mesto Kolin ^Koln) na Nemškim. Sv. Jurije posebin pomočnik VOj.ŠakOV. Pred vojsko pri Antiohii se je bil križanskim vojšakam perkazal, in na njegovo prošnjo so bili nejeverniki prema¬ gani in pobiti. Tudi kralju Rihardu I. se je bil perkazal, ko je zoper Saracene na vojsko šel, in je častitljivo vojsko dobil. Izvirki, po kterih je ta zgodba spisana: Act. Sim. Mctaphr. — Martyr. a Pasicrate ejus scrvo scriptum. — Acta SS. Apr. tom. 3. p. 100 Franc. Zcno cx Ms. gracco vencto; — Encomium S. Georgii, auct. Greg. Cyprio Pa- triarcha. C. P. ex Ms. graeco. — Analecta de relicj., miracul. et Patrocin. S. Georg. 37 Nauk iz te zgodbe. Otroci božjiga kraljestva se morajo ob vsili časih zoper tri hude sovražnike vojskovati, de bodo zveličani, namreč: zoper hudobni svet, zoper satana, in zoper samiga sebe; ker človeško serce je vse polno liudiga nagnjenja. Kdor bo prav vojšak, de bo te tri vojske do¬ bil, ta bo zveličan. Blagor njemu! Otroci tega sveta zmiratn preganjajo otroke božje. Nekdaj so bili dobri kristjani preganjani z mečem in ognjem; zdaj so preganjani z zaničevanjem in zasmehova¬ njem. Nekdaj so dobre kristjane ajdje prega¬ njali; zdaj jih preganjajo malopridni kristjani sami. Nekdaj so rekli: Vi naše bogove za¬ ničujete; zdaj pravijo: Vi niste za ta čas; niste za ljudi, in več taciga. — Goljuf vselej tako besedo obrača, de bi mogel prekaniti; hudič in njegovi tovarši tudi vselej tako jezik zavijajo, kakor se jim zdi, de bi mogli nar lozej človeka zapeljati. Pravi keršanski vojskovavec v Jezusa zaupa, kteri je rekel: „Na svetu bote imeli britkosti; ali zaupajte, Jest 38 sim svet premagal.^ (jJan. 16, 33.) Nazadnje vselej hudobnež omaga, pošteni K ristusov vojšak pa premaga, in častitljivo zmagovanje obhaja; zakaj Kristus, ki je ž njim, ne more premagan biti. Daj, o G ospod, de bomo sovražnike zveličanja premagali; in pomagaj nam se vojskovati, o sveti Juri! v vojski za edino pravo vero Jezusa Kristusa, Sinu božjiga. Amen. 39 » Nekteri nauki z a serčrae slovenske mladcnčc. 1 . Vari se jeze; nikar ne preklinjaj! ^eza in togota zdravje kali, d e r v i truplo p o d z e m i j o, dušo v pekel. Sv. Krizostom pripoveduje, de jih je veliko poznal, ki so si z jezo bo¬ lezni nakopali. Verna resnica ravno to priča: ,, Nevošlj i v ost in jeza dneve p er kr a j šuj et e u , pravi modri Sirah (32, 26.) — „Kdor se lahko zjezi, toliko lož e j greši. £< (Preg. 29, 22.) Kdor se rad jezi, spoštovanje zgubi in si zaničvanje nakoplje: „Nepoterpež- ljivec bo neumno naredi 1 “, se v pregovorih bere. Kolikrat se to res zgodi 5 40 vsi ga zasmehujejo, on se pa togoti, na¬ penja in preklinja. Iz tega vstanejo strašni pretepi in poboji 5 hudi togotnež velikrat pernese domu kervavo glavo , velikrat mer- tev obleži, ali pa druziga ubije. „Jeza je vrata k vsi m hudobijam^, pravi sv. Jeronim. O koliko prelite kervi vpije v nebesa zoper serditniga razsajavca! — Serditniga človeka se vsak boji; taki člo¬ vek je podobin Seršenu, kteri te pikne, ga draži, ali ga gladi. Za to pravi sv. Janez, de je ložej z zverino, kot z je- zovitim človekam prebivati; ker zver, ko se nekoliko ukroti (vdomačf), se derži ne- kakiga reda, serditnež pa, kolikorkrat ga tudi potolažiš, bo še zmiram vnovič zre¬ zal, tako de, ko bi mogel jezivec samiga sebe viditi, bi ga ne bilo nič več treba spomniti, od jeze jenjati; ker je jeza tako nagnusna, de ni nič geršiga, kakor jezo- vitin človek. Zveličar nas je lepo podučil, kako moramo pohlevni biti: „Povem vam u — je rekel — ,,hudimu se ne (s hudim) zoperstaviti; temuč, če te kdo vdari na desno lice, pomoli mu še 41 uniga^ ( rajši ko de bi se v boj podal.) — Pohlevni Zveličar je tudi v djanji po¬ kazal, kar je učil: „Ko je bil prekli¬ njali, ni n as prot preklinjal, in ni pr o til, ko je ter p el. (ji. Pet. 2, 23.) in kako ljubeznivo se je do hinavskiga Iškarjota še poslednji večer obnašal, de si je tudi vse vidil, kaj misli! — Svetiga Martina, pravi Sulpici, ni nikoli nobeden vidil razjezeniga. Zmiram mu je bilo ne¬ beško veselje dobre vesti na obličji. Neki siten Brikci ga je veliko let s svojo ne- tečnostjo nadlegoval. Sv. Martin je pa djal: ,,Sin božji je prenašal Jude¬ ža; kaj bi jest Brikcja ne pre¬ nesel?^ Peklenska sestra jeze je k let vi n j a, perdušenje in rotenje. Slišiš tovarša preklinjati, obljubim, de se ti nagnusno zdi, in to gerdo navado nad njim grajaš. Rav¬ no tako gerdo se kletvinja tebi poda, in ravno tako ti pekel odpera, če kolneš; za¬ kaj „ k a d a r hudobnež kolne, kol¬ ne sam svojo dušo“, pravi sv. Duh. (Sir. 21 , 30.) — Kdo bo popravil po¬ hujšanje, kteriga preklinjavec razseje? Ko 42 bi odrašeni ne kleli, bi se otroci ne imeli od kod kletvinje učiti, in ta gerda pošast bi z zemlje zginila; kolika bi bila ta sre¬ ča! Odrašeni celi rod otrok pohujšajo; gorje vsakimu za njegov delež pohujša¬ nja! Boljši bi mu bilo, de bi se mu mlinski kamen na vrat obesil, ter se potopil vglo boči n o m o r j a, kdor koga malih p o hujša, pravi Jezus. — Nikar se ne roti, ne izdajaj svoje duše, ker eno samo imaš. ,,Vaše govor¬ jenje bodi: Je, je; ne, ne; kar je več od tega, je od liudiga. (Mat. 5, 37.) Strašno je, kakor nekteri razujzdani mladenči, ki gredo v vojašino , kolnejo o- četa in mater, brate in žlalito. Bog te vari take strašne pregrehe, slovenski mladenič! Kdor tako dela, po nauku sv. pisma, za¬ služi , de bi mu krokarji oči spod čela izkljuvali, in jih njih mladiči za po tok a m požerli. Nobedin p rekli— njavec ne bo imel blagoslova (žegna) bož< jiga; kdor se pa prederzne celo starše preklinjati, ne bo imel pokoja ne na tem, ne na uniin svetu! — Terdni sklep stori, ker- šanski mladenič! de nikoli ne boš klel, naj 43 ti še tako hudo bo. Pa tudi drušine pre- klinjavcov se vari ; /.akaj kdor preklinja, ni pošten človek. ,, Človek gerdih besedi, je tudi človek gerdiga sercas takim ne imej nič opraviti, mladi Slovenec! de boš serčin, in se ti dobro godi. — Mlad kmet na Nemškim pred nekaj leti je imel hudo navado pri vsakim delu preklinjati, ko mu kej ni bilo po volji. Ta nesrečni človek je tako gerdo vdeloval, de mu je večkrat kletvin j zmankalo, in ni ve- dil več kej ziniti. V nar boljših letih mu začne jezik gojiti. Poslednjič ni mogel več ne jesti , ne govoriti; strašne bolečine je terpel, in hudo lakoto. Gez dve leti take hude pokore je življenje sklenil. (Življ. sr. p.) 2 . Vari se hude tovaršije; ne hodi v slabe perloznosti. ,,Moj sin, če te grešniki k se¬ bi vabijo, nikar se jim ne podaj“, se bere v pregovorih (ji, 10.) Ni je ne- varniši reči za pošteniga mladenča, kot sla- 44 batovaršija. Ako rumeno jabelko med goji¬ le deneš, hitro bo začelo gojiti j še hitrej¬ ši se pametin in nedolžm mladenič popači, če med hudobne začne zahajati. ,,Kdor se s smolo peča, se o smoli.* 4 (Si- rah. 13.) S svetimi boš svet, nedolžin z nedolžnimi, s čistimi čist; s hudobnimi pa hudoben. Vse hudo si na glavo nakoplje, in zmiram mu je nad glavo božja jeza, kdor za hudobnimi vleče. Jezus je djal: „Kjer sta dva ali trije v mojim imenu zbrani, sim j e s t v s r e d i med njimi; 44 hudobni in nesramni so pa v sa¬ tanovim imenu zbrani, tedaj je satan med njimi. ,,Preč se podaj od hudobni- ga, in bo hudo od tebe odstopilo.^ (Prid. 7.) — So take tovaršije pregrešne in pogubne po dnevi, so po noči še le ve¬ liko hujši. Mladenič, ki začne po noči oče¬ tovo hišo zapušati in se okoli klatiti, je puntar zoper božje naredbe, ki je noč za počivanje in pokoj vstvaril, in velikrat huj¬ ši kakor tat in ropar. Vse, kar po noči ni per pokoji, je nagnusno, to nam natora sama kaže. Pitome živali in perjazne tiče gredo k počitku; sovražne sove in čuki, 45 nagnusni matopirji, tatinske lisice po noči na svoj rop prežijo. Takim gnusobam je mladenič podobin, ki se zoper stvarnika spunta in noč v dan spreoberne. Taki ljud¬ je tako strašno oterpnejo v svojih napa¬ kah , de se kterikrat še s sivo glavo po¬ hvalijo svojih ostudnih prekarij, ki so jih v mladosti vganjali. O gorje! ravno to je znamnje, de nimajo resnične žalosti nad svojimi grehi! — Pomisli pa, mladenič, tudi odgovor pred sodbo zavoljo pohujša¬ nja mlajših, ki so k ravno takimu pote¬ panji s tvojim zgledam zapeljani, in tako gre ta huda navada od rodu do rodu, na¬ mesti de bi se ustavila in jenjala. Kako boš pred sodbo obstal, če si tudi ti v ke- tini tega pohujšanja? Kedaj boš to pohuj¬ šanje popravil? -Kako ga boš popravii? Veš pa, de se storjeno pohujšanje mora popravljati! Ako nisi zavozlan v take za- derge, blagor tebi! vari se, de te hudobi¬ ja ne vjame. Oe si pa morebiti v versti teh nesrečnih, pretergaj hitro ketino, dokler se more še kej popraviti! Še nevarnisi je drušina, pogovarjanje in norčevanje z drugim spolam. Modri pra- 46 vi: „.Ne Ii o d i po poti pogubljenja, in se ne boš spotikal ob kamne u , (Sir. 3£, £5.) Neki učenik to tako raz¬ laga: Ne podaj se v nevarnost greha, in ne boš padel v smertin greli. Take ne¬ varnosti so po razveselicah, plesih, in vsili shodih in zastajali z drugim spolam, naj si bo kadar koli. Sv. Anton pušavnik je nekdaj vidil svet čez in čez z mrežami in nastavami preprežen. S tem mu je Bog naznanil, koliko dušnim in telesnim nevar¬ nostim je človek podveržen. Ko bi bile tvoje oči razsvitijene, tudi ti, o mladeneč, bi v marsikterim kraju sto in sto mrež vi- dil, ktere je tebi hudoba nastavil, de bi te vjel; in ker si nespremišljen, sam v take mreže greš. „Zamore li človek oginj v n e d r i i skrivati, de bi mu oble¬ ka ne zgorela? Ali, za m o r e 1 i po žerjavci hoditi, de bi si nog ne opek el ? u govori modri. S tem hoče re¬ či, de ravno tako malo zamore kdo v sla¬ bi perložnosti brez greha biti. Mladeneč, ki v hudo perložnost gre, je podoben jun¬ cu, ki ga v mesnico peljejo, uči modri Sa¬ lomon. 47 Ako n ep revi dam a med take zadeneš, kjer vidiš, de ni strahu božjiga; nikar se per njih ne mudi. V hiši, kjer je kuga, nobedin delj ne ostane, kot kolikor je sila; to velja tudi od slabe perložnosti. „I Z 0 - b 1 a č i 1 a pride m olj, in o d že n s k e hudobija m o š k i g a w , uči Mod ri. V e- likrat pošten mož manj škode terpi iz to- varšije hudobniga moškiga, kot iz tovar- šije dobre ženske, pravi neki učenik. Ze modri Seneka, nejevernik, je rekel, de člo¬ vek mora za dve reči posebno zlo sker- beti, namreč za dobro vest, in pa za dobro ime. Tega keršanski mladeneč ne sme nikoli pozabiti. V slabi tovaršii se hitro oboje zapravi. 3 . Nesramna beseda naj nikoli ne pride iz tvojih ustj nikoli kej taciga ne poslušaj ! Ušesa, če pregrešne reči poslušajo, so dvoje odperte vrata, skoz ktere smert v dušo gre. Skoz te odperte vrata je per- 48 vikrat smert na svet peršla, ko je Eva lažnjivo kačo poslušala. Beseda je mala reč, pa velike reči napravi; podobna je skritimu sirupu, ki tako dolgo dalje leze, de do serca pride in umori. Ali kakor sv. Pavl pravi, de je rak, ki neprevidama tako dolgo okoli sebe razjeda, dokler še kej zdraviga najde, in tedaj vse konča. Nesramna beseda je zares meč, ki napravi neizrečeno škodo. Gerd kvantač ne škoduje le sam sebi, ampak vsim, ki ga poslušajo, in lo je nar bolj žalostno. V svetim pismu se bere od Behemota, kteriinu je požirajoč oginj iz ust švigal. Taki Behemot je človek, ki z jezikam po¬ hujšanje dela; iz njegovih ust šviga pe¬ klenski plemen, ki nedolžnost in lepo za- deržanje požera. — Ti pa, pošteni mla¬ denič! ne spregovori nikoli besede, ki se ne spodobi; skerbi pa tudi, de ne boš ni¬ kdar poslušal, kar bi tvoje čiste ušesa o- madežvalo. — Ravno tako, in velikrat še škodljivši so gerde, klafarske pesmi. Ka- koršen je vir, taka voda iz njega teče; tudi serce je nesnažno, iz kteriga pridejo 49 nesnažne pesmi. Pesem, ki jo poješ, naj bo poštena in vesela, ki Boga ne žali, in ne rani tvoje duše. Gerdo je krokanje čer- niga vranu; še veliko gerši krokanje lda- farskih pesem iz ust mladenča, kteri bi mogel čist biti. Od vsake nepotrebne be¬ sede bodo mogli ljudje odgovor dajati sod- nji dan; kaj še le, če je nesramna in kvantarska? Torej, keršanski mladenič! de čist in pošten ostaneš, beži brez po- mude iz vsake perložnosti in drušine, ka¬ dar kej napčniga zaslišiš. Tudi tacih ni¬ kar ne poslušaj, kteri te začno ali zavoljo telesne podobe, ali zavoljo druzih reči hva¬ liti, de bi te vjeli in tvoje serce v zader- go spravili. Hudobni nedolžniga s tem nar pred preslepijo, de ga začnejo hvaliti in se mu perlizovati. Za to moraš zoper ta¬ ke hinavce previdin biti; če so bolj sladki, bolj so goljufni. ,, Ogradi svoje ušesa s ternjem, in nikar ne poslušaj, kaj hudobin jezik govori. u (Prid. 28 , Ž£8.) Lep zgled mladenške čistosti imajo vsi mladi nad sv. Alojzjem. Ta angelski mladenič je od Boga s toliko resnoto go¬ voril, de so vsi stermeli, kteri so ga po- 3 50 slušali. Ravno tako skerbno je pa tudi u- šesa zatisnil, kadar je na tako govorjenje zadel, ktero je bilo nedolžnosti škodljivo. C e je kdo vpričo njega kej prederzniga in nespodobniga spregovoril, ga je na en¬ krat rudeče v lice spreletelo. Oči' je v tla obernil, in obmolknil, ter prederzneža po¬ svaril, ako se je dalo. In če tega ni mo¬ gel, je proč šel. Na španskim kraljevim dvoru, kjer je sv. Alojzi nekaj časa pre¬ bival, je bilo to njegovo poštenje tako zna¬ no in spoštovano, de so precej od nepo- šteniga govorjenja odjenjali, če so le od deleč vidili angeiskiga mladenča priti. Enkrat se je primerilo, de je v dru- šini mladih blagničev sedemdesetletin mož začel nekaj nespodobniga kvantati. Sv. Alojzi ga je pa v sveti gorečnosti z ve¬ liko serčnostjo zavernil, in mu je djal: „Kako vender tako stariga moža ni sram, v ti pošteni in nedolžni drušini take reči govoriti ? Koga je bolj nevarno in zape¬ ljivo, kakor taki zgled? Ali ne pravi sv. Pavl: „Malopridno govorjenje spači lepo zaderžanje?“ Ko je to izrekel, je narav¬ nost šel iz drušine, vzel neke svete bukve 51 v roko in se v drugo slanico podal. — Kakor je sv. Alojzi storil, tako delaj tudi ti, keršanski mladenič, in nikar nikoli ne poslušaj, kar je nedolžnosti škodljivo. 4 . V jedi in pijači bodi zmeriti. Veliciga sovražnika človek vedno se¬ boj nosi, iu ta je pohlepnost po jedi in pi¬ jači. Kdor tega liudiga sovražnika v ujzdi ne derži , lahko zajde v požrešnost in pijanost; (o je grozin naglavin greh, od kteriga je sploh pregovor, de se človek silno težko spreoberne, kteri je v brezno te pregrehe padel. Kako veliko škodo po¬ hlepnost po jedi in pijači napravi, nas uči sv. pismo z greham naših pervih staršev v sv. raji. Ker je Eva od pohlepnosti bila premagana, de je po prepovedanim sadu segla, ga okusila ter grešila, in tudi Ada¬ ma k ravno temu grehu zapeljala, je per- šla na zemljo smert in vse hudo. Požreš¬ nost pervih staršev je vzrok in začetik vsili revšin in nadlog, ktere so od začetka do 52 zdaj zadevale človeški rod! O zares ne¬ srečna pohlepnost, de je Adam ž njo sv. raj zapravil! Ravno to se zamore od tistih reči, kteri zavoljo pohlepnosti cerkveno za¬ poved prelomijo, de ob postnim dnevu ali meso jedo, ali pa se več ko enkrat naje¬ do' do sitiga. Takim pohlepnim kristjanam hudobni sovražnik jabelko pokaže, in jim pravico do nebes poropa, kakor sv. Ber¬ nard pravi: „ Pomoli jabelko in sv. raj ugrabi.^ Pa ne le prepovedana, ampak tudi si¬ cer perpušena jed je škodljiva, če človek z nezmerno poželjivostjo po nji hrepeni. Tako je Kzav z eno samo sočivnato jedjo pravico pervorojenstva zapravil. Izraelci so imeli v pušavi mano z nebes, pa niso bili ž njo zadovoljni in so hotli po vsi sili me¬ sa imeti. Bog ga je dal, poslal je silo pre¬ pelic v šotorje, pa tudi strahovanje zavo¬ ljo požrešnosti jih je zadelo. Se meso so imeli med zobmi in — umirali. Ravno to se vidi tudi v novi zavezi. Od nobeniga hudodelnika ni v sv. evangelii bolj na tan¬ ko popisano, kako je štrafovan bil, kakor od bogatina, ker se je popred vsak dan 53 gostoval. On je umeri in je bil v pekel pokopan. Z velikim glasam je Abrahama klical, de bi konc persta v vodo pomočil, in njegov jezik ohladil, rekoč: ,,ker silno terpim v tem plemenu. 44 Zakaj se pertoži, de na jeziku terpi? Ker slast jedi in pi¬ jače jezik razveseljuje in bogatin si je v tem čezmerno stregel; torej se mu je zgo¬ dilo po izreku modriga: ,, V čimur kdo greši, v tem bo štrafovan. 44 (TVIodr. 11, 17 .) - Znamnje samogoltnosti je, ako se človek v jedi in pijači nobeniga časa ne derži, ampak zmiram pojeda in sladko- snedva, kadar ima le perloznost k temu. Taciga človeka ne žene potreba in lačnost k jedi in pijači, ampak zgolj sama po¬ hlepnost za jedjo in pijačo. Zjutrej skorej pred na jed mislijo, kot na Boga, in zve¬ čer je morebiti jed ali pa pijača njih po¬ slednje opravilo. K tem se štejejo tudi ti¬ sti, ki po pivnicah čas prodajajo, ako ravno se izgovarjajo, de ne jedo ali ne pijd toliko, de bi jim škodovalo. Taki se v veliko rečeh pregrešijo; pervič greše zo¬ per treznost, ker vedno svojimu trebuhu 3 * 54 strežejo; drugič greše z zapravljivostjo, ker denar zajedo in zapijd, kteriga bi mo¬ gli v potrebne reči oberniti, ali pa dela usmiljenja ž njim opravljati; tretjič zgube neizrečeno veliko časa, ki bodo mogli od vsake minute odgovor dajati per sodbi; potlej je s to nesramno lenobo še veliko družili grehov sklenjenih, zlasti opravlja¬ nje, nemarno in nepošteno govorjenje i. t. d. Taki si kar nič ne vzamejo k sercu, de bodo mogli od vsake nepotrebne besede odgovor dajati sodnji dan. Drugo znamnje samogoltnosti je, ka¬ dar kdo po vse preizbranih in družili je¬ deh in pijačah hrepeni; ali če mu le majhna reč ni po volji, precej godernja, se krega ali še preklinja. K temu se štejejo tudi posebne malice in veselice z izbranimi jedmi in pijačami, per kterih se en večer povžije trud veliko poprejšnih dni. Kteri nalaš po tacih pojedinah hlepijo, oni imajo po nauku sv. Pavla trebuh za svojiga Boga. (Fil. 3.) Tretje znamnje samogoltne požrešno¬ sti, kadar se preveč in presamogoltno je ali pije. So marsikteri ljudje, ki tako dol- 55 go jedi in pijače v želodec tlačijo in vli¬ vajo, dokler koli kej vanj gre, aii de mo¬ rebiti na zadnje že celo ne more več der- žati. Taki so hujši kakor junci, konji in mezgi, kteri nikoli ne jedo in ne pijb čez potrebo. To je nar gerši in nar pre- grešniši požrešnost. Pijanost človeku oslabi spomin, ga zmede, de je ves razmišljen in zbegan, mu skazi' kri, vid jemlje, žile stompa, po¬ sluh pohabi, dela težko glavo, v drobu težave, se mu začne jezik spodtikati, mu otennu pamet, oslabi' in osramoti vse ude, ga perpravi ob premoženje, razodene skriv¬ nosti, nareja poboje in prepire, budi po- čutljivost in vse hudo. Taki so časni na¬ sledki pijančevanja; kakšni bodo še le v večnosti! Zakaj, ker pijančevanje človeka toliko spridi, de ga skorej ob vse žlahtne čutila perpravi, in mu vse duhovne moči skazi in skvari, potlej ni čuda, de se le z veliko silo in trudam taki kterikrat še za¬ mere spreoberniti; večjidel pa taki nesrečni ljudje svojo pregreho in nepoboljšano ser¬ ce pred sodbo seboj nesd. Pijanci nebeš- kiga kraljestva ne bodo posedli, uči sv. 56 Pavl. (1. Kor. 6, 10.) Vari se torej pi¬ jančevanja! vari se pred vsim nar bolj strupe n i g a žganja! 5 . Vari in ogibaj se igre in igravcov. Malo kje je toliko perložnosti zoper ljubezni do bližnjiga grešiti, kakor pri igri; za to je tudi igra le malo malokrat brez greha. Kteri dobiva, mu od veselja serce tolče; kteri pa zgubiva, mu kri možgane zaliva, in velikrat ga huda jeza kuha, kte- re pogosto ne more več skrivati, in začne vdelovati kakor živina. Torej sv. Krizo* stom naravnost pravi, de igranje ni peršlo od Boga, ampak od hudiča; ker ta je iz igre celo umetnost naredil, in ji pravila dal, de bi služabnike in vojšake Kristu¬ sove na se vlekel in sebi sužnje delal. Torej je sv. Efrem te misli, de igranje je šteto med tiste dela, kterim se kristjan per sv. kerstu odpove, ko reče: „Se odpo¬ vem hudiču in vsimu njegovimu djanju. u Iz igre zvirajo skorej vsi poglavitni 57 grehi. Neki učenik pravi: ,,Igranje je Stu¬ denic lakomnosti, bogokletstva, zasramo¬ vanja, obupanja, kletvine, goljufije, ne- zmerniga žlobodranja, ubojstva, jeze, ne- vošljivosti, lažnivosti, kvantanja, sovraštva, krivičniga rotenja, nepravičniga godernja- nja in groženja, togotenja, potuhnjenosti.^ Prerok Izaija pravi: ,,Kteri sreči postav¬ ljate mizo, in na nji darujete, bom vas z mečem štel. u (2 5, 11.) Sv. Antoniu ko to razlaga, pravi: „Kteri sreči mizo po¬ stavljajo, niso nobeni drugi, kot igravci, kteri, ko s kvartarni ali s kobricami igrajo, sebe in vse svoje ti slepi malikinji (sreči ) v dar pernesd; ti bodo z mečem božje je¬ ze v peklu štrafovani. u Veliko jih igra tako deleč peržene, de so persiljeni, na¬ mesto kvart beraško palico v roke vzeti. Kar je pa še hujši, je to, de začno še krasti ali pa ropati. Tako izvirajo iz ne¬ srečne igre vse nesreče za dušo in za telo. 6 . S plešam se v pekel perpleše. Kdo je bil kriv, de je Herod ukazal 58 sv. Janeza Kerstnika ob glavo djati? Ne- čimerni ples njegove malovredne hčere. Kar mati z vsimi svojimi zvijačami ni mo¬ gla doseči, to je plesavka dosegla s pre- derznim plešam, de je namreč Herod pol kraljestva obetal, in ukazal nedolžniga človeka umoriti. Kolikokrat se pri plesih ne zapleše samo pol kraljestva, kakor ga je Herod obetal, ampak celo nebeško kra¬ ljestvo ! Kar satan z vsimi svojimi zvija¬ čami ne more doseči, to per prederznim plesu doseže, de nedolžoimu človeku po- ropa veselje in ljubezin do Boga iz serca, in mu vcepi v serce ljubezin do sveta, ktera hitro pernese nesrečni sad smertniga greha. Tako je pahnjen človek iz naročja božjiga v naročje sveta in pogube; gnada in znotranji pokoj beži od njega, ter od stopnje do stopnje pogubljenju naproti gre. Vsiga tega je velikrat en sam ples kriv. Torej keršanski mladenič, ki želiš poštenje ohraniti in zveličan biti, vari se tistih hiš in kotov, v kterih se gode, citra in pleše. ,,Nikar se ne poganjaj za hudobnimi, in ne bodi ti žal, de nisi per njih 1 u V kratkim se bo drugači obernilo, in bodo uni žalo- 59 vali, ki se zdaj vesele; ti pa boš imel veselo serce in pokojno vest, kakor jo zdej imaš, ako se luidiga varuješ. Glej, kako se je znal sv. Alojzi hu¬ diga ognili. Enkrat je bil v gostjah pri svojih rodovincih ali žlahti; po pojedini je hotla žlahtna gospodična ž njim plesati; sv. mladenič pa se je nad tem začudil, je z bledim obrazam iz tistiga stanovanja po¬ begnil in terdno sklenil, v tako nečimerno perložnost nikoli več ne iti. Pri J. (niontinttu, bukvarju v Ljubljani Nr. 237 na velikim tergu, so te bu¬ kve na svitlo prišle in so na prodaj: Sveti post ali premišljevanja in molitve v vsaki dan svetiga posta. Po nemškim častit- ljiviga gospoda Havberja poslovenjen z do¬ voljenjem visoko častitljiviga Ljubljanskiga ško- fijstva. Natisnjene so v starim pravopisu in ve¬ ljajo nevezane 24 kr., terdo vezane 30 kr., v usnji in nekaj pozlačene 45 kr., usnjat zve- zik z zlatim obrezkam velja pa 1 gld. in 12 kr. Na 6 enpot kupljenih se ene dodajo. Hvala božja, ali navod, kako naj mlad kristjan Doga vsak dan časti in hvali. Molitne bukvice za mladost. V Ljubljani 1846. Dobijo ; se po 16 kr. terdo vezane, v usnji 30 kr., v j : usnji in z zlatim obrezam 40 kr. Kruh nebeški, za otročiče. V pet koščkov razdeljen. Pervič: mašne, drugič: spovedne, tretjič: obhajilne molitve, četertič: Litanije, in petič: mnoge molitve. Poleg nemškiga. 1849. Terdo vezane 8 kr. 12 skupej pa 1 gld. 30 kr. Maria dobra mati pobožnih otrok, iz nem¬ škiga. Z eno podobo. V Ljubljani 1848. Ter¬ do vezane, 12, 14 in 16 kr., v usnji 36 kr. v usnji in z zlatim obrezkam 54 kr. Jeran L. Terpljenje pravičniga in pokora grešnika, z nekterimi večnimi resnicami v zgle¬ dih in pergodbah. Z eno podobo. V Ljubljani 1848. Terdo vezane 20 kr. Pri J. GriOIltilli , bukvarja v Ljubljani, fo fledezhe bnkve na prodaj: Napeljevanje vefolno ali veliko fpoved opravljati. V Ljubljani 1844, vesane 12 kr. Mefingafti krish in popifo vanje Paleftine. V Gorizi, vesane 8 kr. Hvala boshja, ali navod, kako naj mlad kriftjan Boga vfakdan zhafti in hvali. Molitne bukvize sa mladoft. Drugi natif. V Ljubljani, 1845. Vesane 12 kr. .Sveta Filuraena, deviza in muzheniza, s molitvami k tej fvetnizi. V Ljubljani, 1845. Vesane 12 kr. Bukvize polne molitev in lepih naukov. Poleg nemfli- kiga od P. Egidia Ja is a. V Ljubljani, 1845. Vesane 30 kr. Erasera is Jame. Poveft is petnajftiga ftoletja. Po¬ leg verjetnih pifem fpifal F. Malavafhizh. S eno podob- fhino. V Ljubljani, 1845. Vesane 12 kr. Molitev sa ohranjenje nedolshnofti pred podobo prc- fvete devize Marije, in dve befcdi fvarijozhe ljubesni is Je- sufovih uit, kerfhanfki mladofti. Drugi natif. V Ljubljani 1846. Lepa molitev, ktera fe mladofti obojiga fpola priporozha. Velja 3 kr. Dvanajft fkup jih velja le 30 kr. Jesuf moje slielje. Katoljfhke molitne bukve s nau¬ ki in napeljevanjem k poboshnimu shivljenju. Poleg nemfhki- .. ga od zliaflitljiviga gofpodtt Alojsia S c hi o ra, doktorja f. pifma. V Ljubljani, 1846. Vesane 40 kr. t Sveti krish. Molitne bukve, v kterih najdefh to- lashbe v britkoftih, krepkolt v krishih in tesliavah, hrambo v fkufhnjavah i. t. d. Od Joshefa Sabukovfhka. V Mar- purgu. Terdo vesane 36 kr., v ufnju 54 kr., s slato obreso 1 gold. 20 kr.