POGUMNO V IZVOZ
Pomemben prispevek delovne organizacije k zunanjetrgovinski bilanci občine Grosuplje
Delovna organizacija LIVAR, ki je v sestavi SOZD IMP, je v slovenskem, jugoslovanskem pa tudi mednarodnem prostoru vse bolj prisotna s svojimi izdelki. To so ulitki iz sive, modularne litine, barvastih kovin ter armature za različne pretočne medije. Pri-bližno 700-članski kolektiv iz Ivančne gorice se je s svojim do-sedanjim uspešnim delom in hi-trim razvojem prebil v sam vrh slovenskega in jugoslovanskega livarstva. Pri tem smo svoje iz-delke uspeli plasirati na zahtevna zahodnoevropska tržišča, v zad-njemčasupase vsebolj uveljav-Ijamo tudi na Bližnjem vzhodu, predvsem v Iraku.
Poslovno leto 1982 je za nami. V delovni organizaciji LIVAR pa v tem trenutku pre-gledujemo in ugotavljamo uspešnost dela v preteldem letu. Ocenjujemp, da bomo leto 1982 zaključili zelo uspešno z vidika vseh ekonomskih kategorij. Res je, da bo plan presežen le za nekaj odstotkov, vendar je po-trebno poudariti, da je bil tako visok, da dober rezultat zagotav-
lja že njegovo doseganje. Tako predvidevamo, da bo dosežen indeks celotnega prihodka 144, indeks dohodka 137, indeks či-stega dohodka 152, ter indeks poslovnega sklada 190.
Že v septembru 1982 so sa-moupravni organi obravnavali smernice plana temeljnih orga-nizacij in delovne organizacije LIVAR za Ieto 1983. V začetku decembra (9-12.1982) je bila or-ganizirana skupna seja družbe-nopolitičnih organizacij, samou-pravnih in poslovodnih struktur našega kolektiva, na kateri smo razpravljali in se dogovarjali o bodočihplanskihnačrtihierizyr-ševanju zastavljenih nalog in ob-veznosti. Konec meseca decem-bra (29.12.1982) pa so potekaie seje delavskih svetov temeljnih organizacij in delovne organiza-cije, na katerih so delegati po razpravi sprejeli plan za leto 1983. Iz povedanega je razvid-no, da je bila na vseh področjih zastavljena široka aktivnost za uresničitev nadaljnjega razvoja delovne organizacije LIVAR.
V letu, ki se je pravkar izteklo,
smo bili priče najrazličnejšim administrativnim ukrepom, s ka-terimi celotna družba želi izbolj-šati ekonomski položaj Jugosla-vijezlasti njenzunanjetrgovinski primanjklaj. V resoluciji o poli-tiki izvajanja družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1981—1985 vletu 1983 jeopre-deljeno, da bomo izvoz na kon-vertibilno področje v občini po-večali realno za 18 odstotkov, v planu delovne organizacije LIVAR pa znaša ta številka 18,7 odstotka. Zato smo povprašali glavnega direktorja delovne or-ganizacije LIVAR Valentina Mendiževca o vplivu ukrepov ZIS na poslovanje delovnega ko-Iektiva LIVAR; kako je z mno-gokrai omenjenimi olajšavami, ki naj bi jih bili deležni izvozniki na konvertibilna tržišča;o uspe-hih in problemih, s katerimi se kolektiv srečuje pri izvozu; o mestu LIVAR-ja kot izvoznika in njegovem pomenu za občino Grosuplje in SOZD IMP; kako bo z založenostjo s surovinami v letu 1983 ter katere so glavne re-zerve, ki ji h je potrebno aktivira-ti, da bomo načrtovane planske obveznosti v letu 1983 uspešno izvršili?
»Na zvezni ravni je bilo v letu 1982 sprejetega marsikaj nove-ga, kar bistveno vpliva na gospo-darjenje, vendar je potrebno omeniti, da je bila naša delovna organizacija v preteklostf vedno stabilizacijsko naravnana. Pri tem nam daje veliko prednost status izvoznika. Vsi ti ukrepi so bili sprejeti za večji izvoz, desti-mulativni pa so za tiste OZD, ki ne izvažajo. Zato lahko ocenimo, da nas ukrepi niso bistveno pri-zadeli, saj izvaiamo 3,5-krat do 4-krat več kot uvažamo. Menimo tudi, da je 30 odstotjao razpola-ganje z deviznimi sredstvi v pre-teklosti zadoščalo za uvoz naj-nujnejših surovin in rezervnih delov. Če pa želimo nadomestiti nekatere iztrošene strojne kapa-citete, bomo ob veljavni devizni zakonodaji tudi tni imeli nekaj težav.
V zadnjem času se o izvoznih premijah govori vsepovsod in pri nekoliko slabše informiranih prevladuje mnenje, da so izvozne stimulacije zlasti premije že dosegle previsoko raven. Po trebno pa je poudariti naslednje: za izvoz na zahod prejemamo izvozne premije od 9 do 11 od-stotkov, za izvoz v nerazvite dežele, kjer je tudi konvertibilno plačilo, pa 23 odstotkov. Pri obračunavanju izvoznih premij se upošteva tečaj ZIS, ki je bi-stveno nižji od realnega. Poleg tega premije prihajajo z veliko zamudo, saj trenutno Narodna banka Slovenije dolguje izvozni-kom premij v vrednosti 5 mili-jard din, samo nam pa preko 15 milionov. Nismo prepričani, da nam bo do zaključnega računa uspelo te premije dobiti, zato ocenjujemo, dabotadelsredstev izpadel iz dohodka. Menimo, da je to nepravilno do izvoznika, kajti izvozne premije niso po-klon družbe izvozniku, temveč so sestavni del izvoznih kalkulacij. Zato bi bilo prav, da bi za zamu-jena plačila prejemali obresti. Dogaja pa se ravno obratno, da nam Narodna banka izstavi me-nico, ki se ne da eskontirati. Tako mora izvoznik plačevati obresti za lastni kapital.
Poleg že naštetih nekaterih težav, ki izvoznike močno obre-menjujejo, pa je potrebno izpo-staviti še nekatere druge slabosti, «ki so nenehno prisotne.
Delovna organizacija LIVAR se z izvozom vključuje v Za-hodno Evropo (Zahodna Nemči-ja, Nizozemska, Avstrija). Znano je, da imajo te dežele nizko stopnjo inflacije (4 di 6%) to pomeni, da tudi cene ne fa-stejo hitreje od inflacije, temveč celo padajo. Na Splošnem zdru-
ženju črne in barvaste metalur-gije je bil izdelan izračun, da, v primeru, če bi želeli izvoziti brez izgub, bi moral znašati realen tečaj dinarja 80 din. To pomeni, bi morala biti zadnja devalvacija dinarja približno 40% s predpo-stavko, da se'cene surovin ne bi spremenile." Vse pogodbe, ki bodo podpisane s tujimi part-nerji pa bodo bazirale na cenah iz leta 1982, in bodo ostale ne-spremenjene najmanj v prvem polletju 1983. pri tem pa je kaj malo upanja za spremembo tudi v drugi polovici leta.
K celotni problematiki, ki spremlja izvoznika, je potrebno poudariti tudi težave z reproduk-cijskimi materiali. Zahodni kupci niso občutljivi samo na kvaliteto in ceno, temveč tudi na strogo dogovorjene roke dobav, Ie-ti pa so dostikrat odvisni od oskrbe z osnovnimi strateškimi surovinami. LIVAR je izvoznik, ki v osnovi uporablja preteino jugoslovanske surovine. Takih izvoznikov v Jugoslaviji ni veli-ko. Ob koncu lanskega leta je bil sprejet Zakon po katerem so izvozniki, ob predhodnem so-glasju sekretariata za zunanjo tr-govino oproščeni deviznega združevanjainsicerzafederacijo 20,9%, za republiko pa 15,9%. To so prav gotovo pomembne olajšave, saj na ta način izvoznik razpolaga skupaj z okoli 56,8% ustvarjenimi devizami. Delovna organizacija je Zveznemu sekre-tariatu za zunanjo trgovino že predložila vso potrebno doku-mentacijo in tudi prejela soglasje oziroma sklep o oprostitvi zdru-ževanja s»edstev, vendar zaradi pomanjkanja tolmačenj, Na-rodna banka Slovenije le-tega ne more uresničiti in tako izvoznik tudi tu ostaja praznih rok. Vedno bolj je zaskrbljujoč problem, ki povzroča nelikvidnost izvozni-kov, to pa je nelikvidnost po-slovnih bank, ki neopravičeno zadržujejo devizna plačila. Po-sledica tega je, da izvoznik ostaja daljše obdobje brez deviz, dinar-skega priliva in izvoznih premij.
Kljub vsem tem najrazličnej-šim težavam in problemom de-lavci kolektiva z optimizmom gledamo v leto 1983. Optimizem pri tem nam vliva tudi sedanja založenost s surovinami, ki zago-tavlja pokritje v celotnem prvem tromesečju tega leta. Surovinsko bomo pokriti pretežno z doma-čimi surovinami poleg tega že sedaj vemo, da bomo morali pri-bližno 15% primanjkljaj pokri-vati z uvozom iz Sovjetske zveze. Nekoliko bol j vprašljiva je ener-getska bilanca, ki je nepokrita, zlasti to zadeva električno ener-gijo, plin, koks in nafto. Glede koksa bomo stanje reševali z lastnim uvozom, izven energet-ske bilance, kar smo storili tudi v preteklosti. Nemočni pa smo pri ostalih energetskih virih.
V planu delovne organizacije je zapisano, da načrtujemo v letu 1983 za 18,7 odstotka večji izvoz na konvertibilno območje. Tako tudi v tem letu ostane v naši zu-nanjetrgovinski bilanci glavni kupec firma Siemens iz zahod-nega Berlina. Z njimi je že pod-pisana pogodba v višini 3 tnili-jone mark. Z nizozemsko firmo Keystone bomo predvidoma prve dni januarja podpisali po-godbo za izvoz programa arma-tur v višini 1,6 milijona guldnov. V istem obdobju pričakujemo obisk predstavnika zahodno-nemške firme Ludemann in Jan-sen, s katerima imamo dogovor za izvoz kompletnih armatur v vrednosti več kot milijon mark.
Nekaj kupcev — Rohrich (Av-strija), Finex (Z. Nemčija), Speck (Z. Nemčija)—imamona področju ulitkov in armatur. Z njimi načrtujemo posle v vred-nosti več kot milijon mark. V teku so razgovori s Holandsko
firmo Vicon iz Amsterdama o iz-delavi specialnih ulitkov za po-Ijedelske stroje v vrednosti 2 mi-lijona guldnov.
V deželah Bližnjega vzhoda, zlasti v Iraku, smo bili v prete-klem letu dokaj uspešni, saj smo prodali za prek 1 milijon dolar-jev izdelkov. Pri tem bomo v prvem polletju tega leta prav tako dobavili še za približno 1 milijon dolarjev svo-jih proizvodov. Preko . sa-rajevske organizacije UNIO-NINVEST pa nadaljujemo raz-govore o dodatni dobavi ulitkov za približno 500 tisoc dolarjev. Ko govorimo o deželah Bližnega vzhoda je treba poudariti ozi-roma opozoriti na akcije, dolgo-ročnejšega značaja. Gre za Alži-rijo in Egipt, kjer se odpirajo ve-like možnosti za prodajo naših proizvodov. V tej zvezi bomo v aranžmaju Ferimporta razstav-ljali naše izdelke na sejmu v Kairu.
Iz vsega dosedaj povedanega sledi, da bomo na konvertibilno tržišče izvozili za nekaj manj kot 5 milijonov dolarjev, medtem, ko predvidevamo uvoziti s kon-vertibilnega področja le za pri-bližno 700 tisoč dolarjev. Tako bomo zunanjetrgovinsko bilanco izboljšali iz razmerja 1:4 v letu 1982 na razmerje 1:6, v korist izvoza v letu 1983. Kogovorimo oizvozu.moramo omeniti tudi izvoz na vzhod, kjer načrtu-jemo izvoz za približno 2 mili-jona dolarjev ulitkov iz sivega liva in aluminija.
S skupnira izvozom, ki ga predvideva plan delovne organi-zacije (približno 7 milijonov do-larjev), bo kolektiv povečal izvoz za približno 32 odstotkov in bo tako ustvaril pre-ko 60 odstotkov vsega fe--" voza občine Grosuplje. Tako bo dan pomemben prispevek k zunanjetrgovinski bilanci našt občine. Delovna organizacija LIVAR pa prav tako predstavlja tudi v SOZD IMP okoli 50 odstotkov celotnega blagovnega izvoza. Pri tem je zanimivo tudi to, da predstavlja izvoz Livarja na konvertibilno tržišče približno 50% vsega livarskega izvoza Slovenije, medtem ko je ta od-stotek za Jugoslavijo okoli 10 odstotkov.
Da bomo vse načrtovane na-loge izvršili, bo potrebno aktivi-rati notranje rezerve, med katere prištevamo: povečanje fizičnega obsega proizvodnje in s tem tudi izvoza, znižanje odstotka izmeta in prehod na racionalno porabo energije, preusmeritev na kvali-tetnejše proizvodne programe, znižanje zalog ter le-te zadrže-vati v optimalnem obsegu, vskla-ditev norm v vseh temeljnih or-ganizacijah, prehod na planirane prilive in odlive ter s tem teden-sko načrtovanje realizacije, izboljšanje delovne discipline ter zmanjšanje odstotka izostankov z dela.
Vsi ti ukrepi bodo uresničeni le, če bodo zanje izdelani kon-kretni programi, ki bodo tako učinkoviti, da se bo njihovo izvr-ševanje lahko ugotavljalo pn mesečnem izpolnjevanju plan-skih nalog.
Pri tako velikih izvoznih rezul-tatih je potrebno poudariti, da se je kolektiv pomembnosti izvoza zavedal že pred 15. leti, ko so bili doseženi prvi izvozni rezultati na Vzhodno tržišče — Madžarsko. Vse od leta 1975 dalje je naš ko-lektiv nenehno prisoten na za-hodnih trgih. Naše kvalitetno delo, izpolnjevanje dobavnih rokov je pri tujih kupcih ustva-rilp veliko zaupanje, pri tem pa je pomembno poudariti, da je za uspešno izpolnjevanje izvoznih nalog potrebno imeti strokovno podkovan kader, ki se zna ustrezno poslovno obnašati.
Iztok Munih