VSmDGp&lN i k i sveta: V vseh. krajih in so ljudje, ki na svetu veliko premorejo. Taki ministri, geniji, učenjaki itd. Vč&si rečemo, usoda ‘sveta. so kralji, vladarji, da je oa njih očalen •' Ce pa stvar malo bolje premislimo, z lahkoto spoznamo, .a ni tako. Kaj je vsa moč tudi najmogočnejšega' človeka! Kako stx- .no je omejena! Noben kralj, in če bi imel pod seboj pol sveta, ne more n c pr. odpraviti niti enega naravnega zakona, ki vlada na svetu.Ali more tudi le za las izpremeniti gibanje sonca ali lune ali katere izmed zvezd? In če se mu iztečejo zemeljske ure, ali si more. podalj = sati življenje le za eno samo sekundo? Najmanj pa more človek i‘z niča kaj narediti, kaj ustvariti. Vzemimo najmanjšo bilko v travi. Kako neznatna je! Pa naj poskusijo vsi ljudje skupaj, kar jih je, eno samo tako bilko iz nič narediti, če morejo. Saj je niti ne morejo nbredi= ti, ko imajo pri roki vse njene sestavine. 2o C 1 o v e š k a znano st: V teku stoletij je člo= veška znanost čudovito globoko' prodrla v bistvo stvari. Kemija nam ve na. tanko povečati, iz koliko in kakšnih različnih snovi je sestavi je na ta ali ona stvar,, Prav v sedanjem času se nam odkriva nov čudovit svet atomov. Pa daj kemiku vse dotične sestavine v zahtevanem raz= merju in mu reci, naj ti naredi iz njih neko živo stvar. Zastonj! Vsa človeška znanost ni mogla doslej sestaviti niti ene življenske celice! To je človeška moč, ali bolje nemoč! 5 s B o ž j a moč ; Ob takem in podobnem razmišljanju se nam pokaže božje mo c v svoji nepojmljivi veličini, Po g je iz niča' 'pri*- klical v bivanje vse vidno in nevidno stvarstvo, vse te ogromne sve = tove! Sonce, luno, zvezde,ki jim števila ne vemo is jih premeriti ne moremo, in na zemlji vse različne stvari od peščenega zrnca ob vodi in do človeka, z razumom in prosto voljo obdarjenega, in potem še vse angele in duhove... 4. Bo ž j a v s o nn o č i Bogu je lahkota priklicati iz niča še milijone in-milijarde drugih svatov in stvari, ki jih sedaj ni. In kakor je vse iz niča naredil, tako bi Bog vse zopet pogreznil v nič. Božjo, moč jo neomejena, jv vsomoč. Zato rečemo t Bog je vsemogoč čoru "Vse, karkoli'hoče, naredi Gospod na nebu in na zemlji in vseh brezdnih 1 * (Ps 154, 6) . 5. !I Q n je r e k o 1. in ,i e b i 1 o” .. Postoj ob pri= liki pri hiši, ki jo gradijo! Koliko delavcev se dan za dnem muči, s kakšnim trudom dovažajo . gradbeni material in ga dvigajo v višino... Kako počasi raste zgradba do strehe! Potem pa še vna notranja oprema! Tako dola človek, ki si mnogokrat domišlja, da mnogo premore, in je ponosen na svoja dela. Bog pa. ne tako! On naredi vse samo s tem, da hoče. On za svoja d .e la prav ničesar ne potrebuje, ne materiala, ne časa, ne raz= mišljenje, in ne skrbi. "On_je rekel in/ je bilo, On je u ^-^ui in je- , bilo ustvarjeno” (Ps 32,Uj" Ve-., ".e tore j phg 'ustvaril samo z voljo. Niti besede ni na= 'UMUJUM&I Štev. 9*, Leto II. - 2 ' - 31 . avgusta _glas spregovoril,, kakor človek, zakaj Bog je- duh in nima telesne besede, božja vsemogočnost se je pokazala mnogokrat še tudi po stvar« jenju* Skoraj vsaka stran sv, pisma govori o njej. Samo hotel je Bog in na Sodomo in Gomoro sta Oezevala . ogenj in žveplo. 'Semo ho= je ra za ..lilo. tel j o' in Rdeče morje s čez morje kakor po suhem. In spet je s lov jo je udarilo skupaj ter zagrnilo I stus vsemogočni Bog je do-j oni 1 " Ho če m, de so sli Izraelci iz Egipta mo hotel in nagrmadeno va= .raona in njegovo vojsko. Kri= bodi očiščen" . In gobavec je nešteto bolnikov v bolezni.„o - "La ^nem bil takoj tisti trenutek popolnoma očiščen strašnih gob« Na njegovo besedo "hočem - nutku popolnoma ozdravelo od katerekol ven"2.... In Lazar j e vstal iz groba«.« 6 . Z a u p a j m oj Dvomiti v božjo vsemogočno febče. Nobena božja lastnost ni t'ko razvidna iz stvarstva... božja moč s-..daj "se prav tako Velika, kot je bila tedaj, ko je rila svet, ko jo vodila izraelsko ljudstvo, ko je- ozdravljal it tre« pridi ni mo= Saj jo ; ustva= ?bolnike in obuj«mrtvo. Parno ton človek bo iskal '-v vseh potrebah in te« ža.vah življenja pomoči prd-vsem tam, kjer je je lahko, najti, pri vse« mo go čnem -Bogu. 7. Nav ide zna. te ž a v a: Mogla bi se komu vri= niti v glavo misel, da nam Bog no pomaga vodno, ko se k njemu zate« čemo. Ni ms tako. Pomaga nam Vedno, le da ne Vedno tako, kakor si mi želimo, ampak kakor je za n s boljše, M. ZEMLJI M Z/a REJ 1 Y Tema nemirni svet ogrinj; v nooj vso v bolest v smrt množic človeštvo Se izgubij- ,seljo Se spreminja, ; ljudi poljublja, Na zemlji ni za nas rešitve. Nebo, odpri zaklade večno, poslušaj prošnje in molitve, tolaži žalostil..., ne sr e eno J Na Zemljo pošlji nam Marijo, da nas učila bo živeti, nam dala moč n- d hudobijo, utrjevala v Veri sveti. "No' bomo ti, Gospod, služili 2" Ta klic brezbožni svet pretresa., Ce temu klicu bi sledili, bi izgubili pot v nebesa. Nosimo tukaj križ bridkesti, da bomo -vek ra j v osoli? po smrti hočemo radosti, dovolj na Zemlji smo trpeli. Mar 1.3 a, ti žaJ e podpiraj naš ^ in bodi zvest/ vodno z nami bedi. ’ tn -i h si tol a žnica j suiEl poti, n .m vodni n n 31. avgusta 199-7 j c ov• 9* » Leto II, 3 - IMENA USTIH, KI B 0 J D 0 ŠIRI L-I POBOŽNOST DO M 0 J E G A .SEČA, BODO ZAPISANA V MOJEM S E C U IN NIKOLI JIH IZ NJEGA NE BOM IZBRISAL. (Dvanajsta obljubo Srca Jezusovega). Pri ljudeh je tako, da največkrat Veliko obetajo, p- so malo drže svojih ob= ljub. Z'Jt o.-hočemo ljudje, da pridemo do goto« vesti, največkrat pismenega jamstva in^potr« dila. Tako zagotovilo,- po človeško rečeno - nam daj*- Srce Jezusovo v svoji zadnji, dva= najsti‘-obljubi. Tiste, ki bodo širili čošče= njv Njegovega Srca, bo zapisal v svoje Srco in jih iz njega nikoli ne bo izbrisal. Saj je to čisto razumljivo. Kdor namreč hoče šibiti pobožnost Srca Jezusovega, jo mora sam že imeti. Nihče ne more dati drugemu, česar sam nima. Nihče ne more navdu« ševati za češčenje Srca Jezusovega, če sam nima polno tega navdušenja. Pa tudi obratno je res. Kdor gori v • ljubezni do tega Srca, tega ognja ne bo mogel skriti. Kar gnalo ga bo, da bo pridobival tudi druge. Pa če bi kdo dajal samo lep zgled češčenja, že to ne bo ostalo brez učinka. Dostikrat je molk in tiho delo še več vredno kot govorjenje} besed© samo mičejo, zgledi pa vlečejo. Vendar bo vsak, kdor je res prežet ljubezni do Srca Jezusovega, vedno našel tudi besedo za pridobivanje drugih. Pravili ti bodo,n.pr., da se gre za poklic sina ali hčere, pa se boš spomnil, da je božje Srce ' ^ Obljubilo poseben blagoslov za izbiro poklica. Ali: ta ali oni je nezaposlen, pa ga boš spomnil, da tudi tu pomaga Srce Jezusovo. Sli« šiš tožbe, da ni družinskega miru, spet lahko spomniš na posebno obljubo Srca Jezusovega. Gre se za srečno ali nesrečno zadnjo uro kakega izgubljenca, spet lahko zastaviš besedo, da se prizadeti zate« čejo k-presv.Srcu Jezusovemu. Kaj nam daje zadnja obljuba Srca Jezusovega? Zapisani smo neizbrisno v božje. Srce. Na posebnem spisku Srca Jezusovega smo. Ce^ pride tak častilec Srca Jezusovega, ki to češčenje širi, s kako _proš« njo k Srcu Jezusovemu, bo gotovo preje uslišan kot drugi. Zato je prav,, da se, kadar smo v stiski in ni dosti časa, zatečemo k velikim^častil« cem Srca Jezusovega, da oni za nas prosijo. Ti bodo preje uslišani, ker so na spisku Srca Jezusovega. Tu ni tako kot na zemlji, ko ime« na na spiskih sčasoma oblede in pridejo v pozabo, ali pa jih založe v kak arhiv. Imena so tu zapisana v živo Jezusovo Srce. To Srce §e jih spominjal ob vsakem udarcu, vedno jih ima pred svojimi očmi. Se. celq, če tak častilec pade v greh, ostane zapisan, spada med grešni« ke, ki so v posebni milosti in ne bo v grehu umrl. Bodimo te obljube veseli in se j® vsak dan skazimo vredni. Kako bpt. vendar na našo zadnjo uro tolažilna miseli zapisan sem v božje Srce Jezusovo, v -Srce mojega Odrešenika in Sodnika. To Src-e je z ame srce prijatelja in brata. Zato bomo takrat z apostolom žele«. li,da 'bi bili kmalu rešeni in združeni s Kristusom. Komaj .bomo čakali, kakor angleški mučenec Wrenno, ki je kar planil k usmrčenju. Rabelj Štev,9., Leto II. 4 - 31. avgusta 194-7 ga je‘vprašal: "Ali se ti tako mudi?" "Je bi ti videl,, kaj mi je Bog pravkar pokazal, bi tudi tebi ne bilo nikdar zadosti hitro«," Videl je odprto nebo. apniti "B 0 G 0 L J IJ B* 4 - vas posebej pozdravlja«, Bil bi rad roka drago domače zemlje, ki bi vas objela vsak teden, da je v tujini^ki s tako težo na vas pritiska, ne pozabite«, Bil bi rad jezik domače zemlje, ki bi vam v tujini donel na uho, da ga ne pozabite«, Rad bi vam bil tudi -- kot zvonik domače cerkve - prst, ki kaže v nebo, da ne pozabite Boga, ki vas tudi v tujini vodi in varuje kot oče. Te= den za tednom prihaja^k vam "Bogoljub". Naj vam bo kot pismo, ki prihaja iz domače družine, ki vas rada ima, ki jo skrbi, kako' se vam godi, ki bi vas rada tolažila v samoti, ki bi vam rada pomagala da doma in vere ne pozabite. Kadar vas bo osamelost v tujini hudo težila, ga vzemite v roko, pa vam bo iz njega spregovorila domača beseda, domači ljudje in domača zemlja. Kadar bo v nevarnosti vaša zvestoba domovini, vaš' zvestoba Bogu, vzemite^ga v roko, da vam bo dal novih moči. Tudi otrokom naj bo zvest učitelj in vodnik v tujini, da ne pozabijo na materin j>„zik in materino .vero. Mnc/go vas je od Tirolsko do Ziljske doline in Podjune in še notri v dolino Mure in po ostali Štajerski, Vsi bodite lepo po» zdravljeni«, Vsi ste lepo povabljeni, da se tudi v "Bogoljubu" ogla= site, da bo medsebojna vez močnejša in bolj domača. MOLITVENIKA STARE IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV Psalm 5 (Jutranja molit.v pravičnega sredi sovražnikov) Poslušaj, Gospod, moje besede, j . čuj moj'-, zdihe, \ nagni svoje uho, ko te prosim, kralj moj in Bog moj 1 Zakaj tebe prosim, Gospod $ navsezgodaj slišiš moj'glas? v jutru polagam predte svoje prošnje in zaupljivo čakam, - Saj ti nisi Bog, ki bi mu bila všeč krivica, hudobnež pri tebi .ne’ bo prebival in krivični ne bodo ostali pred tiboj. Sovražiš vse, ki delajo- krivico, pogubljaš vso, ki govore laži 5 krutega in zv5 j a čr ' r loveJkh ’ ■ ertr Gospod«, - Jaz pa bom zaradi tvojega velikega us^i 1 j.en ja stopil v tvojo hišo, - 5 - 31. avgusta 1947 H H* o O Cj. UteV. 9., Lato II. vrgel se na obraz v tvojem svetem templju v strahu pred t^boj, Gospod, Vodi me, da bom pravičen pred teboj mojim sovražnikom nakljub} ugladi svojo pot pred menoj. - Zakaj v njihovih ustih ni poštenja, njihovo srce snuj zle. naklepe, odprt grob je njihovo gr loj s svojimi jeziki pa se prilizujejo. Kaznuj jih, o Bog, naj špodletfe njihovi načrti ; zaradi številnih zločinov jih zavrzi, zakaj tebi so se, uprli. - Vcsole pa se naj vsi, ki se zatekajo k tebi, na veke naj so radujojo. Varuješ jih in ponosni so nate vsi, ki tvojo ime ljubijo. Zakaj ti blagoslavljaš pravičnega, Gospod? kot s ščitom ga obdajaš.s svojo naklonjenostjo, I_Qa. r ^Zi_liki_S£istus_po_svojih_zakra= mentih. Samo Kristus imel moč dol o--; IV t Veiti, da se po vidnih znamenjih podeli /_nevidna milost. Zakramenti niso Ik prazni obrodi, ki naj bi jih premišljevali in ki naj bi nas spominjali na versko resnice. Prav gotove nam vidno, stvar lahko ponese misli k nevidni stvari, v nadnaravni* svet. Toda ta znamenja d..jejo tudi vse to, na kar nas spominjaj ds' $iSo toro j nekaj mr tv v ga, ampak dajejo nadnaravno živ« ljcnjo# Hatno- Kristus je bil v stanu določiti način, kako se po vidnih znameaa-in padali nevidna milost. • Ijegoki zakramenti so resnični .vr-JLci milosti, ki jih je Krršfetis zaupa k Cerkvi. Ona jih čuva in deli... "Kršču-jto jih v imenu Oče tla -ih .-Šink in Svetega Duha"..* "Katerim boste grehe odpustili, jim bodo' odpuščeni"«» 11 To' delajte- v moj spomin" ... Čudovita Kristusova modrost je hotela, da se božjo živijo* njo v.nas razvija pod vplivom zakramentov. Potom, ko smo prejeli božjo življenje po krstu, ga Cerkev vzdržuje z vso skrbnostjo. Ona ga ohranja, utrjuje, množi in celo vrača, kadar smo tako nosročni, da ga izgubimo. Kakor dobre mati nas drži s a roko in nas vse živ« 1jonje vodi proti nebesom. Štev, 9,, Luto II. — 6 — 31. avgusta _G^xk< ;; iV_ s 2o_v_st ©letr^ih-^skarivn-o s^jio _ žive_c±__Kr± s^tTu.s_, Kristus katolič. no 20. stoletja prav tako neguje kr kor svoj^ prv^. učonce. Cerkov ponavlja po njegovem naročilu in v njego= vem imenu z isto učinkovitostjo kretnje, ki jih ju dulal nukoč On, ko jo delil milosti.Prav tako pbnavlja besedo, ki jih ju On sam izgo= varjal. Ona ne nadaljuje njegovega odrešilnega dela samo po nauku in oblasti, marveč tudi po z-kranu.ntih. Ce-rkev «je tako povezana in združena s Kristusom, da lahko rečemo* Cerkev je v stoletjih živeči Kristus. Naše razmerje do Cerkve. •• Ko govorimo o razmerju do Cerkve, se moramo zavedati, da smo njeni udje. To razmerje ni razmerje do nekaj tujega, marveč raz= merje do tega, kar 'sami sestavljamo. Mi smo udje Cerkve ali udje na zemlji skrivnostno živečega Kristusa. Za to milost bodimo Bogu hva= ležni. Ne pozabljajmo, da je sveta Cerkev Vidna mati krščanske dru= žine, katere nevidni poglavar je Kristus, Ljubimo Cerkev z ljubeznijo, ki ji prinaša tolažbo. Koliko žalosti mora prestajati,, Cerkev pričakuje od nas tolažbe... Tolažili jo bomo s skrbjo za samoposvečenje. Nič bolj ne služi slavi Cerkve kakor čednosti njenih udov. Ljubili jo bomo z zvesto ljubeznijo. Ljubimo tudi one,ki jo vodijo in vladajo na viden način, in jim bodimo pokorni. BESEDE PARIŠKEGA NADŠKOEA. Ob sklepu "Socialnega tedna" je govoril pariški nadškof, kafdinal Suhard tele besede; "Obstoja samo eno in edino krščanstvo in to je ali socialno ali pa ga sploh ni« Gotovo so tudi krščeni, ki so vse kaj drugega kakor socialni. Ti so samo po svojem imenu in po krstnem listu katoličani Mi pa ne bomo samo po imenu katoličani. Hočemo biti socialni katoličani, t.j. hočemo se zavedati in vedno bolj spoznavati dolžnos= ti do bližnjega. RAZGOVOR KATOLIŠKIH IN PROTSSTANTOVSKIH TEOLOGOV. " Neue Zuriicher Nachrichten" poročajo, da se bo v mesecu septembru vršil verski razgovor med katoliškimi in protestantovskimi teologi pod vodstvom paderbornskege, nadškofa. m cf o M fetev, 9,, Leto II. 7 - ■ • JI avgusta 194-7, LUG MA POT (Nadaljevanje), Stopil je v stensko vdolbino in prisluškoval skozi vrata«. Kadarkoli se odpro,^obrne glavo in vrže pogled v dvorano, Rad bi poiskal vi¬ teza med švedskimi oficirji v dvorani,, Zgoraj ob koncu mize seči! - Hitro zbere ves svoj pogum in odpre vrata v dvorano* - Strašno po« časi mu začenja biti srce. On, bosopeti fante, pa med tako številni« mi visokimi gospodi v tujih nošah in škornih z zvenečimi ostrog:: ni* Pa ga radi glasnega govorjenja in ropotanja krožnikov nihče ni o« pazil, ko se je priplazil mimo. Že staji pred vitezovi, Ta ga pogleda, vsi drugi pa, ki sede poleg, utihnejo, "Gospod", šepeta Mirko graščaku na uho, "pazite na gospo« dičnol ~ ukradla mi je podobo, - pa podobarski sabljač je pri vasj Dajte mi hitro podobo nazaj!" "Kakšno podobo" 3 'rezko vpraša vitez* V dvorani je nastala popolna tišina« Vsi napeto gledajo na oba* "Podobo svete Marije, ki sem jo rešil iz grmade 1" "Kako? - Ali je vaša boi pbpistična?" zavpije nekdo glasno in predrzno v vitezovi bližini« Šved je slišal vse, kar je Mirko povedal. Ker je pa spil že preveč vina, je v pijanosti pozabil na dostojnost in oliko in mu vrgel tako vprašnje v obraz. Ko je gosji pastirček tako nenadno švignil preko dvorane, je Lavretka,ki je stala v dolbini pri oknu In nadzirala služinčad, prebledela, takoj za tem pa popolnoma zardela* Takoj ji je bilo jasno, zakaj se je tako nenadoma pojavil Mirko. Čisto zmedena od strahu je opazila poglede, s katerimi sta jo motrila fantek in vitez. Predrzen glas švedskega oficirja jo je pa kar vrgel kvišku, Z neizrekljivim zaničevanjem je pogledala pijanega oficirja. Vedela je že koga ima pred seboj? podobarskega, sabljača in. skrunilca svete ‘dekliške časti. "Fuj, nesrečni podobarski sabljač”.** ji je šinilo skozi dušo. - Hotela je že z glasno besedo pokazati svojo nevoljo, pa jo je oče z enim samim migom poklical k sebi* "Ti, - kaj hoče dečko od tebe?" "Ah, oče, tisto podobo z našim grbom. Ukradel jo je izpod pepela« Niti mrvica od nje ni njegova!" Lavretkin glas se je slišal po celi dvorani. Vse drugo je utihnilo« Oči vseh navzočih sc bile vprte samo v te tri, "Evangelijska deklica pa neguje papistično podobo?" je spet spregovoril eden od oficirjev. Vitez je to slišal in prebledel. Vedel je, da se sedaj ne more znesti nad svojo -hčerjo, ker je bilo treba potlačiti vsak sum in jezo šv e iških gospodov. "Oprostite, gospodje" je začel graščak, "podoba je dragoce« na dediščina 'našega rodu! Zato jo ima Lavretka pri sebi J Ona je pa dober evangelijski otrok!" - Lavretka je prikimala. ■'Lavretka, prinesi podobo, da jo bodo gospodje _ vi delil" Gospodična je ročno odhitela« Mirko je pa v zadregi gle= dal pivsko družbo* Kmalu se je spet pokazala Lavretka skozi vrata v dvorano« Vsi so pogledali na podobo, ki jo je prinesla v^ rokah. Po« stavila jo je pred viteza* V bleščici belini se je svc. j ..a po dvorani. "Tu, visoki gospodje, si lahko o gl c da te grb" jih. ce po« klical vitez« > Štev. 9., Leto II, 31® avgusta 19^7 - 8 - klical vitez. "Pri teh očetovih besedah je Lavretki kot blisk šinila v glavo neka misel? "Čakaj y nekaj bom storila,da bo Mati božja postala meni dolžnica. Potem mi bo morala mojega Krištofa pripeljati nazaj. "Ne, ne-, oče," je vneto začela "nisem imela podobe radi grba pri sebi, ampak radi " .blaženo" Marije - kajti dr.Martin ni imel prav, da je "blaženo" Marijo odpravil!" Pri teh besedah je zmagoslavno pogledala "podobarskega sabljača". Ta je dobro razumel zaničljiv pogled, ki mu je sijal iz Lavretkinih oči. "No, no" je vpil z jecljajočim glasom, saj imate tako pa= pistično hčerko, da bolj svete ne morete najti v celi rimski Sodomi, kjer..." sledila je divja žaljivka Matoro našega Gospoda. - - ^Priteh besedah je zgrabila evengeljsko dekle taka jeza, do. je skočila k^mizi in zavpila preko nje sramotilcu: "Vi govorite tako... Vi poročnik..., ki ne znate nič drugega kot vojskovati se z mrtvimi podobami.,, in skruniti dekleta - sramota..." V dvorani je nastal divji hrup. Užaljeni Šved je skočil pokonci in se opotekel pijan od vina in strasti proti razsrjenemu dekletu.~"Lo poč?,kaj, papistična deklina, tudi tebi bom še raztrgal venec!" Te zadnje besede so dosegle Lavretkino uho, ki je že bila- zunaj vrat v dvorano in jih ju za seboj zaloputnila. Vse je bilo ^storjeno -v trenutku. Zdaj je dobro vedela, da se gre za njeno dekliško čast. Hitro je zbežala na cesto! - Nobunega trenutka vec v gradu! Kje naj dobi kakega zaščitnika? - Od daleč se ni svetlikajo bela vrata "zločin a." koče, Samo pomislila je na urištofa - in že teče z vihrajočimi lasmi proti njegovi koči. Podobarskega sabljača so hoteli prijeti njegovi tovariši. Otresel se jih je in se opotekel proti vratom. Potegnil je za kljuko, pa težka, hrastova vrata Se niso hotela odpreti, ker je Lavre tka. ko je zbežala, ročno zaobrnilo ključ in jih zaklenila, "Zaklenjeno je" so vpili tuji glasovi po dvorani.- "Ujeti smo!" Knez je seul bled ko zid v svojem naslanjaču., Pred n j ir je bleščala bela podoba Matere božje. - Mirko je bil pa od začudenja- po= polnoma brez besede, "Kaj! - Ali je res branila Mater božjo? - Ju morda res našla pot do Marije?..,Ogenj brezmejnega spoštovanja do pogumne de= klice je kar hipoma prevzel mladega pastirčka, - "Zdaj je v nevar= nosti!o, 6 moram ji pomagati! v Hitro steče skozi divjo gnečo šved= s kih vojakov proti vratom,, pa so zaprta! - Kaj naj stori? - Brez moči glbda po dvorani. Njegov pogled obstane na brestu, čigar gosto vejevje ja segalo prav., do okna, kjer je prej stala Lavr e tka. - Takoj razume. Zavij iti se na okno' in že spleza po drevesu na vrt. (Dalje prihodnjič.) SKOZI MRAK SS ZE SVETI..,. ‘Profesor dr, Jožef Dillersberg je dejal na visokošolskem tednu v.Salzburgu? "Še nikoli ni stalo papeštvo, ki je barometer krščanske zgodovino, tako brezpogojno pod postavo svojega poslanstva kakor danes. Zadnji paeži so vrhovi in posvetitev zemeljska oble Sinu človekovemu in Devici kaže na popolnost„"Na tem tednu so namreč go= vorili o svetli dobi zgodovine, ki bo sledila temni dobi, v kateri šo živimo, "Tedaj bodo sadovi odrešenja že na tem svetu zmagali in prinesli dobo prežoj enja in svetlo Versko kulturo." Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v 1 Tri;.?aa/ri pri Lienzu.