V Ljubljani, 1. septembra 1904.
Leto VIII.
Štev. 3.
Bogu na čast. bližnjemu na pomoč!
GASILEC
wwxwwiwiwwwwwwxwwwwwiwwwwwwwwwwwwwxwwwvwwwwwwwwwv
Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potrebi v
nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno.
.\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\v
Občni zbor zveze prostovoljnih gasilnih društev Kranjske.
Dne 14. avgusta 1904 vršil se je v Postojni občni zbor gasilske zveze. Občnega zbora so se udeležili zastopniki nastopnih^ društev: Ljubljana, Škofljica, Ribno, Komenda, Stara-loka, Škofja loka, Boh. Bela, Gorje, Škocjan, Kranjskagora, Radeče, Breznica, Lukovica, Št. Vid nad Ljubljano, Litija, Šmartno pri Litiji, Šmartno pod Šmarnogoro, Predvor, Begunje, Domžale, Kamnik, Šmarje, Vič-Glinee, Moste, Bizavik, Koroška Bela, Voglje, Stefanjavas, Šiška, Mengeš, Moravče, Viž-marje, Pirniče, Brezovica, Leše, Kamnagorica, Jesenice, Dovje. Radovljica, Borovnica, Mojstrana, Ježica, Gameljni, Dobrepolje, Gorenjavas, Tržič, Dol, Trebnje, Železniki, Vodice, Motnik, Studenec-Ig, Kranj, Stražiše, Rudolfovo, Selce, Polhovgradec, Dob, Št. Jurij pri Kranju, Bled, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, _Sodražica, Vrhnika, Ledine, Žiri, Rovte, Št. Peter, Vipava, Št. Vid pri Vipavi, Trnovo-Bistrica, Razdrto, Studeno, Stari trg pri Ložu, Cerknica, Planina, Novavas, Dolenjavas pri Cerknici, Ribnica, Mokronog, Crni vrh, Postojna, Ljubno, Mirnapeč, Rateče, Št. Vid pri Zatičini, Verd, Krško, Kostanjevica, Zagorje. Mošnje in Cerklje. Kot gosti so prisostovali za stopniki iz Karlovca, Križevca, Samobora, Vrbovca in Zagreba na Hrvaškem, dalje iz Opatije in Reke. Vladni zastopnik je bil gospod c. kr. voditelj okrajnega glavarstva Štefan Lapajne.
Kmalu po 11. uri otvori zvezni načelnik Fran Doberlet občni zbor, pozdravljajoč gospoda vladnega zastopnika, prisotne goste in delegate, ki so so v tako mnogobrojnem številu zbrali ter podeli tajniku besedo.
Tajnik Trošt poroča o delovanju odbora, oziroma zvez nega vodstva sledeče:
Dragi tovariši!
Pred dvema letoma vršil se je naš občni zbor v prijaznem Kamniku, in že takrat se je izrazila želja, da bi tudi enkrat zborovali v Postojni, kjer bi bila prilika si ogledati svetovno-znano jamo, ta čudež naše mile domovine. Ta želja se je danes izpolnila in ponosni smemo biti, da smo si ta kraj, to metropolo Notranjske, zbrali za naš sestanek, kajti v tako obilnem številu, kot danes, še ni bilo zbrano kranjsko gasilstvo in počastili so nas tudi mili gostje iz sosednih dežela, osobito iz Primorske in Hrvatske.
Meni je naloga poročati o delovanju zveznega odbora in vodstva zveze, a Vam, dragi tovariši, bode izreči sodbo o našem delovanju, smo li bili vredni mandatov, ki ste jih nam pred dvema letoma poverili.
Pred vsem nam je bila naloga izvršiti sklepe občnega zbora, in sicer v zadevi spomenice na visoko c. kr. deželno vlado .in visoki deželni odbor. O priliki, ko so se izročile častnim članom diplome, vročila se je tudi spomenica v zadevi spolnjevanja^ postave z dne 15. septembra 1881. od strani občin. Deputacija je bila v obeli slučajih sprejeta in pojasnil se je pomen spomenice. Zagotovilo se je s postavno strogostjo, vplivati na zanikerne občine.
Povodom zborovanja avstrijske, državne gasilske zveze bila je deputacija zveze v Solnogradu.
Povodom slovanske gasilske slavnosti v Pragi dne 15. do 17. avgusta 1903 zastopana je bila naša zveza po treh članih v družbi zastopnikov ljubljanskega mesta.
Zvezino vodstvo je delovalo na to, da je dobilo iz cesarske jubilejske ustanove v teh dveh letih kar največ prosilcev ustanove, oziroma podpore. Kot poročevalec v tej zadevi moram z veseljem konštatirati, da so naše prošnje razun ene bile vse uslišane. Od strani zveznega vodstva se je kolikor mogoče ustrezalo društvenikona, ki so se v službi ponesrečili, take vloge se vselej v najkrajšem času rešujejo, ker vemo, da so bolniki najbolj potrebni.
Najsitnejšo zadevo je bilo rešiti odboru v seji dne 15. oktobra 1903. v zadevi poročanja o prošnjah za podporo iz stražno-gasilnega zaklada. Visoki deželni odbor je z dopisom dne 27. avgusta 1903, št. 5886, odredil, naj se da društvom večje podpore, in naj se radi pomanjkanja sredstev vsako leto izpusti del društev, ker z malimi podporami društvu itak ni dosti pomagano. Ta ukrep se je moral uvaževati že lansko leto, zato nekatera društva, ki nimajo ravno dolgov, niso bila subvencionirana, a najmanjša podpora je znašala 150 K.
V	teku zadnjih dveh let so se ustanovila sledeča gasilna društva: Stražišče, Ježica, Ledine, Dobračevo, Slavina, Vodice, Ljubno, Cirklje na Dolenjskem, Kostanjevica in Vižmarje, a preosnovalo se je gasilno društvo v Ljubljani v gasilno in rešilno društvo.
Danes je torej na Kranjskem 144 gasilnih društev, med kojimi je 129 zveznih, 12 izvan zveze in 3 tovarniška.
Zvezino vodstvo se trudi, da bi se povzdignilo gasilstvo v deželi, a meni kot tajniku je resna volja, da po svojih skromnih močeh vstrežem vsakemu društvu, katero se zateka na zvezno vodstvo, osobito mi je prijetna naloga pomoči pri ustanovitvi društev. Ce ni vsem prav, prosim, potrpite z menoj, saj vsak človek ima svoje hibe, brez kojili tudi jaz nisem in moram tudi sam veliko potrpeti — pa vse rad v prid in korist naše mile domovine
Ne ustrašimo se potežkoč in nasprotnikov, ampak le krepko naprej, da bo ljudstvo spoznalo korist prostovoljnega gasilstva, kjer še ni videti dobrega sadu naših prizadevanj.
Nabirajmo si dobrotnikov, zatekajmo se k hranilnicam, posojilnicam in zavarovalnicam, bodimo hvaležni za vsaki dar, ki ga prejmemo, in obrnimo ga v korist našega gasilstva, ki naj cvete in se razvija v naš ponos in v korist domovine.
K sklepu moram omeniti vodstva južne železnice, ki nam je dovolila za današnji shod znižano vožno ceno in posebni vlak, in pa oskrbništva slavnoznane jame, ki je tudi lojalno spoznalo korist našega delovanja in nam ob najnižji vstopnini dovolilo nje poset. Slava obema! K sklepu moj srčni «Na pomoč!»
Omeniti mi je še, da nas je pozdravila pismeno «Oeska gasilska zveza>, brzojavno pa «Hrvatska vatrogasna zajednica» in »Slovanska gasilna zveza».
Tajnikovo poročilo je bilo sprejeto brez debate z odobravanjem.
Blagajniško poročilo izkazuje za dobo od 1. avgusta 1902 do 31. julija 1903 sledeče:
a) Dohodki.
1. Blagajniški preostanek..............................K	1296‘80
2.	Podpora iz stražno-gasilnega	zaklada ...»	1200' —
3.	Povrnitev za ponesrečene člane.....................»	227' —
4. Doneski članov za 1. 1902	.	.	...	>	53‘40
5.	*	» 1903	.................»	675-40
6.	Prodane tiskovine..................................>	9-10
7.	Oznanila v 'Gasilcu»...............................»	61‘96
8.	Obresti............................................»	12 ‘86
skupno ...	K	3536‘52
b) Stroški.
1. Pokritje primankljaja v	podporni blagajnici	K	66’ 86
2. Podpore	ponesrečenim gasilcem.......................»	305	•	—
3. Delegatom	v Solnograd.......................... »	300	•	—
4.	»	na Dunaj...............................»	200	•	—
5.	»	v Karlovac.............................»	50	•	—
6. Diplome častnim članom.............................  »	286‘64
7. Tajništvo in pisarna............................»	623’ —
8. Nadzorovanja in predavanja..........................»	179 60
9. Potnine zveznim odbornikom..........................»	303 ■ 52
10. Državni gasilski zvezi..........................»	20’ —
11. Poštnine........................................»	87’14
12. «Gasilec» in tiskovine	...................»	208‘35
13. Razni stroški.......................... .	>	13'60
Prebitek...........................................»	892	■	81
skupno	...	K	3536‘52
Doba od 1. avgusta 1903 do 31. julija 1904. a) Dohodki.
1. Blagajniški preostanek ............................K	892‘81
2. Podpora iz stražno-gasilnega zaklada	...	»	1600' —
3. Povrnitev za ponesrečene člane ....	»	305 • —
4. Doneski članov za 1. 1901	......	»	6’ —
5.	»	»	»	»	1902	 »	10 '60
6.	»	»	»	»	1903	 >	80-70
7.	»	»	»	»	1904	 »	734*10
8. Oznanila v «Gasilcu»........................»	92 '96
9. Prodane tiskovine...........................»	4'22
10. Obresti.....................................»	15'66
skupno	...	K	3742-06
b) Stroški.
1. Podpore ponesrečenim gasilcem...............K	378" —
2. Delegatom v Prazo...........................»	240" —
3.	» na Dunaj.............................»	200" —
4. Nadzorovanje društev........................»	193 •-—
5. Potnine odbornikom..........................»	100' —
6. Tajništvo in pisarna........................»	968' —
7. Gasilski zvezi in časopisi	................»	68'80
8. Za poskuševalne predmete....................»	40'52
9. Poštnine....................................»	111 • 82
10.	«Gasilec» in tiskovine.....................»	164'25
Prebitek...................................»	1287'66
skupno .	.	.	K	3742-05
Iz prebitka se imajo poravnati še nekateri tiskarski stroški, ki se plačujejo letno.
Blagajniško poročilo se na znanje vzame.
Na to so sledile volitve v zvezni odbor za dobo dveh let; izvoljeni so bili: a) iz celega zbora: Doberlet, Ahčin in Trošt; b) za Gorenjsko: Fajdiga (Kamnik), Rus (Bled) in Debelak (Škofjaloka); c) za Dolenjsko: Gustin (Rudolfovo), Ogo-relec (Škofljica) in Babšek (Šmarje); d) za Notranjsko: Petrič (Postojna), Mayer (Vrhnika) in Papier (Borovnica).
Fajdiga iz Kamnika predlaga zahvalo zveznemu tajniku za njegovo marljivost. — Sprejeto.
Lavtižar, Ogorelec in Gustin predlagajo, da seda blagajniku Ahčinu za njega dosedanje blagajniško delovanje od 1. 1888. primerna nagrada. — Sprejeto.
Barle iz Ljubljane utemeljuje stališče naše zveze napram ■ Avstrijski državni gasilni zvezi» sledeče: V «Avstrijski državni gasilni zvezi» je zastopana tudi naša gasilska zveza. Ker se je pa v poslednjih letih v tej zvezi čudno postopalo napram Slovanom, naj pojasnim te razmere in pred vsem povdarjam, da je ta «državna gasilna zveza» pristopila celo zvezi «Reichsdeutscher Bund», v katerem veje protiavstrijski duh in se tako zanaša politika na gasilska tla.
Leta 1899. se je imel vršiti v Ljubljani povodom otvoritve Mestnega doma» tudi avstrijski gasilni shod, ker se je bilo določilo pri gasilskem shodu v Celovcu, da bodi prihodnji gasilni shod v Ljubljani. Za to slavnost so bile že najobsežnejše priprave v teku, celo prispevkov se je bilo nadejati od mestne občine, kakor od kranjske hranilnice, — a zgodilo se je, da je državna zveza zborovanje kratkomalo odpovedala, zato ker se je bilo v ljubljanskem gasilnem društvu vpeljalo slovensko poveljevanje.
Tudi Cehi so bili člani državne zveze, ko je tu še vel avstrijski duh in se ni od strani nemških tovarišev uganjala politika, a potem so izstopili, ko je tedanji predsednik Czer-mack v Monakovem odkril v imenu avstrijskega gasilstva svoje srce Nemcem. Poljaki so istotako storili in sklenili so s Cehi slovansko gasilsko zvezo ustanoviti in v tem času se je odpovedalo zborovanje v Ljubljani. Slovanski gasilci iz Češke, Galicije, Moravske in Šlezije so ustanovili slovansko zvezo, izstopili so iz avstrijske gasilske zveze, ki je član zveze «Reichsdeutscher Reichsverband», ter pristopili k «Conseil international des sapeurs et pompiers.» Tu so smeli govoriti tudi v svojem maternem jeziku, a to nekaternikom ni bilo po godu. Porabila se je prilika, da so v Londonu proglasili le francoski, angleški in nemški jezik za uradne jezike, a to za hrbtom Cehov, ki so zvedeli za kongres v Londonu še le potom časopisov, a niso bili tja vabljeni. Vsi Slovani so v boju proti nemškemu «Reichsverbandu», zakaj bi ga mi Slovenci podpirali, zato stavim resoluciji in upam, da vsak izmed vas, dragi tovariši, kdor ljubi svoj rod, bo glasoval zanje. Resoluciji se glasita:
t.) Shod kranjskih gasilnih društev naroča odboru «Zveze kranjskih gasilnih društev», da takoj pretrga vsako, tudi najrahlejšo zvezo z «Avstrijsko gasilno državno zvezo» in to brez komentara odboru iste naznani.
2.) Odboru «Zveze kranjskih gasilnih društev» se naroča, da stopi takoj v «Zvezo slovanskih prostovoljnih gasilnih društev», oziroma s sedanjim starosto dr. Ludovik Cwiklicerjem glede pristopa k tej «Zvezi» v dogovor in da v teku enega leta skliče zvezni shod, na katerem mu bode poročati o dogovorih in staviti konkretne predloge glede pristopa.
Poprečitanju resolucij vnela se je kratka debata, v katero sta posegla načelnik Doberlet in delegat Turk, ki je med drugim omenjal postopanje celjske okrajne zveze. Resoluciji, ki ju je še enkrat prečital tajnik Trošt, sta bili skoraj enoglasno sprejeti.
Delegat Eržen iz Kranja stavi resolucijo: «Zvezni odbor naj dela na to, da bodo gasilci od strani merodajnih faktorjev in organov v slučaju ognja bolje podpirani, kajti čestokrat se sedaj godi, da nima načelnik na požarišču nobene prave veljave.» Sprejme se enoglasno.
Ko pojasni tajnik Trošt delegatu iz Dolenjega Logatca vprašanje radi podpore za pri požaru ponesrečenega gasilca, sklene načelnik Doberlet ob 1. uri popoludne občni zbor in shod kranjskih gasilnih društev.
Nevarnosti, ki prete gasilcem pri prostovoljnih gasilnih društvih.
Ne mine leto, da bi časniki ne poročali o nesrečah, ki so se pripetile pri požarih. Pred par leti zlomila se je v nekem mestu mehanična lestva, na kateri je stalo pet gasilcev, v gorenjem delu na dvoje. Dva gasilca sta bila takoj mrtva, ostali trije so bili težko poškodovani. Tacih slučajev je še več zabeležiti. V očigled takih dogodkov nastane vprašanje, kdaj je* možno in se sme v tako nevarnost podati? Pri požaru ali rešilni službi pač ni izključeno, da je življenje gasilca v nevarnosti; pri vaji pa se to ne sme nikdar pripetiti.
Pri nastalem požaru pride gasilno društvo na kraj požarišča in si poišče primernega prostora za svoje delovanje. Pred vsem se mora poveljništvo prepričati, so se li oddaljile vse osebe, ki so bile v gorečem poslopji, ali je v tej zadevi še kaj ukreniti. Naj se ne zadovolji z besedami «vse je rešeno», kar je bilo svoječasno pri požaru gledišča na Ringu usodepolno; temveč treba se je popolnoma prepričati, da je vse v redu in da se ni bati za človeško življenje. «Človek je naidragocenejši zaklad države», je rekel pokojni prestolonaslednik Rudolf, ki je bil velik zaščitnik gasilnih društev, in te besede so istinite. Najprej naj se torej misli na rešitev ljudi, potem šele naj pride drugo na vrsto. Vzemimo, da so vsi ljudi iz goreče hiše na varnem. Ogenj se sedaj od vseh strani skuša zadušiti, a euje se klic po pomoči, ki doni strahovito iz požarišča. Neka žena se je neopažena podala v gorečo in z dimom napolnjeno sobo, da bi si rešila svoje dragocenosti. Med tem so začele stopnjice goreti in pot je bila ženi zaprta, v nevarnosti je se zadušiti in zgoreti, zato vpije na pomaganje. Tedaj je naloga srčnega plezalca, da če treba svoje življenje zastavi za drugega. Priporoči se Bogu in hajd v uničujoči element. Srečno prispe z ženo na prosto; rešitev se je posrečila, a zna priti tudi drugače. Gasilec zgubi svoje, življenje z osebo vred, ki jo je hotel rešiti.
Enak vojaku, ki umre junaške smrti na bojišču, je v boju z elementi podlegel in izdihnil svojo dušo; vendar mu je zagotovljen trajen spomin.
Večkrat se zgodi, da je življenje več ljudi v nevarnosti, osobito ako se pripeti požar po noči; tuje pač gasilcu za rešitev res zastaviti svoje življenje. Tacih slučajev je mnogo znanih iz delovanja posameznih gasilcev. Večkrat pa gredo gasilci zopet preko varnostnih mej. Nepričakovano se podere zidovje, dimnik ali pade tramovje, tako da gasilca močno poškoduje ali celo do smrti pobije. V nobenem slučaju se tu ne more govoriti o kaki krivdi, ker to se večkrat pripeti v izvrševanju službe. Da bi se pa življenje gasilčevo zastavilo za rešitev kakega predmeta, naj si bo še tako dragocenega, je vselej zabraniti. Vendar so taki slučaji v resnem delovanji bolj redki, ki bi se končali s smrtjo, a pripetijo se pa čestokrat poškodbe pri vajah posebno pri glavnih skušnjah ob kaki slovesni priliki. Kako je vendar to tolmačiti? V to, bodi odkrito povedano, je več vzrokov, a najbolj pogostoma je krivda na poveljnikih in gasilcih samih, da se pri vajah pripete nesreče, katerih pač ne bi bilo potreba.
V	mnogih krajih se izvolijo v poveljstvo možje, ki nimajo v to najmanjše zmožnosti; ne gleda se tu na sposobnost, ampak le na bogastvo dotičnika. S službo pa ne pride vedno tudi zmožnost, zato se dogajajo čestokrat reči, ki jih je šteti med specialitete; nič druzega kot nepravilnosti, posledica po so nesreče. Poveljniku gasilnega društva ni treba, da bi bil bogat; on mora imeti pravo izurjenost in praktično izvežbanost ter veselje do stvari same. Drugo potem ob sebi pride. So pa poveljniki, ki zahtevajo pri vajah nezmiselnih stvari. Pri neki vaji je poveljnik zaukazal, kljukaste lestve pritrditi v oboje oken, sestoječe iz štukature in potem vaditi. Ali ni bilo tu življenje plezalcev v nevarnosti in to po nepotrebnem? Pri drugem društvu so se vadili spuščati se po vrvi raz najvišji del hiše. Cesto so bile tri do štiri osebe na vrvi; to je pač kazniva lahkomiselnost. Ali je treba, da se diralni prt kolikor mogoče visoko postavi in mnogo ljudi in predmetov po istem spušča? Ali je pravilno, da se skače na skakalni prt z višin? Drsalni in skakalni prt sta le za slučaj nesreče tu, ako drugače ni mogoče reševati ljudi in predmetov. Pri vajah naj zadostuje le par poskusov iz male višine, da se pokaže zmožnost uporabe tega orodja iri prepriča o njega jakosti, ne pa, da bi se kazale posebne bravure. Ravno tako je nezmisel vaditi se z vrvjo iz višjih nadstropij, ker se iz prvega nadstropja pre-skušjna vrvi na njihovo jakost, kajti, ako leže v vlažnih sobah strohnijo. Ta poskušnja se vrši tem načinom, da nateguje več oseb vrv na spodnjem koncu; na slabem mestu se vrv sama razplete.
Tako bi se lahko navedlo še mnogo slučajev, ki izvirajo iz neznanja, lahkomišljenosti, pa tudi ljubavi do vratolomnih vaj od strani poveljnikov in so uzrok nesrečam. Kjer je poveljnik kos svoji nalogi, kjer svoje dolžnosti tako izpolnjuje in izvršuje, kakor mu kaže pravilnost, tam se ogne marsikateri nesreči.
A tudi gasilci sami so često vzrok svoji nesreči. Dobe se ljudje, ki iščejo prilike se posebno izkazati in katerim se še zabraniti kaj ne more, ker so tudi res praktični, izurjeni dolgoletni gasilci. Velikokrat se posreči, ali enkrat se tudi ponesreči. Dotičnik si je sam svoje, nesreče in poškodbe kriv. Drugi so zopet, ki ne slušajo povelj in svaril, ravnajo po svoji trmi, a poplačajo to trmo večkrat s poškodbo, koji bi se bili lahko ognili.
V	drugih slučajih je pa tudi nepoznavanje orodja, s kojim jim je delati, vzrok nezgodi; tu je vaja in pouk na pravem mestu.
Kako se zabranjujejo resne nezgode gasilcev? Vsaka vaja naj bo, preden se napove, natančno in dobro premišljena in pojasnjena, potem se ni bati nezgod. Pa tudi na požarišču, kije bojno polje gasilčevo, naj se kolikor toliko prepreči nezgoda gasilca. Vedno naj se stremi za tem, da se vrne vse moštvo zdravo s požarišča; žalostno je, ako se pripelje ponesrečenca domov. Ugled gasilcev trpi s tem kolikor toliko pri ljudstvu, ki strogo kritizuje nezgodo, čestokrat tudi pretirano, ker se, žalibog, še dandanes nahaja ljudi, ki le z nehvaležnostjo plačujejo gasilcem njih veliki trud, ker je vobče nehvaležnost plačilo sveta.
Poveljništvo naj se vselej zaveda svoje dolžnosti in naj strogo gleda na izpolnjevanje ukazov in navodil od strani gasilcev. Ako se vselej previdno postopa, če se vedno vrše dogovori in posvetovanja v vseh nastopih gasilcev, ako se skrbi za dobro izvežbanost in pouk moštva, potem so nezgode pri gasilcih le redke, odpraviti se pa seveda sploh ne dado, ker se pripete slučaji, kjer so nezgode neizogibne. — Konečno naj nam bo dovoljena opazka: Očetje naj se nikdar ne pripuščajo na nevarna mesta, tjakaj je postaviti mlade, krepke, neoženjene gasilce, kajti očetovo nezgodo mora obenem občutiti tudi njegova družina, tudi tukaj je previdnost na pravem mestu.
Slavnost petindvajsetletnice Postojinskega gasilnega društva
s katero je bilo združeno zborovanje delegatov kranjskih gasilnih društev, vršila se je po določenem sporedu tako-le: V predvečer mirozov domače godbe z bakljado gasilcev, katerega sc. je udeležila izredno velika množica tržanov. Dne 14. avgusta zjutraj budnica, ob 7. uri sprejem s poštnim in brzovlakom došlili gostov; ob pol 9. uri sv. 7iiaša za gasilce, katero je služil prijatelj gasilstva, velečastiti gosp. katehet Mlakar iz Ljubljane, in pri kateri so iz prijaznosti gg. pevci krasno peli; po sv. maši zbrali so se gasilci na glavnem trgu in odkorakali, da sprejmo svoje s posebnima vlakoma došle, sobrate in druge p. n. goste; bili smo ugodno iznenadejani, videč da jih je nad 2000. Godba zaigra gasilsko potnico in iz tisoč in tisoč grl zaori navdušeni «Na pomoč!» in «Dobro došli!» Sprejema udeležili so se tudi tržki odborniki z vrlim našim gosp. županom Piklom na čelu ter naš deželni poslanec gosp. Arko. Stari prijatelji so se pozdravljali, objemali in poljubovali. Nato se uvrsti ta mogočni «polk» v službi človekoljubja, ki si je stavil nalogo, pomagati bližnjikom v nadlogi provzročeni po požaru, in na povelje: Pozor! Gasilski voj stopaj! jame ta imponujoča «armada» gasilcev, z godbo na čelu, strumno in veselo korakati v praznično nadeti trg ob prekrasnem vremenu. Pred okusno prirejenim slavolokom s pomembnima številkama 1879 —1904 in napisom «Na pomoč!», kjer se je postavil starosta zveze kranjskih gasilnih društev, gosp. Fran Doberlet, s postojinskim gosp. načelnikom, ustavili so se gasilci. Nastopila je potem dražestna krasotica gospica Pavla Jurca ter pozdravila v vznesenih besedah v prekrasni slovenščini gosp. Doberleta sledeče:
Blagorodni gospod zavezni načelnik! V imenu posto-jinskih deklet in našega gasilnega društva Vas o Vašem za nas častnem prihodu prav iz srca pozdravljam ter Vam kličem prisrčni «Dobro došli!» Prišli ste, da zberete v našem trgu poveljnike in odposlance Vaših hrabrih čet, ki nam čuvajo dom in življenje. Bog Vsegamogočni blagoslovi Vaše delovanje, da rodi domovini naši obilo sadu. Gospod načelnik! Vaše društvo praznuje danes petindvajsetletnico napornega požrtvovalnega bojevanja proti neusmiljenemu krutemu sovražniku. S ponosom zre društvo na svojo preteklost in še z večjim na zavezinega načelnika, ki se ni ustrašil ne truda ne pota, da počasti svoje društvo, kateremu je on vdihnil dih življenja, dih razvoja.
Blagorodni gospod! Vašo društvo in me dekleta posto-jinska kličemo s ponosom: Prišel je oče ognjegascev, sneg pokriva njegovo častitljivo glavo, a njegovo oko je polno ognja, njegovo srce polno navdušenja za sveto stvar požarnih bramb. Prišli ste, gospod načelnik, v našo sredo. Bodi Vam za to izrečena najtoplejša zahvala. Naša srca so Vam odprta. Sprejmite v znak naše hvaležnosti, udanosti in ljubezni ta skromen šopek, katerega Vam z vročo molitvijo podajam: Da Vam doda dobrotno nebo toliko let, kolikor veže ta šopek cvetk, to želja je postojinskih deklet. Na pomoč!
Po pozdravu mu izroči kito bujnih rož. Slavljenec zahvalil se je vidno ganjen na tej ovaciji z domačo besedo. Temu pozdravu in odzdravu dodal je še postojinski gosp. načelnik presrčne besede pozdrava, priznavajoč zasluge očeta kranjskih gasilnih društev. Ob koncu pozdrava uvrstila se je «armada» z vseh bližnjih in daljnih krajev mile naše slovenske domovine,, v teh dolgih gostih vrstah brdki bratje Hrvatje iz Karlovca, Vrbovca, Križevca, Zagreba, Opatije in Reke s svojimi blesteče opravljenimi načelniki, zaori povelje: «Stopaj!» in četa je ponosno defilirala mimo našega čislanega okr. glavarstva voditelju gosp. Stefana Lapajneta, kateri je, da gasilce dostojno počasti, nadel častno uniformo, in gosp. župana in njegovega spremstva, ki so z velikim zadovoljstvom motrili vojaško izvežbane vrste, v katerih nismo zgrešili navdušenih veteranov gasilstva. Občinstva, ki je neprestano klicalo «Na pomoč!», je bilo na tisoče. Ko se je ustavila vsa «armada» gasilcev na velikem trgu, smo doživeli navduševalno, preveselo in častno presenečenje. Pre-milostna gospa dr. Hudnikova- stopi pred zastavo gasilnega društva postojinskega in izroči v imenu preblagorodne gospe Jerice Deklevove imeniten rdeč trak od težke svile z dovršeno lepim napisom v blestečem zlatu, pripne ga na zastavo in pritrdi še s trobojnim trakom okrašeno lipovo kito z milo v srce segajočo slovensko besedo, spominjajoč se današnje slavnosti izročuje ljubki pozdrav svoje majke darovateljiee. Gosp. načelnik postojinski se je toplo in navdušeno zahvalil na tej izredni odliki ter sporočil pozdrav in iskreno zahvalo gospej Deklevovi. Gromoviti klici «Na pomoč! Živela! Slava!» odmevali so daleč na okrog dajoč duška hvaležnim srcem. Po tem činu so se društvom odkazale posamezne gostilne, a ob
11.	uri se je začelo zborovanje delegatov v šoli. Po zborovanju je bil banket. Pri banketu v hotelu «Ribnik» napil je poslo-jinski gosp. načelnik Njega Veličanstvu cesarju, ob koncu te napitnice so zadoneli gromoviti trikratni klici «Slava!» Gosp. D o beriet je napil ekscelenci gosp. baronu Heinu in navzočemu velikemu prijatelju gasilcev, voditelju okrajnega glavarstva gosp. Lapajnetu, kateri se je v izbranem obširnem govoru polnem priznanja in navduševalnih besed zahvalil na spontanih ovacijah. Ob '/23. uri popoldne je bil odhod v čaro-krasno razsvetljeno postojinsko jamo, kjer je velika množica gasilcev, vojakov in številnih prijateljev gasilstva občudovala ob zvokih izvrstne godbe pešpolka št. 87, ki je neumorno svi-rala, čarobne podzemske čudeže na slovenski zemlji. Mej odmorom je zopet poprijel besedo voditelj okrajnega glavarstva, gosp. Lapajne, in v prekrasni domači besedi častil velezaslužno gasilstvo ter gasilce bodril k nadaljnemu človekoljubnemu delovanju. Beseda je prihajala od srca in našla globok odmev v srcih navzočih. Gromoviti klici «Živio!» in «Na pomoč!» so se razlegali po jami. — Potem se je mladi svet ob vabljivih poskočnicah vrle vojaške godbe veselo zasukal, in končno so vsi odšli h koncertu, kateri je tudi sijajno izpah Tožnih src smo se koncem prekrasno vspele slavnosti, ki se je vršila v vzornem redu, ločili od svojih prijateljev, sobratov in milih gostov in jih spremili v gostih gručah do kolodvora. Presrčni vskliki: «Na pomoč!», «Živili!», «Z Bogom!», «Na svidenje» so doneli v slavo odhajajočim, in minil je dan, ki ga moremo z zlatimi črkami v povestno knjigo našega vrlega gasilskega društva zabeležiti. Dal Bog marsikateremu izmej današnjih mladeničev-gasilcev učakati tudi petdesetletnico!
Tridesetletnica gasilnega društva Vič-Glince.
Dne 31. julija je praznovalo gasilno društvo Vič-Glince svojo tridesetletnico. Na lepo okrašenem vrtu g. Travna zbrala so se društva po skupnem zajutrku, da odkorakajo k službi božji. Zbranih je bilo okoli 150 gasilcev in sicer z Ljubljane,
Šiške, Vrhnike, Ježce, Kranja in Selc. Z ljubljansko društveno godbo na čelu pomikal se je sprevod pod poveljstvom g. Turka proti cerkvi. Pred gasilnim domom se ustavijo društva, da si ogledajo gasilni hram. Pred cerkvijo so čakali načelnik zveze g. Fran Doberlet, blagajnik g. Ahčin, gasilni ravnatelj Stricel in ljubljanski društveni zdravnik Fr. Ks. Finz. Po službi božji pomikal se je sprevod v istem redu po državni cesti do kapelice ob cesti, kjer je g. župan pozdravil vse dostojanstvenike. Po zahvalnem govoru g. Fr. Doberleta ga nagovori gospodična Ivana Knez povdarjajoč njegove zasluge in rekoč, da je on tisti, ki je takorekoč vsa društva ali vsaj večino njih po Kranjskem ustanovil ter se ga v pravem pomenu besede more imenovati očetom gasilstva. Bilo je že mnogo mož pri društvih, ki so pa odložili to težko breme ali pa umili, a on stoji še na svojem mestu kot skala ob morji, ne zmeneč se za valove, ki se vanjo zaganjajo, ter mu slednjič izroči krasen šopek G. Doberlet se zahvali in poda nato diplomo za tridesetletno delovanje članu Jerneju Svetliču, ki se je ginjen zahvalil.
Temu je sledilo defiliranje pod poveljstvom g. Turka pred županom, g. Doberletom in občinskim odborom in odhod na vrt g. Travna.
Po obedu napije g. Turk g. Doberletu, na kar se ta zahvali.
Nek društvenik je v daljšem govoru v pretres jemal razvoj društva od začetka do danes, kako se je moralo društvo od spočetka za svoj obstanek boriti, a danes stoji društvo vse drugače, ko sta mu župan in občina naklonjena. Pred nekolikimi leti, ko je današnji načelnik prevzel poveljništvo, je imelo društvo okoli 2000 kron dolga, a danes, pod njegovim poveljstvom in marljivim delovanjem, se je ta dolg skrčil na 800 kron. Tudi bolniško blagajno je društvo ustanovilo in z veseljem morem poročati, da imamo že danes 700 kron plodonosno naloženih. Spomnivši se še umrlih članov napije g. Doberletu in vsem gasilcem Ko je še govoril g. Ahčin, se je oficielni del zaključil.
Ob 4. uri se je pričel koncert ljubljanske društvene godbe, ki je prav neumorno svirala in za to mnogo pohvale žela. Srečolov, nmetalni ogenj, plezanje, koriandoli-bitka ter naposled ples so zaključili zvečer veselico, plesalo seje pa skoraj do ranega jutra. V nadeji, da se še večkrat vidimo, vam kličem krepak «Na pomoč!»	L.	Stricel ml.
Petindvajsetletnica prostovoljnega gasilnega društva v Kranju.
Dolgo časa že ni bilo tako lepe slavnosti v Kranju, kakor o priliki petindvajsetletnice ondotnega gasilnega društva. Skoraj vse hiše so bile z narodnimi in cesarskimi zastavami okrašene, s čimur je meščanstvo pokazalo svojo naklonjenost do tega društva. V soboto zvečer je napravilo društvo z godbo podoknico gospodoma ces. svetniku županu Karolu Savniku in okrajnemu glavarju Alfonzu Pircu, kateri je prisostvovalo mnogobrojno občinstvo.
V	nedeljo zjutraj je krasno vreme privabilo na stotine tujih gasilcev in drugih gostov, ki so dohajali z vlakom in na vozeh od blizu in daleč, da se udeleže slavnosti petindvajsetletnega obstoja bratskega društva.
Z zjutranjimi vlaki došla društva odkorakajo do «Stare pošte», kjer jih pozdravi društveni načelnik g. Alojzij Pečnik, in kjer je bil potem zajutrek. Nekaj časa pozneje pridejo še gostje z vozovi, nakar se vsa društva zbirajo ob pol 11. uri v «Zvezdi» za odhod k cerkvi k službi božji.
Sedem gasilcev-jezdecev iz Šenčurja in Vogljan je jašilo na čelu sprevoda, tem je sledila godba, in potem društvo za društvom. Koder se je sprevod pomikal, je bil pozdravljali od občinstva, a dražestne gospe in gospodične so sipale krasne šopke raz oken, tako da so bili čez nekaj časa vsi gasilci v rožcah, kar je napravilo posebno na vnanje goste najlepši vtis.
Po službi božji odkorakajo društva pred mestno hišo, kjer so sevsledeče izvrstik: Kranj, veteranci, Ljubljana, Šiška, Stara in Škofja Loka, Železniki, Šenčur, Predvor, Ježca, Ljubno, Mošnje, Tržič, Radovljica, Selce, Kamnik, Kamna gorica, Stražišče, Vič, Voglje in Cerklje.
Gospod ces. svetnik župan Karol Savnik pozdravi v imenu mesta Kranja vsa došla društva nastopno: Častiti gostje, častito občinstvo! Cast mi je vas sprejeti, ko se ravno vračate od božjega hrama Odzvali ste se povabilu našega društva, ki praznuje danes svojo petindvajsetletnico. Prihiteli ste od blizu in od daleč, da se z nami veselite dne praznovanja in veselja Častiti gostje, dragi gasilci! Zvesto ste se držali svojega gesla «Bogu v čast, bližnjemu na pomoč». Kamor vas bode danes pot po našem mestu peljala, bodite prepričani, da vas bode naše občinstvo povsodi z navdušenjem pozdravljalo V to ime kličem vsem gasilcem krepak dobro došli!
G. Turk iz Ljubljane, kot poveljnik vseh zbranih društev, zahvaljuje se g. županu, povdarjajoč, da so se vsa društva z vnemo vabilu bratskega društva odzvala ter se te slavnosti udeležila; zahvaljuje se nadalje za lep sprejem, ki so ga kranjsko gasilno društvo, mestna občina ter občinstvo priredili, pravi, da smo ponosni, udeleževati se tako izredne slavnosti in zakliče slednjič občini ter nje županu trikratni «Na pomoč».
G. Stricel kot zastopnik zveze pozdravi člane jubilante, ki že odkar se je to društvo osnovalo pa do danes še zmeraj z mladeniško vnemo delujejo v prid in blagor bližnjemu, pravi, da si je gasilstvo sedanji ugled in sedanjo veljavo moralo tako-rekoč šele priboriti, da so bili gasilci v mnogih slučajih sprejeti s kamenjem, da so se jim stavljale vse mogoče zapreke, a danes je tudi občinstvo drugih misli ter kliče v slučaju nesreče na pomoč. Vzpodbujajoč jih naj še nadalje tako vneto in zvesto delujejo v prid in korist društva in želeč jim še mnoga leta jim kliče «Na pomoč».
Nato razdeli g. Stricel diplome za petindvajsetletno delovanje sledečim jubilantom: Anton Depoliju, Fran Erženu, Lovro Grohanu, Alojzij Pečniku, Anton Rošu, Fran in Janez Zupancu, Karl Jägru in Karl Modrijanu.
Po razdelitvi je bilo defiliranje pod vodstvom g. Turka pred županom, občinskim zastopom ter zastopnikoma zveze gg. Striceljem in Fajdigo.
Ob 1. uri vršil se je banket na okrašenem vrtu g. Petra Majerja, pri katerem je sodelovala meščanska godba, a tudi nekaj zborov so Kamnogoriški gasilci-pevci zapeli. Banket so počastili gg. okrajni glavar Pirc, drž. in dež. poslanec Ferjančič, dež. posl. Ciril Pirc, ces. svet. župan Savnik, občinski odborniki ter zastopniki raznih društev s svojim posetom. Prvo je napil g. župan Savnik, rekoč, da nas ne kliče danes tužni glas rogu, in tudi ne obupni glas sosedov, da bi jim na pomoč hiteli, a prišli ste, da praznujete petindvajsetletnico našega društva. Prihiteli ste danes v naš krog, da se z nami radujete in da se navdušujete za nadaljnje delo. Počastili so vas danes okrajni glavar, zastopniki zaveze, veteransko društvo in veliko drugih odličnih gospodov. Mili gostje! Mesto Kranj se je danes pomladilo, zastave vihrajo, veselje povsod in tudi oni se vas hvaležno spominjajo, katerim ste nekdaj svoje imetje rešili ali obvarovali
Na tem slavnostnem prostoru nam silijo pogledi k Onemu, ki bode praznoval čez nekaj dni svoj 74. rojstni dan.
Ne pripušča mi srce drugače, da zakličem zaščitniku vseh gasilcev, našemu preljubljenemu vladarju cesarju Francu Jožefu trikratni Slava!
Navdušeni so se odzvali vsi temu klicu, nakar zaigra godba cesarsko himno, katero navzoči stoje poslušajo.
Tajnik Eržen napije v daljšem govoru vsem navzočim veljakom.
G. okrajni glavar C. Pirc napije kranjskemu gasilnemu društvu k petindvajsetletnici, rekoč, da je 25 let dolga doba v življenju posameznika kakor društva. Veliko društev se je v tem času osnovalo, a tudi mnogo jih je zopet propadlo. Povzdigujoč ta društva kot najbolj humanitarna in potrebna, ki uživajo simpatije vseh občanov, želi domačemu društvu, naj bi tudi v prihodnje tako napredovalo in procvitalo, kličoč mu «Na pomoč!»
Dež. posl. Pirc napije jubilantom in društvenemu načelniku g. Al. Pečniku ter častnemu članu Karolu Jägru, g. Turk g. županu in občinskim zastopnikom, g. Fajdiga iz Kamnika narodnim damam kranjskim, rekoč, da smo bili vsi presenečeni in da ni nobeden mislil, da bodemo tako sijajno sprejeti. Iz mnogih oken vsipali so se šopki na gasilce, iz česar je vidno,
da stoji tudi ženstvo na strani gasilcev. Dovoljujem si čašo vzdigniti ter jim zaklicati trikratni «Na pomoč».
G. župan Savnik napije za okraj jako vnetemu in skrbnemu okraj, glavarju, g. Stricel drž. in dež. posl. g. Ferjančiču v imenu zveze, zahvaljujoč se mu na naklonjenosti in za njegovo delovanje v prid društvom, na kar je g. Ferjančič odgovoril in nazdravil ideji humanitarnosti, ki je izražena v teh društvih.
G. Košinelj, župan iz Železnikov, napije okraj, glavarju g. Pircu.
G. Janko Sajovic se spominja očeta kranjskih gasilnih društev, Fr. Doberleta, ter napije zastopnikoma zveze, gg. Stricelju in Fajdigi, nakar g. Stricel v svojem zahvalnem govoru predlaga, naj se odpošlje brzojavka g. Doberletu, ki je z g. Achtschinom brzojavnim potem poslal svoj pozdrav. Se takoj odpošlje.
Slednjič omenja g. Turk še vpeljavo slovenskega poveljevanja in napije častnemu članu g. K. Jägru.
Razun g. Doberleta so poslali pozdrav tudi blejski gasilci.
Popoldne ob 4. uri se je pričel koncert na istem vrtu. Polno najodličnejšega občinstva se je zbralo. Meščanska godba je hvalevredno svirala, a tudi čitalniški pevci so prepevali najlepše pesmi, in so se morale nekatere na vsestransko željo ponavljati.
Prekmalu je prišel čas ločitve, in morali smo se posloviti od lepega mesta Kranja z nadejo, da se zopet ob štirideset-ali petdesetletnici vidimo. Gasilnemu društvu kranjskemu kličem krepak bratski «Na pomoč»!	L.	Stricel	ml.
Dimniki iz stališča gasilstva.
Dimniki so pravilno izpeljani, največ navpični kanali, ki odvajajo raz kurišča dim; ločimo jih: a) v ozke, tako zvane ruske dimnike, b) v navadne široke dimnike in c) v velike dimnike.
Za varnost proti ognju v poslopju je izpeljava dimnikov posebno važna. Za vse dimnike, naj bodo tako ali tako sestavljeni, veljaj pravilo, da med lesovjem, ob katerem so čestokrat izpeljani in med kanalom bodi zidna opeka po ploskvi položena, a špranje naj se s strešno opeko zadelajo, da se zabrani tudi morebitno prodiranje iskric.
Ruski dimniki so lahko okrogli, kar je navadno, ali pa tudi oglati. Na notranji strani morajo biti gladki v svrho lažje snažitve. Prosezna ploskev naj obsega vsaj 255 cm2, kar se enači 17 cm dolgemu in 15 cm širokemu čveterokotu.
Ti dimniki se napravljajo pri popolnoma ognja varnih hišah (pri hišah kritih s skodlami ali s slamo se jih ne sme delati), morajo se vzdigati vsaj 1 m čez strešno ploskev, a ne sme en dimnik nikdar služiti za v6č kot štiri kurišča, tudi ni pripuščena izpeljava dima v dimnik iz raznih nadstropij. V bližini naj ne bode slamnatih streh, ker je večkrat izgoritev vsled hudega prepiha nepopolna in lahko prilete še žive iskre iz dimnika. Vsak dimnik ima za snaženje dvoje snažilnih vratič, ki se morajo prav dobro zapirati. Ako so v bližini snažilnih vratič leseni obstojni deli, morajo isti biti s pločevino obdani. Snažijo se ti dimniki s ščetjo in kroglo vedno od vrha navzdol.
Navadni dimniki se pri modernih stavbah ne delajo več, izvzemši ako isti služijo posebnemu namenu; premer njihove daljave je vsaj 48 cm, širjave 45 cm. O varstvu proti ognju veljajo pri teh dimnikih ista pravila kot pri prejšnjih. Snažijo se na način, da pleza dimnikar po dimniku in z grebljo odtrga saje, potem pa še omete z brezovo metlico. Ako so dimniki visoki, morajo imeti dobro se zapirajoča železna vlažna vratiča.
Visoki dimniki pri tovarnah se delajo le za večja kurišča, kakor so pri parnih kotlih i. t. d. Napravljeni morajo biti tako, da nimajo sosedje povoda do pritožb, v višini vsaj 35 metrov.
Naprava takih dimnikov se mora oblastveno dovoliti na podlagi komisijskega pregleda in pristojnih predpisov.
Gasilec pa pride osobito na deželi v položaj, da vidi nepravilno proti postavi napravljen dimnik, ki je v slučaju požara čestokrat nevaren gasilcu delujočemu pri požaru.
Po deželi so v prejšnjih časih največ zidali navadne dimnike, ki so ob enem služili za prekajevanje svinjine; taki dimniki so bili mnogokrat brez podzidave in so sloneli le na
tramovju stropa. Večkrat se vidijo na podstrešju do strešnega izhoda poševno ležeči dimniki, ki so iz raznih vzrokov tako napravljeni, a slone na lesenih podstavah. V slučaju požara pregore te lesene podstave in dimnik se zruši ter često predere strop in opeka ali kamen poškoduje kar doseže. Da, celo navpično stoječi dimniki izgube vsled izgoritve strešnega cimpra svojo oporo in se lahko poderejo. Pravilno je tudi pri požaru take dimnike podpreti ali podreti, da se pride v okom nesreči. Marsikateremu gasilcu je poškodoval razrušujoči se dimnik ude, ali ga celo ubil; treba je toraj tudi tu previdnosti!
Gasilno in reševalno društvo v Ljubljani.
Zadnjič smo poročali, da se je ljubljansko gasilno društvo razpustilo in da se namesto njega snuje novo društvo. Osno-valni odbor «Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva , tako se namreč zove novo društvo, je napravil temeljito premišljena in sedanjim razmeram primerna društvena pravila ter je ista najprvo predložil občinskemu svetu ljubljanskemu, potem pa c. kr. deželnemu predsedstvu v Ljubljani v odobrenje. Občinski svet ljubljanski in pa deželno predsedstvo sta pravilom pritrdila, in sicer poslednje glasom razpisa z dne 3. junija 1904, št. 2156.
Na podlagi odobrenih pravil je osnovalni odbor sklical dne 4. julija t. 1. osnovalni občni zbor in izvolil se je nastopni odbor: načelnik: Ludovik Stricel star.; podnačelnik: Josip Turk; tajnik: Ivan Vole; blagajnika: Fran Barle in Anton Leutgeb; tajnikov namestnik: Ivan Andlovec; blagajnikova namestnika: Iv. Perme in Gustav Zornič; kot četopoveljniki: Anton Dintar, Jakob Porenta in Fran Lipovš. Zdravniki so izvolili Frana Finza načelnikom zdravniškega oddelka, pobočnikom pa je bil imenovan Fran Čuden Novo društvo se je takoj po ustanovitvi prijavilo k «Zvezi gasilnih društev». Najstarejšemu in obenem najmlajšemu gasilnemu društvu kličemo tovariški «Zdravo!»	B.
Dopisi.
Tacen-Šmartno, 24.'julija. V nedeljo ob 3. uri 5 minut popoldne zapazili so dva uda našega društva in nekateri vaščani iz Tacna, da v sosednji vasi v Šmartnem gori. Hipoma se jo zbralo 20 mož našega gasilnega društva s podnačelnikom pri novi gasilarni, katera sicer še ni popolnoma dodelana, a v kateri se je vendar naša brizgalna že črez 14 dni nahajala, ter jadrno odšlo na pogorišče. Koj pri odhodu zapazili so gasilci raz brizgalne še dva druga ognja, in sicer enega pri Posavju, drugega proti vzhodu v daljavi, tako, da nam kraj pogorišča še danes ni znan. Ob ovinku pod «puščavo» na okrajni cesti proti Šmartnem zapazilo je gasilno društvo, da gori takoime-novana «Petelinova koča» na južnem delu vasi. Ker je pa med okrajno cesto in zgoraj imenovano kočo širok in globok jarek in ker ni nobenega pravega pota do nje, sneli so gasilci svojo snemalko z voza ter jo po jako ozki in strmi poti do jarka nesli, kar dokaže, da so snemalke koristne in rabljive tudi na deželi, a to naj bode povedano onim, ki so trdili in še trdijo, da je model snemalk le priporočljiv za mesta in trge, medtem ko čveterokolesne brizgalne le na deželi ustrezajo svoji nalogi. Naša brizgalna je bila takoj, ko je dospela na lice mesta, v akciji in pričela gasiti še goreče dele imenovane koče. Istotako je prihitelo na pomoč naše bratsko društvo iz Gamelj takoj za nami in pokazalo, da je jako dobro izvežbano. Skupno in energično delujoč sta društvi kmalu pogasili še goreče dele koče, ki je stala na robu ježe in bila iz lesenih plohov sestavljena s slabim strešnim stolom in s slamo krita. v Posebno se je odlikoval ognjegasec trobentač Janez Sever iz Šmartna. Ta je bil na licu mesta, predno sta društvi prihiteli. Vzlic plamenu je pogumno vdrl v izbo ter iz nje prinesel mater in hčer, toda žalibog že obe mrtvi. Tramovje je pokalo a ljudje so kričali: «rešite še otroka, rešite nedolžno dete!» Janez Sever je zopet skočil v gorečo izbo in iskal otroka, našel ga pod posteljo ter popolnoma nezavestnega ven nesel na prosto. Tu so ga prevzeli gospodična Ana Wester, tukajšnja učiteljica, soproga g. nadučitelja in načelnika tukaj-
šnjega gasilnega društva Franja Lavtižar in posestnik in gostilničar Josip Rotar ter s tem, da so ga močili in drgnili z vodo in jesihom, zopet obudili k zavesti. Tik goreče koče ležale so mrtve na osmojeni posteljni opravi Marija Lampič, mati, njeni hčeri Barbara, 22letno dekle, in Marija omožena Civha iz Gor. Gameljnov št. 32. Čudno pa je, da je v isti sobi, kjer so te osebe našle smrt, čevljar Fran Civha, mož od strele ubite Marije Civha, ki je bila v blagoslovljenem stanu, nepoškodovan ostal. Prizor na pogorišču bil je naravnost pretresljiv. Okrog mrtvecev zbrano je bilo polno občinstva. Gospod župnik Jakob Strupi prihitel je, da bi ponesrečene djal v poslednje olje, misleč, da je v njih še življenje, toda vsi poskusi, jih v življenje obuditi, so bili brezuspešni. Nad nami blisk in tresk in huda ploha, pokanje tramov in praskanje vode, katero je metala izborna brizgalna društva Tacen-Šmartno s tako silo, da je lomila goreče dele strehe in jih metala daleč na okrog, tam vzdihi, jok in stok. A vse to prevpilo je poveljevanje pod-načelnika gasilcev, ki so neumorno delovali, dokler ni izginila zadnja iskra ognja. Plakali so otroci in žene, da celo možje so pretakali solze. Ljudje so še vedno drvili na mesto požara, dokler niso gasilci pripeljali krstev, ter trupla mrtvecev vanj položili in jih odnesli dvoje v Šmartno in jednega v Gor. Gameljne. Pogasivši ogenj skušalo je načelništvo dognati dohod strele, a ni moglo priti do končnega zaključka. Sled strele konstatiral se je nad na južni strani koče sc nahajajočo pečjo. Pod isto sledjo nekoliko na pošev poznati se na leseni a ometani steni dve praski. Sled strele pozna se tudi v veži pred ognjiščem v kotu in na steni in vse to na južni steni koče. A zunaj kaka dva metra od koče rastoča jagnjeda kažeta dve okrog 40 cm široki rani. Temu nasproti pa trdijo prvi prišleci na pogorišče, da je ogenj izbruhnil nad mi severni strani koče se nahajajočimi durmi. Jernej Šuštar iz Smartna, lastnik te koče, bil je zavarovan pri dunajski zavarovalnici samo v znesku 300 K. Zavarovalnino je redno plačeval. Da ni bil tako hud naliv, bi gasilci veliko več posla imeli, kajti iskre so padale na s slamo kriti hlev in skedenj posestnika Jerneja Šuštarja, a k sreči niso imele vsled naliva učinka. Gašenje se je vršilo v najlepšem redu. če se odšteje, da je počila pri metalni strani ena cev, sta šli gasilni društvi s popolnoma nepoškodovanim orodjem od pogorišča, v svesti si, da sta vestno izvršili svojo nalogo in vse potrebno in mogoče ukrenili, kolikor je bilo v njih moči, z malimi sredstvi, katera so jima bila na razpolago. Ljudstvo občudovalo je izborno izvežbanost obeh društev, ter se osvedočilo, kako potrebna in koristna je institucija gasilnih društev.	Ivan Malinšek, delovodja.
Kostanjevica. Poskus brizgalniee najnovejšega sistema vršil se je v navzočnosti novo nastopivšega gasilnega društva mesta Kostanjevice pod vodstvom načelnika g. Leopolda Bučarja, župana g. Ivana Globočnika in svetovalca g. Uršiča, kakor tudi velike množice meščanov. Stroj je najnovejše sestave, črpa vodo desno in levo, dela z enim ali z dvema curkoma in ima najnovejši reducirani ravnotež, s pomočjo kojega se delovanje za 4 % zmanjša. Stroj je veličine od 125 mm razmaka in potrebuje za delo samo osem mož; inače stroji te veličine stare sestave potrebujejo 14 do 16 mož. Poskus je pokazal, da je osem mož gonilo brizgalnico in da je ista na ustnik od 15 mm imela 28 metrov daljine, a na popolno število moštva pa čez 30 metrov, akoravno je veter nekoliko oviral mlaz. Konečno se je raztegnilo 260 metrov cevi in poskusilo brizgati. Resultat je bil jako povoljen, kajti brizgal ni ca je metala še na 18 metrov daljine vodo od ustnika omenjene dolžine. Stroj je jako okusno izdelan po najnovejših sestavah in ker se ž njim zamore v vsakem položaju delovati, je za gasilna društva uporaba strojev te vrste samo priporočati. Našemu novemu gasilnemu društvu pa priporočamo, da se njega moštvo dobro vežba na stroju in da ga z vso skrbnostjo v dobrem stanu vzdržuje, kajti dober gasilec v pravem času na mestu je v nesreči velika blagodat za narod in celo občino. Na pomoč!	Očividec.
Št. Vid pri Ljubljani. Dne 27. julija so otroci zažgali kozolec posestniku Franc Čepeljniku v Vižmarjih. Novo ustanovljeno gasilno društvo je bilo takoj na mestu požara, tudi je prišlo na pomoč Šentvidsko in Tacensko gasilno društvo, ter so društva ogenj hitro omejili. — Dne 3. avgusta popoldne je strela udarila v kozolec posestnika Franc Kalana iz Guncelj. Gun-
celjski in Šentvidski gasilni oddelek sta bila takoj na mestu požara, presekala goreči kozolec ter lokalizirala druge v bližini stoječe kozolce. Oba posestnika sta bila pri Graški zavarovalni družbi zavarovana	Widmayer.
Novice.
Kak« se je zadržati pri nevihti. O tem predmetu je imel rektor F. Müller predavanje, na katerem je izvajal sledeča pravila. Ce se nahajamo med nevihto na prostem polju, ne smemo prvič nikdar prehitro bežati, ker prepih in potenje na našem telesu sta privlačni sili bliska. Drevje posebno privlačuje nase blisk; ali večkrat je blisk primoran iz spodnjega dela drevesa izstopiti. Neprevidno je torej iskati zaščite pod drevesom, veliko nesreč se je že tako zgodilo. Oddaljimo se od samostoječega drevesa vsaj 15 do 20 metrov, drevo bo blisk od nas odvračalo. Ako pa se še bolj oddaljimo, zgubi drevo za nas privlačno silo. Kakor se je izogibati stanja pod drevesom, se tudi preveč od istega ne smemo oddaljiti. Ce je polje brez drevesa, je najbolje, ako se na tla vsedemo ali vležemo. Bolje, da smo mokri, kakor pa blisku naravnost nasproti teči. Senene ali žitne kope se je vedno ogibati. Ravnotako je nevaren odprt premočen dežnik. Ako nas doleti nevihta v poslopji, kjer je veliko ljudi, storimo najbolje, da gremo iz hiše v primerno daljavo. Prva pomoč od strele udarjenemu do prihoda zdravnika je, da se ponesrečenca takoj prinese na hladen prostor. Tu naj se mu razpne stiskajoča obleka, z vodo pomoči po obrazu in orni je tudi po truplu ali ne z uporabo krpe ali gobe, marveč z gorko roko. To zadostuje pri nezavesti. Oe je nastopila navidezna smrt, naj .se skuša z vso vztrajnostjo, s pomočjo umetnega dihanja delovanje plač in srca oživeti, naj se drgnejo dlani in podplati, tudi močno hladilno drgnenje po telesu ni brez koristi. Oživljenje se spozna na močnem utripanju na glavi in vratu. Pot in spanje, ako nastopi, se mora neomejeno pustiti Tako pravilo omenjenega rektorja.
Gasilni društvi Šmartno-Tacen in Gameljni sta si po prizadevanju načelnika gosp. Frana Lavtižarja postavili novi krasni gasilni shrambi. Koliko je še gasilnih društev brez pripravnih shramb ?
Gasilno društvo v Krškem nabavilo si je od tvrdke R. A. Smekal brizgalnico najnovejšega sistema, cevini voz s 300 m cevi in raztezujočo lestev. Vse to je na svoje stroške nabavila in društvu podarila, velika dobrotnica gospa Hočevarjeva. Ko bi bilo le več takih dobrotnikov in zaščitnikov gasilstva v naši domovini! Orodje je bilo slovesno blagoslovljeno dne 7. avgusta po č. g. župniku Renier-ju, ob obili udeležbi sosednjih gasilcev in vojaških in mestnih dostojanstvenikov, zvezni odbor je bil zastopan po tajniku Troštu in odborniku Ogorelcu. Navzoča je bila tudi gospa zaščitnica društva s svojim nečakom gospodom dr. Janko Hočevarjem. Zbrani gasilci so po končanem opravilu ob zvokih vojaške godbe c. in kr. 16. pešpolka iz Zagreba pred dostojanstveniki defilirali.
Zvezno vodstvo je priznalo in izplačalo v zadnjem času sledečim gasilcem in njihovim ostalim podpore:
Tomo Cerarju v Lukovici 30 K, Janez Strenarju v Po-stojini 30 K, vdovi Marijani Knavs v Sodražici 50 K, Ivan Pušeljnu v Sodražici 20 K, Ivan Mikliču 16 K, Anton Jakopiču 12 K, Franc Franceljnu 10 K in Anton Prelesniku 16 K, vsi imenovani iz Dobrepolja in Leopold Starinu v Dolu 12 K.
Previdnosti je treba tudi pri hitrem alarmiranju ognja. Načelnik necega gasilnega društva je neke nedelje popoldne ukazal svojemu trobentaču alarmirati društvo. Tromba se je po trgu razlegala, društveniki so brzo skupaj hiteli in tekom osem
minut so se odpeljali k četrt ure oddaljeni, na samem stoječi iiiši, ali požara ni bilo nikjer. Sele zdaj se je spoznalo, da je bilo to le navidezno alarmiranje, kot dobra vaja. Po izvršeni vaji so se zbrali gasilci v gostilni na prijateljski sestanek. Cez nekoliko dni pa dobi načelnik od okrajnega glavarstva vabilo, da se ima v uradu zglasiti. Načelnik ugiba, kaj bi vendar bilo, a nikakor si ne more raztolmačiti. Določeni dan se načelnik zglasi pri okrajnem glavarstvu in tu mu rešijo uganko, da se mora taka vaja ne samo županstvu, marveč tudi c. kr. orož-ništvu naznaniti, ker isto mora vsled svoje službe hiteti na po-žarišče, a v tem slučaju je bil trud zastonj. Kaznovan sicer pošteni in marljivi načelnik ni bil, a dobil je le majhen ukor v svarilo za bodočnost.
Obsojena železnica. Pred leti pogorelo je v vasi Rakamar na Ogrskem več hiš, med temi tudi šola in občinska hiša, požar je nastal vsled izletujočih isker mimo tekoče lokomotive kr. ogrske državne železnice. Skoda se je cenila na 110.000 kron. Občina je direkcijo za povrnitev škode tožila pri budapeštan-skem sodnem dvoru. Zvedenei so konštatirali na licu mesta, da je požar res nastal vsled izprliajočih isker lokomotive in na podlagi tega izreka obsodilo je sodišče državno železnico na povračilo škode. O visokosti te odškodnine ima občina natančneje vse določiti.
Prva pomoč pri zinečkanju. ZmeČkanje uda nastane vsled silnega pritiska na dotični telesni del in nastanejo lahko odprte ali pa nevidne rane. Pri odprtih ranah je ravnati kot pri ranah sploh. Pri zmečkanju, kjer ni odprte rane, je najbolje staviti na bolni del mrzle obkladke.
Zveznim*gasilnim društvom.
Skoro bo minilo leto, vendar se nekatera društva še niso odzvala § 11. zveznih pravil, ker niso vposlala še članarine zvezi za 1. 1904., dasiravno smo jih že pismeno opominjali.
Vljudno toraj opominjamo vsa zaostala društva, ki jih je sicer samo še 16, da čim preje store svojo dolžnost in pošljejo zastanek za 1. 1904.
Prošnji za prireditev tiskanic za sestavo računov in proračunov bode skušal zvezni odbor po možnosti ustreči. Na pomoč!
Zvezno vodstvo.
Josip Kolar & C=
Ljubljana Mestni trg št. 9 Ljubljana
priporočajo izdelke iz gume
prve vrste konopne cevi za gasilna društva
tehnične in kirurgične priprave, obveze itd. Priporočamo se sl. gasilnim društvom in oblastvom.
Sp ričevalo.
Odbor ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva si usoja naznaniti, da je s cevmi, katere je pri Vas naročil, povse zadovoljen. Cevi, katere ste nam vposlali — bilo jih je okolu 300 m — so se odlikovale izmed vseh drugih vzorcev, kajti pri presklišnji so držale do 14 atmosfer, in prav to nam je dalo povod, da smo se odločili za Vaše cevi. Cena Vaših cevi je primerna in pri prvi potrebi rade volje zopet z Vami stopimo v dogovor.
V	Ljubljani, dne 18. novembra 1902.
Za o d."bor r
J. Mikuž s. r., zapisnikar. Ludovik Stricelj s. r., načelnik.
J. Červenka
v Pragi VII., 392
priporoča vsakovrstne vozne in ročne brizgalnice, plezalske lestve, cevine vijake, sploh vse gasilske priprave. Vse v največji izberi, po nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih.
V
&>»*&£»»»«<««««« tf $$<<«<««««>»»»»»»&
J. C. Gerber
trgovina s papirjem in knjigoveznica
Kongresni trg Ljubljana Kongresni trg
ima vse uradne knjige za gasilna društva v zalogi, in sicer:
A. C. Achtschin < Vežbovnik» .	.	.	1	K —	v
Osnovnik...................4	» 40	»
^ Službeni zapisnik...........4	» 40	»
Blagajniška knjiga.........1	do 2	K
Zapisnik...................1	» 2 »
Sr*
w
w
7pIn==Jr=in==lr==3'r=3r=EIr=Jiy=Jr=iJr=Jr==Jr=Jr=lr=Jr=Jr=Jr===If==iJr=Jr
II j JrStrnOTTnIT Trnnrrn L'Gr;,!; IG mTnPfTTn rrtrn L V Vri rrrttt 'frrrrt rrrrri rtrrn rrrfn h'Vrvi ,11. .Vh'r V.VVn ih r
Ü;	Ces.	kr.	priv. *
tvornica strojev, brizgainic, eevij iu ognjegasilnih predmetov, prva moravska tkalnica cevij in pasov
R. A. Smekal
v Czechu pri Prostejovu
podružnice: Zagreb-Praga-Smichov odlikovan
s 112 svetinjami, častnimi diplomami i. t. d.
priporoča se za nabavo vsakojakih brizgainic, gasilnega orodja, pasov i. t. d., kmetijskih strojev, peronospora-brizgalnic
po najnižji ceni
kakor v lastni mehanični tkalnici tkane cevi najbolje vrste
po zdatno znižanih cenah.
Postrežba je točna in solidna, pod ugodnimi plačilnimi pogoji na obroke. — Jamčenje za brizgalnice 5 let
S spoštovanjem Podružnica R. A. Smekal—Zagreb.
-,"°TlJen° * ^ Diplome
za gasilce, veterane in častne občane, spominske liste, učna pisma itd. izdeluje lično in ceno
1^. Aust
% llnnata***6 ^
Jamstvo 5 let.	Jamstvo 5 let.
C. kr. privileg.
tvornica brizgainic, črepalnic in drugih strojev
R. CZERMAIC-A
v Toplicah (Češko)
dobavlja
brizgalnice vsake vrste, hidrofore in vse drugo ognjegasilno orodje.
Najugodnejši plačilni pogoji.
m
Društvene pečate
izdeluje po 4 K 50 h z vso pritiklino
J. E. Tintner
Dunaj, 'V., Krongasse 6.
(Naroči se lahko pri uredništvu «Gasilca».)
i
I./Ž.
I. goruje-aivstrijska naprava gasilnih orodi j in »prave
Konrad Rosenbaner
•\r Linču (Gor. .z^-vstrijslno)-
Sesalne brizge vsakega sestava.
Strešne, kljukaste, vtikalne in mehanične pomikalne lestve. Vsakojaka oprava za plezalce in šarže.
Razsvetljevolne priprave in glasbila. Sanitetne epiave in dimne Isrindse.
€
Izvrstne konopne cevi nepreJcosljire dobrote. Cedilniki zastonj iu poštnine prosto. Olajševalni plačilni pogoji.
V;
St/
St/
St/
St/
St/
St/
St/
St/
St/
St/
St/
St/
si/
st/
t
si/
si/
st/
St/
Konopne cevi
ki prenašajo največji pritisk, za vodovode, parne in druge brizgalnice, dalje ovite sesalne cevi, gumirane konopne cevi, cevi iz gume, kovinske cevi, kakor vse enakovrstne naprave se dobe po ceni pri
Franc Gradischegg
Inomost -Wilten (Innsbruck-Wilten)
Tempelstiasse št. 14 in 16.
Specialna trgovina s cevmi.
Vzorci na razpolago.	Ceniki	brezplačno.
Lahki plačilni pogoji.
St/
st/
T
St/
St/
St/
St/
si/
st/
st/
st/
st/
st/
si/
si/
st/
st/
st/
st/
Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — Natisnila Kleinmayr & Hamberg v Ljubljani.