Barjanski utrinki
Ob vsakokratnem ponovncm vračanju na barjc, ko se mnoge značilnosti kažejo v ved-no novi luči in se dograjuje vtise iz predhod-nih ohiskov, se polagoma dojema vso en-kratnost pojavov, ki se dotikajo raznolikosti življenja. Bodisi ob opazovanju prirodnih pojavov, ali pa ob pogovorih z ljudmi, sc polagoma razgrinja vsa dotlej prikrita kul-turna in zgodovinska dcdiščina, značilna za to območje. Plcčnikova arhitcktura oklepa reko v stari Ljubljani. Veliki mojster je uporabil pri oblikovanju zapornice v Mostah stare cgipčanske motive. Rcliefne podobe najdejo svoje vzore v prctekJih tisočletjih, ko so ob Nilu gradili piramidc in jc voda tcdaj, tako kot danes, pomenila i/vir življe-nja. Iz obdobij, ko so naslajalc piramide, so najdišča v barjanski šoti, ko so postavljali stavbc na koleh. In če si oglcdamo gradbišča. današnjih stavb na barjanskih tleh, znova strinimo, kako stroji potiskajo v mehka tla dcbla dreves na katerih poteni postavijo te-meljc.
Kmetje nalctc pri delu na polju še vedno na predmete iz preteklih tisočletij. Bagerist najde ob izkopu kanala značilno podkev tur-škega konja. V marsikateri hiši na barju hranijo del opremc iz preteklega stoletja, ko so še čolnarili po Ljubljanici. Veslo, veriga
za vleko čolna, del čolnarskega oblačila. Končno nalete pri kopanju jarkov za odtok vode na čoln, zakopan v šoti. Pri mostu v Podpeči se ob nizki vodi prikaže rob velike-ga tovornega čolna, ki se je v tem stoletju potopil, naložen s kamenjem iz podpeškega kamnoloma. Kot začarano deluje staro barje pri Goričici. Breze, vresje in mehka šotna tla, ki zanihajo, če se človek sunkoma pre-makne. Pri mnogih hišah hranijo značilne trioglate lopate na ravnih ročajih, s katerimi so še prcd desetletji rezali šoto. Tu so še zakrita obrobja, kot recimo pri Bevkah, kjer je ob robu gozda prikrito manjše jezero, ki je ohranilo vse značilnosti pravega barja. Nenavadno razburkane so pomladne selitve ptic, ki se poženejo na poplavljena področja. Pod črnico počivajo ostanki starih kolišč. Ob vožnji po reki so v bližini zaselkov in vasi še vedno ohranjcni ostanki tovornih pristanišč in pomolov.
Clovek nehote pomisli, da bi bilo mogoče vse te drobce vtisov, te predmete, ki so raztrescni po vaseh ali dostopni ob krajšem sprehodu, nekako zbrati na enem mestu. Nehote se vsili misel, da je morda kje ob reki zapuščena hiša, ki bi jo bilo možno preurediti in zbrati v njej te predmete. Od načina gradnje, od minevanja posameznih
zgodovinskih obdobij, od dogodkov, ki so se odvijali v bližnji preteklosti in so zapustili sled v zemlji ali ob reki, do predmetov, ki bodo počasi razpadli na senikih in v hlevih, morda bi se po premisleku našel način, da se marsikaj ohrani in prikaže bodisi v zbirki ali na izletu. Morda bi prav tak način popestril precej reven poletni utrip. Vožnje z ladjo za
prevoz turistov, kakršno že imajo pri Ljub-ljanskem rekreacijskem centru, se lahko po-veže z obiskom zanimivosti, ki so dostopne ob vsakem trenutku. Morda je zaenkrat še preveč ambiciozni razmišljati o muzeju bar-janske kulture, ki naj ohrani vsaj del kultur-no zgodovinske dediščine, predno jo do-končno uniči z ob časa, morda o nekakšni kombinaciji muzeja na prostem in stalne zbirke v avtentičnem okolju.
Navrgli smo pač nekaj misli, ki so se same po sebi utrnile ob delu pri snemanju filma o barju. Nadalje je to misel možno razvijati v okviru turističnih društev. Upoštevajmo pač, da bodo tudi turisti, ki bodo drveli po novi avtocesti čez barja, ali vsaj nekateri med njimi, želeli spoznati posebnosti okoli-cc Ljubljanc. Vprašanje je samo, če bomo znali vse te zanimivosti dostojno predstaviti in povezati v obliki nekega doživetja. So-dobni turist bo namreč vedno bolj želel po-leg obiska dežele v kateri se nahaja, poglobi-ti tudi svoje vedenje o svetu v katerem se je znašel. Nam pa lahko vsa ta doživetja obo-gate naš vsakdan.                  Tekst in foto:
BORIS VIŠNOVEC