štev. 33 — Letnik IV. PTUJ, 24. avgusta 1951 Cena din 5__ Poštnina plačana v gotovini Uredništvo ÎD аргата Ptuj. MLO. II aadstropje - lele!cm ètev. 156 — Čekovni raćun pri Narodni banki Ptuj ite* 643-90322-0 — Urejuje uredniški odbor — Od^OTomî ured- nik Vrabl Joie — Rokopisov ne vračamo — Mesečna naročnina od 1. maja 1931 dalje 20 dis, celoletna naročnina 208 din. Naročniki, ki so plačali din 156 — га celo Uto, doplačajo din 52-—. — Tiska Mariborska tiskarna. Odhod brigade „Franc Osojnih'' na progo v Ptuju se bo 30. avgusta formirala letos že tretja mladinska delovna bri- gada, ki bo odšla na mladinsko progo i)oboj—Baoja Luka. Brigada bo sestavljena po večini iz j^mečke mladine, manjši del pa je iz yrst delavcev. Vsekakor pa bo ta bri- • gada z dobrim sestavom kos veli- nalogi dokončanja del na mla- dinski progi v taki meri, da bo na- slednja izmena dela lahko zaključila in progo predala prometu. ' Kot pri vsakem dosedanjem zbiranju iTiladine v mladinske delovne brigade, jç je opazilo tudi letos, da mladi ljudje ¿ele iti ter sodelovati pri izgradnji ¿ržave, da pa pri tem naleti velikokrat fja nerazumevanje pri star-^ih, ali če sO zaposleni, pri podjetjih in upravnih odborih. Zato je potrebno v teh zad- njih dneh pred odhodom brigade po- ! novno poudariti pomen nove pi-oge, ki je velikega pomena za v.so našo državo. Razumljivo je, da je na vaseh sedaj veliko dela, da imajo podjetja proiz- vodne plane, vendar pa to vse ne sme ovirati odhajanja mladine v delovno brigado. Za primer nepravilnega rav- nanja navajamo primer iz KDZ r^Oso]- nik«, v kateri je mladinski aktiv sklenil poslati dva mladinca na gradnjo proge . v tej izmeni ter delo teh dveh odsotnih nadomestiti s prostovoljnim delom osta- lih članov. Vendar se upravni odbor s tem ni strinjal, »češ da primanjkuje • delovne sile« ter odhod mladincev v brigado onemogočil Nasproten primer pa najdemo v ptujski »Pletarni«, iz katere je odšlo na progo devet mladin- cev, čeprav tudi tu nimajo preveč de- lovne sile, poleg tega pa še precejšen delovni plan za predmete za izvoz. Največkrat pa mladina naleti na nasprotovanje staršev. Ce pa se starše vpraša po vzroku, odgovor navadno i izostane ali pa je le malenkosten iz- govor. Veekakor pa mladinske aktive opo- zarjamo na to, da pri zbiranju mla- , Ance v pazijo na to, da se v brigado I vi-mejo ljudje, ki bi ne zaslužili biti iian mladinske delovne brigade. Za primer navajamo le Samt Franca iz Vitomarc, ki se je prijavil v drugo mladinsko brigado, pa je bil obsojen pred tem na tri leta pobolj.ševalnega dela. Mladinske akcije niso zbirališča ^ izprijencev, temveč gradbišča, na ka- terih dokazujejo najboljši mladinci in mladinke ljubezen do domovine. Zato na njih lahko sodeluje le tisti, ki to vrlino ima in je torej pošten in za- veden državljan. Na 11. okrajni gospodarski razstavi bo sodelovalo nad 300 razstavil'alcev Kot »mo že v zadnji številki poročali, so priprave za II. okrajno gospodar- sko razstavo zajele velik obseg. V zad- njih dneh pa je delo še veliko bolj napredovalo. Posebno vidne so pri- prave, ki so jih izvršili razstavljale! na dvorišču: zadruga »Osojnik«, vrt- narstvo Hristov Minčo, mestna ekono- mija ter drugi. Zadruga »Osojnik« bo prikazala velik del svojih nasadov in zgradb v miniaturi v krasni izvedbi iz mavca ter isti relief, preden je tam bila zadruga »Osojnik«. Bazen za stalni vodomet je že betoniran, ne daleč vßtran pa je vrtnarstvo Hristov že uredilo svoje razstavne nasade, pokrite grede ter način namakanja. O postrežbi na razstavnem prostoru je bilo že precej govora. Dolga vrsta paviljonov ob cesti in železnici, ki so že postavljeni, nas prepričuje o tem, da bo glede postrežbe na razstavi stvar v redu, ker toliko število paviljonov ▼«ader ne bo moglo stati praznih. V nekaterih sobah v Mladiki razt »tavljalci že pridno delajo. Od obrtni- kov, ki jih bo razstavljalo okrog sto (vseh v okraju je 480, kar nam priča o njihovem velikem tekmovanju), je pričakovati visokokvalitetnih predme- tov. Vse razstavljene izdelke bo mo- goče kupiti, ali izdelke iste kvalitete naročiti pri obrtnikih, kar predstavlja brez dvoma velikanski napredek z ozirom na I. okrajno gospodarsko raz- stavo v Ptuju v letu 1949. Na dvorišču pritegneta pozornost še dva »objekta«. To sta kleti v naravni velikosti, »zidanici«, kakor jih ime- nujemo, ptujske in ormoške vinarske zadruge, v katerih bo v razstavnih dneh teklo vino iz sodov za žejne obiskovalce. Strehi teh kleti bosta zasajeni s trsnim napadom; ena streha bo pi-edstavljala staii (s koli), druga pa novi (žični) nasad. Razumljivo je, da bo velik del raz- stave posvečen kmetijstvu. Kaj bo pri- kazalo kmetijstvo na razstavi? Kme- tijska razstava bo razdeljena v no- tranji in zunanji del. Zunanji del bo prikazal predvsem stopnjo mehaniza- cije ter način nadomestovanja člove- kovega dela s strojnim. V živinoreji bo prikazano oskrbovanje živine, ki mu je predpogoj zdrav hlev ter po smotrni selekciji dvignjeno mesnost, mlečnost itd. V posebnih oddelkih bo prikazana reja malih živali ter čebe- larstvo. Notranji del bo vseboval prikaz vseh kultur kmetijstva po kmečkiii delov- nih zadrugah in državnih posestvih. Grafični prikaz napredka v kmetijstvu bo nazorna priča dviga kmetijstva. V zvezi z notranjim delom kmetijske razstave bo razstavljala predelovalna industrija, kletarstvo, lovstvo in ri- bištvo. Med približno 300 razstavljalci je preveč tega, kar bi bilo vredno ome- niti v zvezi s pripravami za razstavo. Vse nam bo v celoti razkrila razstava sama. Eno pa je gotovo, namreč to, da bo pomenila razstava v razvoju gospodar- stva mnogo v merilu ptujskega okraja, precej pa tudi v merilu naáe republike. ETBIN KRISTAN JE OBISKAL TlîDI DORNAVO V nedeljo 12. avgusta je Etbin Kri- stan, slovenski izseljenec v Ameriki, publicist in pisatelj, obiskal državno posestvo in dom onemoglih v Domavi. Z njim je bila tudi njegova žena ter še nekaj spremljevalcev. Gostje so si ogledali državno pose- stvo, posebno pa so se zanimali za živ- ljenje oskrbovancev v Domu onemog- lih. Dali so vse priznanje naši oblasti za vzorno skrb za stare in onemogle, posebno sam Kristan je izrazil svoje zadovoljstvo ter dejal, da kaj takega ni pričakoval. Etbin Kristan si je nato s sprem- stvom ogledal še sadjarsko delovno zadrugo »Osojnik«, nato pa odšel proti Mariboru. 192 Iris i iilli u iroiii líiiií 1ШШ ííi Kmečka delovna zadruga Trniče na Dravskem polju je prodala del svo- jega pridelka ranega krompirja ter zanj prejela 750.000 din. Tudi pozni krompir bo dal lep pridelek, saj so nekateri poskusno izkopani grmi dali tudi po 5 kg krompirja. Sploh je zadiaiga Trniče v zadnjem času zaslovela po lepih pridelkih in sploh vzornem gospodarstvu. Lansko- letna visoka vrednost delovnega dne y tej zadrugi, ki je znašala 215 din, je podžgala zadružnike, da so v letoš- njem letu še povečali svoje napore, da bi dosegli še večje uspehe. Začetni ^^spehi pri prodaji ranega krompirja l^ažejo na to, da bo zadruga letos do- segla še lepše pridelke ter temu pri- »lerno višjo vrednost delovnega dne. Trenutno izplačuje članom predujem y višini 6000 din mesečno za polno število delovnih dni. Upravni odbor î'aëuna š 350 din vrednim delovnim dnevom, kar\' sosednjih zadrugah ver- jetno ne bo mogoče zlepa doseči. Zadružniki v Trničah živijo s sosed- njimi kmeti, ki niso v zadrugi, v naj- lepšem sožitju ter si medsebojno po- magajo. Tako so tudi njive privatnih kmetov lepo obdelane in često se do- godi, da zadružni traktor orje njive kmetov, kar pa ti vračajo zadrugi s pomočjo pri drugem delu. Delovna zadruga Trniče bo sodelo- vala na II. okrajni gospodarski raz- stavi s svojimi vzornimi pridelki. Ob obilici dela v Trničah pozab- ljajo le na eno: na čuvanje strojev. Ni prav, da jih hranijo na dvorišču, ker si s tem povzročajo nepotrebno škodo. Ta pojav se sicer opaža tudi v drugih zadrugah, vendai upamo, .da bo delov- na zadruga Trniče prva med njimi, ki bo SVOJ strojni park spravila pod streho in ga tako obvarovala pred propadanjem. BOSANSKE SLIVE ZOPET V INO- ZEMSTVU Delovna zadruga v Koraju (med Tuzlo In Bjelino) je pred nekaj dnevi Izvozila prve vagone svežih sliv v ino- zemstvo. V področju okrog Koraja uspevajo visokokvalitetne slive, po katerih je veliko povpraševanje tudi v inozemstvu. Letos so slive bogato obrodile; samo ta zadruga jih bo izvozila okrog sto vagonov v svežem stanju ter še trideset vagonov posušenih. Prve pošiljke so odpotovale v München. ûcï@p@k fe nekonlroliroîio rozpolcsgctl s c^erkvenim denarlem v članku glede pretepa in poškodo- vanja romarja Groseka iz Slovenskih ßoric z nožem ob zadnjem zbiranju in Prenočevanju romarjev v romarski ^^rkvi na Ptujski gori v ranih urah avgusta t. 1. niso objavljene po- drobnosti preiskave, ki je še v teku končani preiskavi bo mogoče pojas- ljudstvu tudi te podrobnosti. Nedvomno bo vsakogar v zvezi s tem f^drobneje zanimalo, kako se gospoda- na Ptujski gori z denarjem, ki ga Prinašajo za cerkvene obrede farani in ^pmarji, kdo Ima od tega denarja ko- j'^sti, kdo kontrolira denarno poslova- nj® in kaj ve o vsem tem ljudstvo? y grmoma pri župnijskem skednju '•^rtt kovček in košara denarja s skup- no vsebino 97.600 din in v župnišču ^^Preštetih 542.502,30 din ponazoruje 'e^Pkov strah pred kontrolo, ki ga krivo delo ljudske oblasti temveč ^®gova lastna dvoličnost in nepošte- ^o.st. Njegovo upravljanje s cerkvenim tiîf'^^.^®"'®"^ in denarjem je slika skri- i^čunov, zanemarjanja vsakodnev- dela, malomarne evidence, ki onemogoča kontrolo ob vsakem trenut- ku in ne daje garancije, da zadene sla- bega gospodarja zaslužena kazen in da mora poravnati škodo, ki jo je povzro- čil. V očeh ljudi, ki poznajo zakonito urejen postopek ž denarnim premože- njem, je pater Ocepek nepoštenjaJc, ki skriva denar zato, da ne bi imelo niti ljudstvo, niti organi ljudske oblasti niti njegov' cerkveni predstojniki vpogleda v obseg cerkvenega premoženja, denar- nega dotoka in izdatkov. Točna eviden- ca pomeni za patra Ocepka konec anar- hizma, konec razpolaganja s stotisoči, začetek reda in odgovornosti, ki pome- nita zanj začetek nevzdržnega življe- nja. V itipnišču na miznJ) so bili v če- trtek, 16. avg. t. 1. veliki kupi kova- nega denarja in bankovcev, okrog naj"' večje mize pa 6 duhovnikov s patrom Ocepkom na čelu, ki so pod nadzor- stvom sortirali, zlagali in preštevali od vernikov zbrani denar. Verjetno je bilo to prvi? v času Ocepkovega župniko- vanja na Ptujski çori, da je moral do pare stresti denar iz miznih predalov svoje in kaplanove spalnice. Iz Unrine škatle na peči, kovčka in drugod in ga prešteti. Tega doživetja se je pater Ocepek vedno bal. Po tem, da je bilo v župnišču nezlo- ženih in nesortiranih kovancev (0,50» 1, 2 in 5 din) za 16.341 din ter bankovcev (1, 5, 10, 20 in 50 din) za 106.969 din dokazuje, da so bili med verniki in darovalci — romarji skromni ljudje, ki so dali cerkvi del svojih prihrankov v prepričanju, da s tem podpirajo ohra- nitev ptujskogorske cerkve kot kultur- nega spomenika, ne pa zato, da bi de- nar skrival in prekladal nepreštetega iz predala v predal ter nekontrolirano razmetaval pater Ocepek. Isto velja glede najdenih stodinarskih bankovcev za 97.300 din, petstodinarskih za 76.500 dinarjev in tisočdinarskih bankovcev za 343.000 din. O slednjih trdi pater Oce- pek, da jih je že dolgo hranil in da je tisočake spremenil drobiž. Na vprašanje, čigav denar je skrival v kovčku in košari v grmu, je dejal pater Ocepek, da cerkveni. Ñi vedel, koliko je denarja v kovčku in košari, zato je dejal, da je tu cerkveni denar. Mislil je, da ga je več kot denarja, ki je bil na raznih mestih v Župnišču. Ko pa je štetje pokazalo, da je л' kovč- ku in košari le 97.600 din, ostalega de- narja pa 542.502,50 din skupno 640.102,50 dinarjev, sedaj vloženih v banki, torej precej nad pol milijona, je bilo težko spreminjati izjave. Verjetno je bil pater Ocepek tokrat pr\ii v enem dnevu po žegntirnju na Jasnem, koliko denarja so mu pustili romarji. Kdo bi mu verjel, da ni tega denarja naenkrat zbral? Ce ga je imel že od preje, po- ^ tem je od njega toliko manj pošteno, da ga je hranil že dalje nepreštetega na raznih mestih v župnišču. Toliko očitneje Je, da tudi svojemu cerkvene- mu predstojnika ni poIas:al nikakih ra- čunov, da ga nikdo ni kontroliral niti vprašal, od kod in zakaj ima ta denar ter koliko ga je. niti ga ni nikdo kli- cal na odgovornost zaradi prikrivanja denarja. Torej cerkveni denar je bilo treba skriti v grm? Čigavih je bilo potem 122.150 din v eni miznici, 51.000 din v drugi miznici, 24.000 v spalnici, 19.000 din v pisarni, nad 14.500 din v Unrhvi škatli na peči in ostali nepreš^eti denar na raznih drugih mestih? Pater Ocepek je gotovo imel v žup- ni.šču prav tako kot tokrat nad pol milijona, ko je milostno zapisal 1000 din ljudskega posojila, ko je na vso moč trdil, đa si je ta znesek wltrgal od ust. Nikdo mu ne more verjeti, da je bil radodarnejši v drugih primerih, ko je bilo treba pomagati ljudstvu z njego- vim lastnim denarjem. Ce pa sicer de- narja res nima, je vprašanje, kam sg steka ta denar. In kako je prikazano denarno pre- moženje v knjigah? Knjižna evidenca se bistveno ne loči od Kostantinovega praktičnega ravna- nja z denarjem. Skrivanje denarja v knjigah je čisto podobno temu v pre- dalih, škatlah in kovčkih Ko je bil preštet ves denar (preje p. Ocepek niti ni vedel, koliko ga je), je trdil, da je 412.526 din cerkvenih. Po Izkazovanju blagajniške knjige bi moralo biti tega denarja samo 54 005 din. Za naštetih 218.745 din je trdil, da so za vzdrževa- nje župnišča in osebne izdatke Po knji- gah je za to izkazanih 47.510 din do- hodkov in 196.306 din izdatkov. Name- (Nadaljevanje no 2. strani) Zbrani kovčki, škatle in predali z bogato vsebino Kateri kolektiv bo deležen diplome in nagrade v tekmovanju za 10-letnico JA V proslavo 10-letnice JA, kl bo dne 22. decembra t t., je bilo po vsej državi uvedeno .šestmesečno tekmovanje, ki ima poleg ostalega namen čim bolj popularizirati in aktivizirati izvenar- madno vzgojo. V tem tekmovanju imajo veliko možnosti za udejstvova- nje predvsem podjetja, gasilska dru- štva, strelske zveze, fizkulturna drù- štva, krajevne Zveze borcev itd. Ti kolektivi tekmujejo v okviru programov, ki so jih prejeli od svojih višjih forumov, l^hko pa tudi po pro- gramih, ki so si jih izdelali sami. Pre- cejšnje število društev, podjetij in osnovnih organizacij se je že prijavilo za to tekmovanje 1er v njem tudi do- seza lepe uspehe. Za primer navajamo Ljudsko tehniko v Stmišču, ki je predpreteklo nedeljo izvedba lepe patrulne moto dirke. Tudi partizanska patrulja, ki je v splošnem lepo uspela, je bila v sklopu tega tekmovanja. Manj aktivnosti je v tem pogledu v nekaterih predelih podeželja, kjer ne organizirajo nobenih manevrov niti česa podobnega, kar bi bilo v zvezi z izvenarmadnim obrambnim usposab- ljanjem prebivalstv-a, kar je, kot žc rečeno, najvažnejši smisel tekmovanja. Kolektivi, ki nameravajo še sodelo- vati v tekmovanju, si naj izdelajo plan ter ga pošljejo koordinacijskemu od- boru za izvenarmadno vzgojo na vpo- gled. Ta bo vodil potem tudi o tem tekmovanju evidenco, ga nadziral in sodeloval pri ocenjevanju. Tudi poročila o delu, o posameznih akcijah in drugem, kar je v zvezi s tekmovanjem, je treba pošiljati tekmo- valnemu odboru Zveze borcev, ker mu bo služilo to v pomoč pri ocenje- vanju ter za objavo v časopisih. Kolektivi, ki se bodo v tekmovanju najbolj izkazali, bodo deležni diplom In raznih nagrad, kot je avto s kino- aparaturo, kompletna godba na pihala, lúnoaparatura, gasilska oprema in uni- forme za celo četo itd. Uspehi ptujskega okraja v dosedanji izvenarmadni vzgoji niso majhni. Z uspešnim nadaljnjim delom si lahke priborimo eno prvih mest in temu pri- merno nagrado. Zato pa nadaljujmo z delom na tem področju, z njim bomo svoji, domovini veliko doprinesli! Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 24. avgusta 193 Pater Ocepek ie nekontrolirano razpolagal s cerkvenim denarjem (Nadaljevalje s 1. etranl) sto izkazane izgube 148.796 din je naj- deno 218.745 din gotovine itd. Ob vsem tem je jasno, da se je pater Konstantin — upravitelj župnijske nadarbine na Ptujski gori — ob veliki donosnosti roman) in verskih obredov močno trudil, da bi ostal iimdalj od obveznosti v korist družbene stvarnosti To izhaja med drugim tudi iz lansko- letne Konstantinove prijave doh<^ikov iz ptujskogorskega gospodarstva i^er- •skih obredov za odmero dohodnine. Davčno osnovo 60.000 din ]e poskuSal гтапјШ1 med drugim s pritožbo glede odmere dohodnine po IV. obliki, ki ga obvezuje na plačilo 14.640 din, namesto рл I. obliki na 7.680 din. Osnovo 60.000 din pa je skušal zmanjšati tudi s sle- dečima utemeljitvima pritožbe: »... Vsled lanske toče nisem pridelal niti toliko ,vina (obračunski list davč. komisije izkazuje 312 1 pridelka na 17 arov vinograda), kolikor ga rabim za dom in za obrede verske skupnosti, ampak sem ga moral tudi dokupiti... ... Ker je cerkev na Ptujski gori «pomenik izredne zgodovinske važnosti, prihajajo na Ptujsko goro dostikrat ko- misije urada za ohranitev kulturnih spomenikov in drugi razni znanstveni- ki. Ker se v gostiščih Ptujske gore na morejo prehranjevati, jih moram jaz in prosim, da se mi vsled tega ti stroški najmanj 10.000 din vštejejo v režijo...« Iz cerkvenih obredov je prikazal v davčni prijavi dobička le 3400 d^n. (Pri seštevanju izdatkov se je zniotil za 2000 din, sicer bi bilo dobička le 1400 dinarjev.) Navedel je dohodek: zamaSe 14.000 din, za krstitve 2200 din, pogrebe 1800 din in poroke 1100 din, skupno torej 19.100 din dohodkov in 15.700 din izdatkov: čiščenje in vzdrževanje cer- kve 5500 din, sveče 2800 din, razsvet- ljava 3900 din in mašno vino 5500 din. Kdo bi mogel glede na darežljivost romarjev in vernikov, glede na te po- datke in glede na najdenih 640.102,50 dinarjev verjeti patru Ocepku, da je imel lani take dohodke? To sta mu verjela kvečjemu IVIarinič Ivan in Angel Angela, ki sta kot predsednik in tajnica KLO Ptujska gora pripisala na Ocepkovo pritožbo 31. maja 1951, da so podatki resnični in da priporočata vlogo, da jo finančno poverjeništvo v Ptuju ugodno reSi, česar pa slednje ni upoštevalo. Ob takem nerédu se je treba vpra- šati, kako morejo patru Ocepku nadre- jeni cerkveni dostojanstvenild dopusti- ti kot čuvarju zgodovinskega spomeni- ka na Ptujski gori tak anarhizem, tako brezdušno ravnanje z ljudskimi darovi? V ljudskem gospodarstvu gre za vsak dinar, v cerkvenem na PtujsW gori pa neprešteti stotisoči v Škatlah nikomur niso v korist. Skrivanje denarja v grmu, je proti želji patra Ocepka prišlo na dan in je odkrilo zraven njegove'ga nepoštenja tudi njegovo gospodarsko nesposobnost in brezčutnost do ptujskogorske cerkve kot kulturnega spomenika. Ob vsem tem ni mogoče pričakovati, da bi ostala ptujskogorska cerkev ohranjena poznim zanamcem, ko umetnine v njej nemo- teno propadajo, medtem ko se paini Konstantinu niti ne mudi preštevati denarja, l^j Sele da bi se mu mudUo preprečevati ^kodo, ki nastaja na dra- gocenih cerkvenih umetninah. Verjetno bodo patru Ocepku nadre- jeni predstojniki ob pomoči ljudske oblasti poskrbeli, da bo sredstva za ptujskogorsko cerkev prevzel Zavod za zaščito kulturnih spomenikov, ki bo dokazal, da cerkev res varuje za de- lovno ljudstvo, ki ceni umetnost in ki prihaja na Ptujsko goro po svojih ver- skih opravkih. LF. Z vrvjo zvezani kovček iz grma z nepreStetim denarjem Košara v naglici ni bila napoljcnga do vrha ñli koncipient Alic politično solidarizir z Veselićevim naziranjem? Sodni proces v Ptuju 7. avgusta t. 1, proti župnemu vikarju Veseliču Francu in soobtožencem zaradi kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo in zaradi iz- rabljanja vernikih obredov v protidržav- no propagando, je osvetlil vrsto slabo- sti v političnem delu v Markovcih in v nekaterih vaseh v ptujskem okraju, o katerih bomo še pisali. Te slabosti so dobrodošle protiljudskim elementom, med katerimi ne manjka protiljudskih duhovnikov, za protidržavno rovarenje, za politično in gospodarsko podrejanje delovnih ljudi vplivu poedincev, ki tvo- rijo del protiljudske duhovščine, ki mi- slijo, da je s krepitvijo demokratično- sti spuščena voda na njihov mlin in da so jim dani s tem pogoji javnega proti- Ijudskcga delovanja mesto dosedanjega pnkiitega. Ta proces pa je tudi prika- zal slabosti, katerim zapadajo marsikje pa tudi v Ptuju odvetniki. Tokrat bi so zadržali pri vprašanju slabosti političnega solidariziranja od- vetnikov s sovražnim naziranjem va- rovancev, v kolikor je bila ta slabost ponazorjena s tem procesom. Vse obtoževal^ dogajanje je zasledo- valo svoj cilj, ki ga je bilo mogoče do- seči le s pomočjo določenih oseb, v do- ločenem času in s sredstvi ob dobri organizacijski i>ovezavi vseh faktorjev, sicer bi bile izvencerkvene slovesnosti ob birmi v Markovcih in drugod le slučajne in pomanjkljive ter brez vid- nega uspeha, ki ne bi mogel nikogar navdušiti za posnemanje. V Markovcih uspelemu dogajanju so hoteli dati ob- toženci pa tudi Veseličev branilec dr. Sluga po odvetniškem pripravniku Aliču obeležje običaja. Vso določnost običaja in oseb, ki ga ponavljajo, pa si je prizadeval Veselič in soobtoženci ter zagovornik prilî-azati kot slučajno uspe- li pojav, v katerem se del, ra ponovitev običaja zainteresiranih oseb boji sitno- sti, zato se dvolično »avaruje in skrije v ozadju, ostali del pa si intenzivno prizadeva, da ì>i ustvaril videz tolike sposobnosti, da ni več odvisen od svo- jega dejanskega vodje Veseliča, ki je vedel, kaj se pripravlja celo s strani ikofa nezaželjenega. Vse to namerno dogajanje je Veselič v zagovoru nave- zal na slučajne in neznane ter brez- pomembne osebe, neke fante in dekle- ta, neke kričače in ponočnjake, neke stražarje, neka obvestila, priprave itd. Pri tem mu je pomagal zagovornik Alič, da bi se ta določnost in odgovor- nost razblinila tudi na župnike iz Go- rišnice, Polenšaka in Jurèincev s pro- štom in škofom dr. Driečnikom na čelu, na vse konjenike in udeležence izven- cerkvene slovesnosti, kar bi rešilo Ve- selica krivde in odgovornosti. Vse to je bilo zato, ker so stvari naile svoj ko- nec pred ljudskim sodiščem, sicer pa za pripravo slovestnosti zaslužne osebe ne bi dovolile, da bi se njihov trud in za- sluge tako razblinjevale, Ze sam Vese- lič ni hotel tega razbliniti, ko ga je škof dr. Držečnik pohvalil. Odvetniški pripravnik Allč spada v vrsto mladih pripravniških moči odvet- niške stroke, ki so se šolali v duhu na- šega novega prava in zakonitosti. Nje- govo nastopanje pri gornjem procesu je bila zanj ena izmed vidnih prilik, da dokaže, v kolikor si sam prizadeva po- magati ugotavljati dejansko resnico, da bi s tem tudi okrepil položaj, ugled in pomen odvetništva. Imel je priliko, da dokaže zavest in strokovnost svojega dela, moralnost svojega stališča in pri- vrženost novim družbenim pridobitvam. Obenem je imel Alič priliko dokazati, kakšen delež vlaga v to, da bi postalo Odvetništvo pri nas res nova sociali- stična družbena ustanova, kakor tudi priliko, da bi dokazal, da ne pozna sla- bosti solidariziranja x varovančevim sovražnim naziranjem. Pri vprašanjih, ki so dokazala Aličevo strokovnost, se ne bi ustavljali. Ustj li bi se pri vprašanju, zakaj so ugodnem izidu proces zainteresij markovski farani pozorno spremi njegova vprašanja obtožencem in i čam in nekatere odgovore podfrioi z medklici in ploskanjem in zakaj jih* Alič ni odrekel tabo j v začet temveč šele proti koncu, ko je \ preveč očitno, da bi to utegnilo < njegovim naporom obeležje solidar ranja Ж VeselRevlm sovražnim na«i njem In z naziranjem Ve^eličeve vplivu podrejenih markovskih faran^ V Aličevem zaključnem govoru je l več trditev, ki bi naj razbremenile > seliča in na katere sla se v glavn opirala tudi zagovornika dr. Ferm« in Tobias. Med njimi najznačilne] belogardizma in da bi bilo napai da posebno v ptujskem okraju ni b pripisovati obtoževanim dogodkom i pomen in značaj, da priči Hozyanu mogoče popolnoma verjeti, da so I Markovci ie od nekdaj znani, kjer pripravili àkoiu sprejem, da bi mori skupno X yeselič«m sedeti pred soi »čem tudi župnik ix Gorišnice in F lenÄaka, da bi morali biti obtoženi y tisti, ki »o pri slovesnosti sodelovi da bi moral škof dr. Držečnik ob sv jem prihodu vse to preprečiti, da bi tq škof dr. Držečnik moral sedaj »еф na latoini klopi, da je ljudska obU dovolj močna, da ji Veseličev vpliv i more škodovati, da ob Veseličevem slj bem vplivu ne bi mogla nastati moij zadruga Sòbetinci, močno fizkultur» društvo Markovci, da ob Ve.seličev» slabem vplivu ne bi bilo mogoče t|j dosledno izvajati vseh gospodari^, ukrepov itd. \ Ploskanje dela markovskih faranti po končanem govoru se ni moglo ц našati na priznanja glede moči IjudÄ oblasti, zadruge Sobetinci in drugo, ki je branilec Alič prikazal naprednega i koristnega, saj ni mogoče, da bi .itevi ni Veseličevemu vplivu podrejeni ljud; kar čez noč spremenili svoj odnos 4 ljudske oblasti in zadruge Sobetint To ploskanje je bilo očividno le dv« ličm> sredstvo za Veseličevo rešitev i zagate. Resnično priznanje bodo dali i ljudje šele ob svoji rešitvi izpod Vese ličevega vpliva. Dejstvo je, da je bi!( v markovski fari res vedno dovolj lju- di, ki se niso ustrašili vpliva protiljud- ske duhovščine In jih je tudi vedno vei v vrstah mladine, ki se je otresla kar še duši njen ostali del, ki si g¡¡( Veselič z dvoličnim delom navezal im in jÄ «nrioi* niibovi Ijenjski poti. Glede na ploskanje in medklice Mar kovčanov med razpravo, ter po zakljuJ nem Alicevem govoru vpraiamo odvet niškega pripravnika Aliča: _^ »Ali je njeg-ovo primanje glede nwi ljudske oblasti, koristnosti in trdno^ zadruge Sobetinci, glede sokrivde žur nikov iz Gorišnice in Polenšalu prosta Greifa in èkofa dr. DržečniJa ter vseh udeležencev sloveiaiosti W resnični odraz lllčevega moraJn« stališča in njegove privrženosti novii družbenim pridobitvam, ali je to bä samo dobrodošlo sredstvo za relit« Veseliča In razbitje vtisa Aličerega po- litičnega sodallrislranja z Veseličev* naziranjem In ali je bilo to prizadevi nje za okrepitev polo^ža^, ugleda in po mena novega odvetništva?« Na tej razpravi je slišal Alič ap^av: ljudi, ki jim je bil Veselič duhovni oče Upanso, da se Alič ne strinja z njihov oceno njegove zavednosti, strokoviwstt moralnosti njegovega stališča in njeffr vih lastnosti, ki so jo odnesli ti ljudje n? teren in jo tam komentirajo. Smatramo, da je to bil Alice v prvi ii zadnji zagovor, pri katerem bi si Ali< dovolil dajati obeležje političnega so- lidariziranja 7. obtožencem, če se odkrito odločil, da bo delal za ljudstvo v duhu našega novega prava in zakc nitostt Tudi Kloslsic iz Morjete na Dravskem poi^u ie pomagal romarjem na Sveto goro Letošnje romanje aktivnih in pod- pornih članov znanega pevskega zbora »Lipa<( iz Brezja pri Mariboru in ne- članov iz Marjete na Dravskem polju na Sveto goro pri Podčetrtku je zahte- valo več organizacijskih priprav kot prejánja taka romanja. Da ne bi hodili peš niti z vlakom je jezuit Radegost Graienauer, župni upravitelj iz Brezja izmislil dokaj ugodno rešitev. Najeli bodo SAP-ove avtobuse In tovorne ka- mione ter priskrbeli potrebne doku- mente za Izlet v Kumrovec v Titov rojstni kraj. Za to potrebna organizacija je takoj rtekla. Del organizatorjev je zbiral pri- jave »izletnikov«, ostali pa so skrbeli za potrebne listine. Potrebno je bilo napisati proSnjo, predložiti v podpis predsedniku in tajniku pevskega zbora ter prošnjo opremiti s potrdilom mla- dinske organizacije, da potrjuje resnič- nost prošnje in da prijioroča SAP-u ugodno rešitev. Vse to je bilo urejeno. »Nekdo« je napisal prošnjo (jezuit Gra- fenauer), predsednik in tajnik sta »ne- vede« podpisala, »nekdo« je zlorabil pečat KLO Brunšvik In ga pritisnil na prošnjo (predsednik KLO) in z vkrade- nlm pečatom mladinske organizacije jo jè opremil tajnik KLO Marjeta na Drav&kem polju Klasinc, SAP-ov usluž- benec Rajher Je podprl to zakulisno igro ter poskrbel za dva avtobusa in tri kamione, in 200 izletnikov je odšlo na pot, pa ne v Kumrovec temveč na Sveto goro. Da ne bi bilo »sitnosti« je jezuit Grafenauer že doma pripravil potrdila, ki bi jih nazaj grede dali ove- riti v Kumrovcu. Vse priprave so bile resne in so kljub "težavam tudi uspele. Na potovanju pa so začele vidne slu- čajnosti. Slučajno je potoval z izletniki jezuit Grafenauer iz Brezja, ki se ni mogel upirati slučajnemu dogovoru iz- letnikov, da se peljejo raje na Sveto goro kot 'V Kumrovec, slučajno se je sopotnik Grafenauer na Sveti gori za- rekel v pridigi glede bede, revščine in lakote pri nas (verjetno so ga dobro obloženi sopotniki pustili stradati) in glede blagostanja drugod, slučajno so se na Sveti gori pojavili plakati proti- državne vsebine itd. •Da nazadnje «izletniki« res ne bi imeli sitnosti, so še pač hočeš, nočeS odpotovali v Kumrovec, od tam pa na- zaj domov zadovoljni in srečni, da je šlo Po ovinkih, če ni šlo drugače. Na romanje pa so le šli. Bilo je prijetno, ker je bil zraven dušni pastir jezuit Grafenauer, čeravno je šlo zaradi vož- nje in vročine nmogim na bruhanje. Vsakemu poštenemu državljanu je znano, da poskušajo na tako »inteli- gentni« način priti do svojega cilja le tisti ljudje, ki so vzgojeni v lažni ver- sIU morali, ki sta jim laž in prevara najboljše zagotovilo za uspeh. To so ljudje, ki se iz koristoljubja hlinijo ne- poučenim delovnim ljudem, v resnici pa se norčujejo iz njihove naivnosti. Njihova dvoličnost se }e že zdavnaj zgablla razgledanim delavcem, kmetom in delovni inteligenci. Med njimi ne najdejo več svojih ovčic, zato jih iščejo v zaostalih vaseh. Vrednost romanja je določil Gra- fenauer, plačilo za zlorabljanje urad- nih štampiljk in zaupanja uradnih oseb pa bodo določili organi ljudske oblasti. Predlagamo, da naj ljudsko sodišče take zlorabe zgledno kaznuje. Organi- zatorji Grafenauerjevega kova bodo potem mnogo težje našli sodelavce in sopotnike, ki bodo končno tudi spozna- li, kam jih vodijo njihovi duševni pa- stirji. S XIV. divizijo na Štajerskem (Nadaljevanje in konec.) Ko sem prišla v cono, ml je rtìcd šef sanitetnega oddelka četrte operativna cone tov. Peter, da pojdem v štajersko- koroško bolnišnico nad Podvolovljek. Ta bolnišnica je bila zgrajena v hribu, v hosti. Bila je urejena dosti boljše od naše. Imela ie štiri poslopja. V enem je bila ambulanta, v drugem pa kuhi- nja. V tej t>olnišnici smo imeli čisto drugačne pogoje kakor pri Moravčah. Bilo je zadosti sanitetnega materiala, imeli smo dobrega kirurga in osebje. Bolnikov je bilo dosti. Ko so začeli Nemci ofenzivo na Savinjsko dolino, je bil velik dotok ranjencev, tako da ji^i je bilo največ 90. Tak obisk jo bil po zimi. V bližini te bolnišnice, na drugI strani Podvolovljeka, je bila tudi neka druga bolnišnica, vendar znatno manj- ka ta je imela 20 ranjencev. Bili s i samo težki ranjenci. Ko «e je XIV. di- virija borila v Podvolovljeku, »e je za- čela umikati ravno proti bolnišnici, na on) strani, kjer so bili ti težki ranjen- ci. Z njimi, se je umikala tudi komanda Solčave. Komanda mesta je prišla prav v bolnišnico, Ncmci pa za njo in so boi- ni.înico presenetili. Kolikor Je bilv osebja in kolikor je bilo teh iz komanv'e mesta, so takoj organizirali, da lo ra- njence prenesli. Ranjenci so biJ: re'.o žiiavi. Ko "4) videli, da nimajo oseb a in da jih ne mcremo vseh prenesti, so šl; po berglah tudi taki, ki so imel. odrezane noge. Vsa dolina in ves hrib sta bila poč kontrolo švabov. Dali smo ranjence v buacer. Kmaiu po tej premestitvi so začeli Nemci bolj patruljiratl po hribin Mi smo imeli v Podvolovljeku same za- nesljive Tonete in smo vedeli, da na¿e bomišnice ne bodo izdali, toda lahko, da jo bodo Nemci odkrili bolj po na- ključju. Kmalu po tej premestitvi ra- njencev je bil štab Pohorske brigade v Podvolovljeku. Bil jef napaden v vasi In se je začel umikati prav v sme.' naSç bolnišnice. Precej zjutraj, ko !5mj vstali, -je prišel komisar in nam to po- večal. Sprva je mislil, da so Neme'. Vse osebje, bilo nas je okoli 20, je po- ftia.^ na položaj. Videli smo, da je Po- horska brigada in emo se zato s polo- žajev umaknili v bolnišnico, bili smo pa stalno v pripravljenosti. Mislili smo da bodo začeli belogardisti in Nemo; hajkati štab brigade in da bodo tako prišli tudi v bolnišnico. Sta5 brigade je àei kakih 30 metrov mimo naše bol- nii-rice. Nekoč sedim ravno v kuhinji, bilo okoli pete ure popoldne, ko začno re- gimati mitraljezi. Težkih ranjencev, ki јш je bilo okoli 30, nismo mogu èva kuirati v podzemske bunkerje. Takrat je zapadel sneg in bi se poznale sledi Prišlo je okoli 20 do 25 švabov in bel gardistov in so nas čisto nenadoma na- padli v bolnišnici. Umakniti se nismo mogli. Tisti ranjenci, ki so lahko hodi i il so bili pripravljeni, so se um sali, toda prišli so belogardisti tako ö ivu d: nili streljali niso več, ker bi lan to po .svojih tolki. Stopila sem hitro / amb^i- lanto m operacijsko sobo, kjer sem imela brzostrelko in torbico, toda biit» sem tako zmešana, da sem pustila tor- bico tam. Ko sem pogledala nazaj, je bil neki belogardist že čisto za menoj in vpil: »Stoj, če ne te ubijem«. Bolnišnico smo imeli tako narejeno, da je bila tik nad steno. Videla sem nase, kako so se timikali nad barako, kjer je bilo nastanjeno osebje, tako da ¡so imeli nekaj zaklona, za ka terim so se lahko krili. Ker so bili beU tako blizu mene, da se nisem mogia več umaJoiiti, sem se spustila v tisto strmino po skalah, ki so bile vse leda- ne. Nekaj časa sem drsela po nogah, potem pa sem padla vznak in pe hrbtu zdrknila po strmini. Na dnu sera se zarila v sneg in nisem več vedela zase. Dya ranjenca sta me zvlekla in sem šla še kakih 30 metrov naprej, po- tem pa sem za neko smreko obležala. Drugi dan, ko se je začelo daniti, smo biH čisto razkropljeni. Ranjenci, koli- kor se jih je rešilo, so šli z ostalLr osebjem. Vse jp bilo razkropljeno p > ho.sti. Borbe sploh nismo sprejeli, ker sme bili presenečeni. Ko se je začel ) daniti, sem šla z dvema ranjencema (eden je bil ranjen v pleča, drugi p:i v nogo), po sledi, kjer so se umika': ostali. Nad potjo smo srečali še pet ra- njencev, med njimi je bil tudi eden, ki jc bil ranjen v trebuh in so ga prer^. mesecem operirali. Bili smo ci^co vsi bre¿ orožja in niti nismo vedeli, kje smo Da nebi šli kar tako v tri dni se je ta. ki je bil ranjen v pleča, lavil v predhódnico. da bi vsaj zavpil, ■^e b, 'na kaj naletel da bi se mi poieiT- i e- kako uma'mili Prišli «mo do nese vas Biii smo čisto izčrpani. Prei pa sm • tudi 14 dni jedli samo enkrat na dan ker nam je primanjkovalo hrana. Za padel je sneg in nismo mogli v dolino Kmetje so nam pač prinesli suhega »adja in nas za božjo voljo prosili da naj gremo naprej. Pred tremi urami sc bili v vasi Nemci. Posebno ranjenci чо bili Izčrpani, Mi smo potem le napro- sili nekega kmeta, da smo šli na nje gov skedenj v seno, in tam smo s« msio odpočili. Drugega dne nam jo prinesel ta kmet na skedenj nekaj moč nika. Ranjenec, ki je bil skozi pljuča ranjen, ni mogel več naprej. Tretji dan so prišli Nemci v tisto hišo in so po- tem spali na istem skednju, kjer smo bili mi, samo kakih pet metrov niže od nas. Nemci so se držali v vasi ve.>! te- den in mi smo bili v tistem skednju vseh pet dni brez hrane. Po enem tednu smo le šli pogledat, kaj je. Kar bo, pa bo. Nemci so odšli. Jaz sem takrat, ko sem padla v prepad in sem vso noč ležala v snegu, dobila ozebline obe nogi sta mi bili čisto čmi. Tud. čevljev nisem mogla več obuti. Nek! kmet mi je dal nekakšne cunje, da sem si zavila noge. Zjutraj so šli štirje na prej, da bi iskali zvezo. Ti štirje si gazili sneg do pasu. Dobili so zvezo г našim ekonomatom, ki je preskrbova: našo bolnišnico, bil je to ekonomat če- trte operativne cone, sanitetni oddelen Naposled smo prišli do naših ljudi in tarr nas je bilo potem okoli 40. MeO njimi je bilo precej ranjencev. Poslali smo patrolo v bolnišnico po jiiedat, kaj se je zgodilo z o.^taam Patrola je dobila med potjo Marka četnega komisarja iz koroškega o lrsda ludí ta se je z nami umikal Ranjen bj. v koleno, pa se je p» vseh ^tirin pia ZI naprej. Patrola ga je našla prav te da: ko je umiral. Bil je čisto zmrznjen Ko je človek zmrznjen, postane strašno debel. Bil je ves zabuhel in ni pozna' nobenega več; vpričo njih je izdihnil. Debili smo ga po desetih dneh. Bil le noč in dan v snegu in brez hrane, dai je ležal v bližini bolnišnice. Nemci t" bomišnico preiskali, niso pa šli dalje p tistem snegu. Kmetje so nam v P^xl' volovljeku povedali, da so težke ra- njence pustili beli v ambulanti, o»taiä poslopja pa so požgali. Vzeli so vs" posodo, piskre in vse, kar je bilo kuhanje. V bolnišnici smo mi pustil' zaklanega vola. Tisti ranjenci so ležal' tam, ne da bi Jih kdo obvezal. Dva ra-j njenca sta vendarle imela toliko mo¿- da sta zakurila ogenj in pekla tisi'»' meso ter ga dajala drugim, da so s' nekoliko popravili. Nekje sta nasi-" obveze tako, da sta tiste, ki so bili naj bolj potrebni, prevezala. Po sedmil^ -dneh so Nemci ranjence odpeljali celjsko bolnišnico. Zvedeli smo, da s" bili po večini obešeni zaradi neke¿á Kreisführerja iz Celja. Ob istem času smo bili obveščeni, so Nemci ujeli v tisti bolnišnici, katei"^ smo mi prej evakuirali, vse osebji' Biie so notri tri bolničarke in te so f-® mestu ustrelili. Ustrelili so tudi kofíá' sarja bolnišnice, zdravnik pa je mend® usel. Težke ranjence, ki so bili v buO' kerju, so vse postrelili; tiste pa, ki tohko okrevali, da so lahko hodili, f odpeljali s selx)j. Kaj se je zgod"^ z njimi, ne vem. ?e to bi hotela ob koncu povedati Treba bi bilo, da tisti, ki so bili po bo*' mšnicah, zdravniki in bolničarji, ma''^ vec pišejo o naših bolnišnicah, o teza' vah in trpljenju, ki so ga tu preživlja' li, kajti posebno zdravniki so ogron"^ ir'A'Ovali za življenje naših borcev. Tj moja skromna povest pa naj bo majhen doprinos k zgodovini veiü®^ časov, ki smo jih preživelL Vera Pariteli-««!*' ptu), 24. avgusta 1951 •PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 Nekaj misli o delu zbora Jože Lacko" K diskusiji o pevskem zboru SKUD »Jože Lacko^, ki jo je spro- žil članek »Pevski zbor SKUD »Jože Lacko« in njegove notranje slabosti« v Ptujskem tedniku v - ni zadnjili števiiK, objavljamo nadalj- ') nji prispevek bivšega člana ome- 5: njenega zbora, ne da bi sami z j«j njim v celoti soglašali, g pripomb<), da bon^o svo;e stališče podali v ¡■«I prihodnji številki. j. Kot bivši član pevskega zbora SKUD Lacko« iz Ptuja, ki je i mei pri- ¡.| jiiio doživeti njegov vzpon od sicronmih j,1 začetkov po osvoboditvi pa do prvih ' pjest na republiških tekmovanj in sin- ih dikalnih pevskih zborov, sem z velikim J ^anunanjem prečital članek v »Ptuj- )ii ítKem tedniku« od 27. julija t. 1., Ki bi r лај Р^ naslovu sodeč, dai analizo no- ei tranjili slabosti zbora, CepraV že dalje časa ne bivam v j ptuju, tipremljarn vse uspehe in ne- I uspela® zbora, se veselim uspehov in j; i-azniišljam. o neuspehih, in prav to me ^ je vzpodbudilo, da napišem nekaj J vrstic, ki niso mišljene kot polemika n )i piscem gornjega članka, ampak kot po- I ,.;.kuš dati javnosti objektivnejši vpo- y gled v težave, ki se zt^r ¡»Jože Lacxo« Î J njimi bori. (j Dejstvo je namreč, da je polet zbora •d v zadnjem letu opešal in da je prišlo : do kritičnega stanja, ki to našo važno C. kulturno ustanovo re^no ogroža m je 4 zatorej nujno, da se ob tem ¡¿amislijo vsi odgovorni činitelji in skupno z Ü vodstvom zbora razčlenijo vzroKc te I icrize in jih čimprej odstranijo. Vendar pa moram takoj naglasiti, da je £ piscem omenjenega članka v oce- ni notranjih slabosti zbora nikakor ne gtrip.lam, še več, smatram, da je njegov članek s svojo neobjektivnost jo zboru rtóno škodoval, saj je neinformlranemu ђта1си prikazal zbor kot leglo nemo- rale, ki brani gtarsem, »da bi pošiljali v pevski zbor svoje otroke, možje žene i ¡0 obratno a. Dovolj dolgo sem živel in delal z zborom in dirigentom in malo verjetno • je, da ne bi opazil citiranih »škanda- t loznih« odnosov, ki naj bi predstavljali '1 osnovni problem v razvoju zbora. Rav- I no nasprotno! Prav iskreno tovarištvo, I kolektivni duh in res vzorno, discipli- rano sodelovanje zbora z dirigentom na vajah in koncertih so dali ono ogrom- j no pozitivno bilanco, ki jo lahko črpa- ' mo iz zborove kronike, iz ocen našega časopisja in razgovora z v-sakim Ptuj- čanom, ki je ponosen, da je naše malo mesto dalo reprezentativen zbor tolike kvalitete. Pešanje dela v zlxiru je predvsem posledica dveh dejstev. Prvič je bil ^àor več kot pol leta brez kvalificira- nega dirigenta, ki bi znal koristiti in razvijati njegove možnosti. Prav v tem obdobju je zbor izgubil dober del svo- jih pevcev in disciplina se je razrahlja- j la. Drugič pa zbor hi bil deležen one I moralne in materialne podpore ma- sovnih organizacij, kot bi jih po svojem delu zaslužil. Kdor koli je kdaj pel v mešanem amaterskem zboru, ve, koliko požrtvo- valnosti, odrekanja, discipline, odgo- vornosti do kolektiva tn resnega študi- I ja zahteva delo v takem ansamblu. Pevci so službeno često zadržani, trud- ni od celodnevnega dela, sestava zbora se često menja itd. Vkolikor dirigent ne zna najti prijema z« vsakega pevca posebej, pri vsaki vaji in koncertu dati pevcu možnost, da se res umetniško iz- življa, vkolikor ne ume obvladati zbor kot virtuoz svoj instrument, je jasno, da amaterski zbor, ki ga ne veže nič drugega kot skupna ljubezen do petja, mora začeti razpadati. In ravno tak je bil slučaj z zborom »Jože Lacko«. Ven- dar je ta stvar sedaj več aH manj v fedu, zbor ima spet svojega stalnega dirigenta, ki vse gornje zahteve izpol- njuje in se vrača v svojo staro formo. Zdi se mi pa potrebno ob tej priliki postaviti vprašanje: AH je bilo sploh nujn'> potrebno, da je zbor izgubil za Pol leta svojega dirigenta? Mislim, da to ni bilo potrebno! Vkolikor so moje informacije dovolj točne, materialne prilike niso bile tiste, ki bi mogle vpli- vati na dirigenta, da zapusti Ptuj In se zaposli pri »Radio Mariboru^. Kar se pa t:¿c zadovoljevanja umetniške am- bicije, menim, da d;rigiranjt dobrega vokalnega zbora, čeprav v malem kra- ju resnemu umetniku nudi dovolj pri- like, da se kol tak pred publiko afir- mira in da da svojemu umetniškemu stremljenju adekvaten izraz. Malo vet čuta odgovornosti za svoj zbor bi di- rigent, ko se je odločal za ta korak, že lahko pokazal. Mogoče pa je ravno ozko gledanje odgovornih funkcionar- jev in malomeščansko čcnčanje, imelo tudi tu svojo negativno vlogo? Vseka- kor bi bilo potrebno tudi o tem raz- misliti! Druga resna težava zbora obstoja v slabem prilivu novih pevcev. Stari pev- ci počasi odhajajo, mladina pa se res slubo prijavlja, čeprav ne drži trditev, da zbor nima svojega podmladka. Ven- dar je uspeh vsake agitadjske kampa- nje približno isti — novi pevci pristo- pijo k zboru, pridejo dva- trikrat k va- jam, se ustrašijo resnega dela in di- scipline, ki je nujna, ter počasi odpade- jo. Ostane le majhen del, ki mu je petje notranja potreba In ki se ne ustraši začetnih težav. Nikakor pa temu ni.so krivi nekakšni nezdravi odnosi v zboru. Čeprav članek tov. Vičarja daje drugačen vtis, je vendar dejstvo, da je kolektiv zbora sestavljen iz pevcev iz vseh soljev, vseh dob starosti, od si- volasih veteranov do mladincev, ki so pravkar motirali, in kljub temu pred- stavlja harmonično celoto, tako pri in- te^rpretacljl umetniško kvalitetnega in zahtevnega programa, kakor tudi v medsebojnih tovariških odnosih. Mislim, da bi bila dolžnost vseh ma- sovnih organizacij in njihovih funkcio- narjev, posebej pa OF, mladinske orga- niracije, sindikalnih podružnic, AF2 in tako dalje, da se ne omejujejo zgolj na suhe konstatacije, da bi njihovi člani morali pristopiti k zboru, ampak da svojo kampanjsko agitacijo poglo- bijo. Potrebno je vsakomur vnaprej obja^s-niti, da delo v pevskem zboru ni zgolj zabava, ampak resno, odgovorno kulturno delo, ki zahteva celega, za- vestnega in discipliniranega ^lov-eka Treba se je zavedati, da je glasbena izobrazba, katere najpristopncjša, naj- popularnejša in najosnovnejša oblika je zborno petje, del splošne človekove izobrazbe, ki je vsakomur ravno tako potrebna, kot pismenost, čitanje, šport in tako dalje. Ravno v tem smislu pa je skrb množičnih organizacij In njiho- vih funkcionarjev za zbor pomanj- kljiva. Ce bi se tov. Vičar bolj resno in iskreno zanimal za delo in težave SKUD in vsaj enkrat prisostvoval pevski vaji, če bi vsaj enkrat resno prerešetal svo- ja opazovanja z vodstvom zbora, bi ne napisal tako nerodne In površne oce- ne. Osnovni princip naše agitacije in propagande naj bo vzgoja. Kdor hoče iskreno podpreti ne samo zbor, ampak SKUD v celoti, mora poznati njegovo vlogo in delo res temeljito, mora svoja opazovanja prediskutirati predvsem z upravo SKUD in njegovih sekcij, da bi lahko dal vsakomur ne samo podatke o tem, kdaj in kje so vaje, temveč tudi o tem, kako se v njem dela, kakšne so možnosti umetniške izobrazbe v SKUD, in še več. Onemu, ki doslej ni imel prilike^ da se umetniško izobrazi, ki te potrebe do sedaj nI občutil, je treba željo za umetniškim udejstvovanjcm šele vzbuditi, mu pokazati jpot in mu objasniti, da mora vsak graditelj socia- lizma zostriti svojega duha v vseh smereh, da mora znati dojeti, vse kar je lepega, da mora znati to lepoto tudi izraziti, ker je dojemanje lepote raz- širjanje spoznanja o resnici. Ce se bo skrbi za izobrazbo našega delovnega človeka, ki se vidi iz mate- rialne in moralne podpore ljudske obla- sti SKUD-om in drugim kulturnim in vzgojnim ustanovam, pridružilo še za- vestno, vzgojno delovanje množičnih organizacij v gornjem smislu, uspeh ne bo izostal, in to je končno želja nas vseh, in verjamem tudi pisca članka o slabostih zbora »Ježe Lacko«. Ing. Bojan Kancler Rdeči križ v ptujskem okraju Po mestih, trgih in vaseh vabijo letaki na tombolo RK. Organizacija RK pa je opravila do sedaj že mnogo važ- nih in pomembnih nalog, ki so ljud- skim množicam ponekod bolj, drugod manj znane. Zato Vas hočemo danes opozoriti nanje. Rdeči križ je plemenita organizacija, ki si je postavila vzvišeni cilj, poma- gati sočloveku. Načinov pomoči je ne- šteto: podpora z denarjem, s sanitet- nim materialom, г oblačili, s hrano. To pomoč je delil Rdeči križ zlasti v prvih povojnih letih, ko Je bilo treba izbrisati ali vsaj omiliti posledice voj- nega opustošenja. Sedaj pa je postala prvenstvena naloga Rdečega križa — zdravstveno prosvetno delo. Dvigniti Ijočemo zdravstveno prosvetljenost na- šega ljudstva, ga naučiti higienskega načina življenja, ga obvarovati nepo- trebnih bolezni, mu utrditi zdravje, povečati njegovo delovno moč in s tem okrepiti našo domovino. Naše pravilo je: Vsak za vse, vsi za vsakega! K Rdečemu križu le pristopilo v na- šem okraju približno 5000 članov. Do- segli smo komaj dobro polovico plana, ki predvideva 9000 članov. Vabimo vse, ki še ne sodelujejo, da se vključijo v to prepotrebno organizacijo. Naj bi ne bilo družine, ki ne bi bila niti z enim članom zastopana pri Rdečem križu! Cm več denarnih sredstev bomo imeli, čim več sodelavcev nam bo stalo ob strani, tem bolj bomo razširili svojo dejavnost, tem laže bomo pomagali vsakemu, ki je potreben pomoči. Ob Dnevu vstaje smo se vključili v splošno šestmesečno tekmovanje, ki bo trajalo do Dneva Jugoslovanske armije. V zadnjem času smo poživell okrajno protituberkulozno sekcijo. Jetlčnim bolnikom, ki morajo obiskovati dispan- zer, vračamo potne stroške. Ce nam bo tombola uspela — m to pncaKujemo — se bomo zopet spomnili nanje. S sanitetnim materialom nenehno oskrbujemo šole in postaje prve po- moči, ki jih je v okraju 45. V Internatsklh tečajih smo izvežbali 60 zdravstvenih aktivistov, ki širijo zdravstveno prosveto in požrtvovalno nudijo prvo pomoč povsod tam, kjer ni zdravnikov in drugih strokovnjakov. V večernih tečajih prve pomoči, ki so trajali 50 ur, smo Izvežbali 377 tečaj- nikov, Prav tako smo tudi po šolah v krajših, 20-umih tečajih, usposobili 257 tečajnikov prve pomoči. Hriboviti krajevni odbori Rdečega križa so si dali Izdelati Iz lastnih sred- stev nosila, okrajni odbor Rdečega kri- ža pa jih je opremil s platnom. Mestni odbor RK je priredil v me- secu maju »Cvetlični dan«, Z izku- pičkom bo oskrbel mestnim revežem kurjavo. Jeseni bomo zopet pripravili tečaj za zdravstvene aktiviste. Ti bodo potem vršili po vaseh zdravstveno prosvetno delo, javljali nalezljive bolezni, sode- lovali pri asanacijl, zatiranju mrčesa in opravljali še nešteto drobnih, a zato nič manj važnih nalog ter vodili po- staje prve pomoči. Opozarjamo tudi kmetijske delovne zadruge, naj poš- ljejo vsaj po enega udeleženca. Pri- pravljeni smo Izvežbatl kader, ki bo skrbel za zdrave delovne pogoje, za higienski način življenja po naših zadrugah. Povrnimo se še k tomboli! Vršila se bo 9. septembra t. 1. v Ptuju na nogo- metnem igrišču ob Ormoški cesti. Do- hodek bomo porabili za opremo am- bulante v Zavrču. za nakup odej tuberkuloznim bolnikom in ie га druge zdravstvene In socialne potrebe našega okraja. Udeležite se tombole v čim večjem številu! Pripravili smo vam 22 glavnih in 3000 manjSih, a koristnih dobititov. Mogoče tudi Vas čaka tam srei». Na vsak način pa boste z udeležbo poma- gali organizaciji Rdečega križa. Pri letošnjih odkupih žitaric nebi bilo potrebno uporabljati stare prakse Po končanih tehničnih pripravah za letošnji odkup žitaric je podjetje ržito- fond« dne 8. avgusta t. 1. začelo z '^upom na področju KZ Clrkovci, avgusta KZ Lovrenc In 10. avgusta KZ Ormož in Središče. Glede na odkupne rezultate v prvih ^feh odkupnih centrih se je potrebno '^opet spomniti na odkupno proceduro Prejšnjih let, na vse zgledne in škod- l.iive primere, ki so pospeševali in za- yirali odkupovanje in prevzemanje '-^Uaric. Kot vsako leto ob odkupu se tudi '"^♦os mnogo govori o slabi letini. O tem govorijo vsi, tudi tisti kmetovalci, 80 kljub temu izpolnili svoje obvez- Na svojo škodo »o pograbili v "hrambi toliko pridelka, kolikor se Zahteva od njih po odločbi, da bi tudi ^^tog izpolnili svoje obveznosti na- ^^arn družbenemu žitnemu fondu, iz «aterega črpajo delovni ljudje na.^e domovine vsakdanji kruh. Drugače je * Poedinci, ki so enako poskusom ^^ejšnjih let tudi letos poskušali ostati VTsti dolžnikov, to pa ne zaradi ^labe letine, temveč zaradi tega, da ^^ špekulirali z žitaricami. Poskušajo 6e bi tudi letos enemu ali dru- uspelo oddati čim manj in čim prodati pozneje po visokih cenah ^ Pfotten trgu. Kmetje s področja KZ Clrkovci so tudi tokrat s par izjemani brez poseb- nih težav izpolnili svojo obveznost Tudi kmetovalci iz področja KZ Starše so doslej mod zglednimi primeri, med- te-m ko so za enimi in drugimi daleč zaostali kmetovalci okrog Lovrenca na Dravskem polju. Odkupni uspeh v Staršah bi bil še laže dosežen, če bi KZ Starše boljše organizarila prevzem in odpremo žita- ric v centralno skladišče. Pomanjkljive priprave za prevzem po povzročile ne- prijetnosti, ki so škodovale kmetoval- cem in podjetju »2itofond«. Upamo, da .=e bodo ostale KZ na to boljše pripra- vile. Ob demokratičnosti naše ljudske oblasti mislijo poedinci, da jim sedaj ni treba Izpolnjevati državljanskih dol?nostl, vendar pri tem pozabljajo, da določila novega kazenskega zakona predvidevajo zelo občutne kazni za liste poedince, ki poskušajo družt>o oškodovati z neizpolnjevanjem držav- ljanskih obveznosti Vsekakor pa smatramo, da bodo krajevni upravni in politični funkcio- narji znali ljudstvu pojasniti važnost pravočasnega in polnoobsežnega odku- pa in da si bodo lahko šteli med naj- večji uspeh 100 odst. odkup žitaric ob koncu sistema obveznih odktikov. Za varstvo imovine je potrebna večja budnost Vedno večje uveljavljanje demokra- tičnosti v gospodarstvu in življenju na- šega ljudstva zahteva nedvomno tudi večjo individualno skrb za ljudsko imovino (Privatno, zadružno in držav- no.) Dosedanje izkušnje s poedinci, ki se niso lotili resnega dela, temveč po- skušajo živeti na račun delovnega ljud- stva s tatvinami poljskih pridelkov, poljedelskega orodja, konjsice opreme in drugih življenjskih potrebščin, ka- žejo, da je bilo doslej marsikje med ljudstvom samim premalo skrbi za to, da bi se sumljivi elementi takoj one- mogočili pri svojem protizakonitem de- lovanju, temveč so .smatrali povsod za zaščito ljudske imovine edino odgovor- ne organe LM. Demokratizacija po- meni tudi zman.išanje varnostnega apa- rata ker prevzemajo te funkcije v vedno večji meri državljani sami. V zadn.vm času je več primerov ta- tvin poljskih pridelkov po vaseh okrog Domave, tatvin konjske vprege okrog Ormoža in pojavljanje delamrznežev pri Zetalah. Taki primeri v bodoče ne morejo več mimo ljudstva samega, ki mu Je laže onemogočiti ljudstvu škod- ljive elemente pri njihovem protizako- nitem delovanju kakor tistim organom LM, ki so po desetine km oddaljeni od krajev, kjer so se zgodili taki primeri Kobrazb« sprejem v učno razmerje v gospodar- stvu. Med nekaterimi starši je to po- vzročilo negodovanje, ter je potrebne zadevo pojavsniti. Obrtna zbornica ne more preko pred- pisov, ki veljajo glede sprejemanja učencev v uk v gospodarstvu ter se jih namerava tudi v bodoče striktno drža- ti. Priporoča pa staršem, da svojih otrok v času šolanja ne uporabljajo za kmečka In druga dela, pašo in podob- no. temveč da jih vestno pošiljajo v šolo ter skrbijo za njihovo čim popol- nejšo izobrazbo. Le na ta način jim bodo najbolj koristili ter pomagali na poti v življenje. Obregovanje, kot se ie tokrat zgodilo, bo odpadlo, otroci sami pa bodo staršem za to najbolj hvaležni. Gostinsko podjetje Bori je začelo pomagati tudi s kruhom Gostinsko podjetje Bori je dalo raz- glasiti, da bo mogoče v bodoče kupiti kruh v njenem gostinskem obratu ob mostu. To so delovni ljudje iz Haloz prisrčno pozdravili, saj je v Halozah marsikdo, ki si mora kruh kupovati. Praksa je pokazala, da je tega kruha celo premalo in se je zgodilo, da so prišli po kruh iz zelo oddaljenih vini- čarij, ko ga Je že zmanjkalo. V zvezi s tem se v Halozah sedaj mnogo razpravlja o dobri zamisli go- stinskega podjetja Bori in Je mogoče slišati razne predloge kot n. pr., da bi bilo potrebno naročati več kruha, da bi ga prodajali tudi v KZ Clrkulane, ki niso tako oddaljena kot Bori, da bi bil kruh na razpolago ves dan, da bi ga lahko kupili tudi naj oddaljenejši interesent J e itd. Pričakujemo, da bo znalo gostinsko podjetje Bori pravilno rešiti to vpra- šanje, ki predstavlja za marsikoga iz tega predela Haloz resen problem. S tem bo to podjetje še nazorneje doka- zalo, da je namenjeno služiti haloške- mu prebivalstvu v vseh svojih močeh in ob vseh prilikah ter da je priprav- ljeno sprejemati od ljudstva koristne predloge, ki jih bo tudi praktično iz- vajalo. T. Naše ljudstvo ne zasluži, da bi tako ravnali z narodno imovino Čeprav Je v Stmišču veliko pomanj- kanje lesa za kurjavo, imajo nekateri tovariši pri »Gradisu« do njega čisto svojevrsten odnos. Nam na Stmišču je namreč nerazumljivo, kako je mogel delovodja pri buldožerju naročiti de- lavcu, ki z buldožerjem upravlja, da naj z okrog rastočim lesom zasuje gramozno jamo pri naselju. Več lesa je 18. In 19. t. m. Izginilo v tej gra- mozni jami ter so šele na koncu sta- novalci rešili nekaj lesa Iz jame. Na Strništu opažamo, da se večkrat razsipa z gradbenim materialom. Pre- cej lesa je v zadnjih letih propadlo tudi v gozdu, mnogo pa so ga delavci (tudi desk) sežgali. Se več je bilo po- kradenega. Skrajni čas je, da se s tem preneha. Nase gospodarstvo po tej poti ne bo moglo napredovati. Razen tega naše ljudstvo ne zasluži, da bi se tako rav- nalo z narodno imovino. I. J- Razlil je bencin, potem pa zažgal hišo Primerov kot se je zgodil 18. avgusta t. 1, zvečer okrog 20. ure v Gibini, je malo v Slovenskih goricah. Z ženo sprti 11 e š i č Ignac Iz Glbine št. 7 je ta večer polil bencin po eni sobi svojega stanovanjskega poslopja ter ga zažgal. Tako povzročeni Mžar je uničil stanovanjsko poslopje. Skoda cna.^ okrog 230.000 din. Zoper Ilešiča Ignaca je uvedena pre- iskava. •PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 24. avgusta 1951 Bi meza tz Desterniha ni bilo za spomimko ploščo temveč za zaslužeh Mnogo »o trpeli zavedni Slo\'enci v času druge svetovne vojne. Marsika- teri naš đrra^'ljan je zgubil življenje v borbi za našo domovino V Dester- niku lakih ljudi ni manjkalo. Dolžnost vseh, ki uživamo sadove njihove bor- benosti, jc in bo, da se jih vedno /nova spominjamo in urimo patriotiz- niu na njihovih primerih. Krajevna organÍ7acija ZB NOV De- •rnik pn Ptuju, je na dan 22. julija 1. 1. odkrila spomin.fko ploščo padlim borccm \г tega kraja. Preteklo je že pri-cc.i ča«a od osvoboditve in je bil ve okrajni čas, da se to stori. Ker ni bilo na ri.rpolafjo nobenih sredstev, je krajevni odbor ZB NOV Desternik pri- pravil ZA ta dnn prireditev. 7jil imamo 'e ljudi, ki ocenjujejo vsnko stVHr le po dobičkanosnosti. T;ika sta Brme?. .Tofc in njegova í.eañ ЈчаМса, ki že dalje časa domujeta v lokalu KZ. ki je bil ta dan dode- licn prirediteljem. S tem «e Bim<>7.cn'a niçia moe;la sprijamlti. Kmnlu v iK)poldan.4kih urah sta za- •'elH agitirati med prillimi gosti: »Pijte na'e vino, knj boste pili to ,čmigO'!« Tako 4ta nalivala lino, ki hxì je naba- vila '/i\ prireditev krajevna Zve:-',a bor- c?v. Res je sicci-, da «i j«» га tokrat priçkrbrl Brmež boljše vino, to pa ni sigurno prvič, -odkar je na tem mestu. Prejšnjo no^ se ie namreč mučil. Vino je pripeljal ponoči, da ga ne bi bilo treba zatrošariniti. Tako bi pač laže nagajal prirediteljem. Tudi to mu ni zadostovalo. Tudi jedila, ki so se pro- dajala. je njegova >ena ocenjevala za rcrkotino« in je goatom svetovala, naj leRa ne jedo, ni pa hotela povedati lju- dem, da so bile pn'ovrstne klobase pripeljane ii Maribora. Ko je prireditev razbila, sta se Brmeževa hudobno smejala. Nemoteno sta napajala s ?vojim vinom goste čez noč do jutra. Prireditev KO ZBNOV je 8 tem utrpela občutno škodo, čeravno bi sicer pri'bitck mnogo pomagal pri kritju izdatkov za ploščo Kaj briga Brmeža in njegovo ženo, če jo spominska plošča na steni ali ne? On misli, da je tam samo za to, da bi zaslužil in nič več. Smatramo, da je potrebno takim brezčutnim špekulantom vzeti možnost, da bi izrabljali gostilno KZ za proti- ljudske namene. S takim nje^ovun početjem se ne .strinjajo svojci padlih borcev niti ostali delovni ljudje iz Desternika, ki so proti temu, da bi si na lahek način Bnr.e?i v Desterniku kovali kosmate dobičke. PI, TR2NK CENE V РТГ.1Г Mestna ekonomija Ptuj: Solata 15, krompir 11 din, ječmena kaša 80 din, česen 45 din, korenje 20 din, fižol 12, jajca 8 din komad, mleko 18 din liter, zelje 8 din. paprika 15 din, paradižniki 16 din, kumare 16 din, kumare 5 din, rdpča pesa 10 din. Trgovina kmetijskih pridelkov Ptuj: Krompir 12 din, kumare 4 din, papri- ka 10 din, paradižniki 15 din, čebula 30 din, resen 50 din, hruške 12 din, slive 10 din za kilogram. Vrtnarstvo »ilristov iMinro«: Paprika 20 din, paradižniki 15 din, zelje 10 din, kumare 8 din, korenje 15 din, jedilne tikve Ö din za kilogram. /adrithli sklad v Ptuju: Paradižniki I.') din, paprika 18 din, zelje 8 din, pe- ter M Ij 20 din. krompir 12 din, fižol K) din, klobase 330 din, med 360 din, sir 430 din, surovo maslo 600 din in ?;.3n,ie 340 din za liter. 1'nvatni sektor: Solata 30 din. zelje 1Ü din, krompir 12 din, fižol 15 do 20, ohrovt 12 din, čebula 50 din, česen 70 din. paprika 15 do 25 din, Imjške 20 do 30 din, slive 20 do 25, grozdje 50 do 60 din, jabolka 30 din, prekajcno meso 300 din. klobase 35 din, mast 430 din, zaseka SOO din. smetana 120, sir 100 din. mleko 20 din liter, jajca 8 do 10 din komad, bela moka 150 din, krušna moka 130 din, rzena moka 100, koruzna moka 70, ajdova moka 110 din za kilogram, surovo maslo 600, sladkor 400 din, med 400, jedilno olje 600 din za liter, perutnina 4.50 din komad in lubenice 20 din kilogram. POPRAVEK Zadnji odstavek članka: »Delitev in- du.strijskih bonov«, ki je bil objavljen v 28. številki »Ptujskega tednika« dne 20. juliia t. 1. popravljamo ter sc pra- vilno glasi: .-Nosilci družinskih invalidnin, dru- žinski upokojenci in gmotno nepre- skrbljene osebe in matere ...« itd., kot je v članku daljo navedeno. Sprejem težaških delavcev. Podjetje >^Me6tna kanalizacija; v Ljubljani, Ambrožev trg 7, spi-ejema težaško delovno silo za rekonstrukcijo Tvr- ševc ceste in pa novogradnjo kanalov. Stanovanje in hrana v podjetju, plača in dodatki po uredbi; dela se v akordu, kar je možno do večjega zaslužka. Na Rodnem vrhu so doma marljivi pionirji O šolski mladini iz Rodnega vrha se jc doslej malo čitalo. Naè dopisnik — itčonee iz tc šole, je videl njeno delo. saj je povsod «■-.■deloval, zato jc tudi o njej na- pisal sledeče; Zgodnje jemnil na domačo nalo- go. ïNa pa:50 ženi«, me je predramil iz r.amiáljonosti strog materin filas. Stisnil sem mimogrede knjigo pod pazduho ter molče odšel za živino. Začelo se je daniti; vinogradi so za- živeli. Z veselo pesmijo smo po kon- čanem pouku hitfli na trgatev v za- družni vinograd. VDZ Gorca-Dežno je bila zadovoljna s kolektivnim dopri- nosom naJih mladih moči v korist slajpnosti — mi pa бе bolj. Zlata jeçen je razprostrla svoj pri- jazni plašč čez haloške sozdove. Ko- stanjevi gaji so v."hili. Zrelega kosta- nja je kar de/evalo po tleh Odzvali smo si* vabilu Gozdne drevesnice v Ptuju in odšli zbirat dragocenih plodov. V dplu in učenju eo nam minevali Morilec Jurkovic Julijane se je sam obesil Zvečer 4 avgusta t. 1. je vdova .Tur- kovič Julijana iz Salovc tragično kon- čala. Kmet Zorjan Fi-anc iz Šalove jo je zvečer okrog 22,30 Ure v njenem .«ranovanju zaklal z nožem, РгФгсга! jî je vrat in večkrat zabodel v prsi. Po poškodbah na roki se- je videlo, da se je Julijana branila, vendar jc bil nasilni Zorjan močnejši. Najdena sta 2 kuhinjska noža. Eden je skrivi jen. Po zločinu je Zorjan pobegnil. Člani LM, preiskovalni organi in vasčani so iskali zločinca vao noč in dan jn ca končne na^li obešenega. Žaio.stni konec Jurkovičeve je močno odjeknil po vsej okolici. Bila je vdova. Naduti in ¡akomni iipekulant ni ime- novani pomagal iz stiske, temveč se ji je v.siljeval in začel njeno sti.sl?o le iz- rabljati, dokler končno ni sklenil, da jo bo na zverinski način zaklal. To je končno tudi storil, nazadnje pa še sebe končal. Ta primer kaže podlost gospodarsko situiranoga izkoriščevalca, ki si je do- mišljal, da mu mora biti v.se podreje- no Odpor Jurkovičeve proti njegove- mu nasilju mu je bil odveč. Kdor se upira špekulantu, bi po njegovem mo- ral propa.sti, se odreči življenja. Kakor je misil, jc tudi storil. Zavest, da ga preganja vse ljudstvo in preiskovalni organi, ga je prisilila do spoznanja, da i> moč ljudstva le večja od njegove krvoločnosti, zato si je sam sodil. Sodelovanje ljudstva v Šalovcih pri zasledovanju zločinca Je resen dokaz, da se lindstvo zaveda \Tižnosti izloča- n,|a poedincev iz vrste poltenih delov- nih ljudi, da bi lahko doma mimo ustvarjali in živeli. Borlskl most je zahteval življenjsko žrtev Dela na mostu na Eorlu so zahtevala v zadnjem času življenjsko žrtev. Dne 10. avgu.4ta t. 1. se je Martinu Sumenjaku, roj. 1901, tesarju iz Goriš- nice št. 3 pri delu na mostu pod no- gami zlomila deska Padel je v Dravo in utonil Njegox'o truplo je bilo najde- no 16 avgusta t. 1. na Hrvatskem pri vasi Križovljan-Cestica. Ta primer nesreče re?no opozarja vsa podjetja, da se resno brigajo za var- nost življenja svojih delavcev, da se ne bi ponavljali enaki primeri kot v zad- njem času na železniškem mo.ctu na Dr?vi v Ptuju ter na mostu na Borlu, kjer sta izgubila življenje dva marljiva delovna človeka. dnevi. S hitrimi koraki se je bližal praznik Novoletne jelke, na katerega smo se pridno pripravljali. Ob tej pri- liki so obiskali našo prireditev šte- vilni starši in prijatelji od blizu in daleč ter dali priznanje nam in našim vzgojiteljem. Posebnega priznanja so bili deležni tamburaši, kl so z izbra- nim petjem in igranjem poživeli pester spored. Obdarovani smo bili z blagom, knjigami, slaščicami ter raznimi do- brotami iz mlečne kuhinje. Po konča- nem sporedu se je razvila kratka prosta zabava ob petju, igranju in rajanju Potem se je morala zima umakniti zeleni pomladi. Življenja žchia zemlja je čakala rasti Mi, pionirji, smo zopot pohiteli na bregove. Tokrat smo šli pogozdovat. Učenci III. in ÎV. oddelka smo posadili nad 1500 sadik. Ob tej priložnosti smo si ogledovali lispeh lanskega sajenja, ki je bil kljub ob- čutni sUši 7.5'/». Po končanem delu smo v soli dobili za domačo nalogo prosti spis o pogozdovanju. Najboljši spis je napravil î^lko Vladislav z vse- bino: »Smreka pripovedH-ije-». Nekega jasnega jutra so naša srca doživela novo čudo. Tisti čas je vino- gradniška zadruga v večjem obredu podirala bukve. — Samo kako spraviti debla tako ogromne .širinf iz temačnih in obraslih grab na vrh? Privalil sc jo po razritem kolovozu na vrh čuden stvor — kot velika , živalska goseni'^i. Uprl se je ob drevo, zasadil kremplje v zemljo, odvil debelo jakleno vrv, jo spustil v grabo, ovil z njo deblo — in dr-r-r- je pelo srce v velikem, rumen- kastem stvoru. Po strmem bregu pa je ječa jo in vzdihovaje dr solo proti xfhu okleščeno drevo. Pctinpetdeset konj nadomesti njegova sila. nam je razlagal traktorist in upravljal stroj. To je bilo ža nas veliko doživetje, šc ponoči nas je v sanjah plašil jekleni orjak s svojim ropotom, Šolsko leto se je počasi bližalo svo- jeiTiu zaključku. Med šolskim letom nas je tudi obiskal dopisnik Radia Ljubljana. Preživel je nokaj dni v Ha- lozah in zbiral vtise. Videl je naš uspeh in težave, videl jr haloiko bedo in bogastvo ter lj\idi, bral je iz naših obrazov trdno voljo, da se povzpnemo iz teh bednih ostankov izkori.ščanja haloškega človeka. — Odklenkalo je nekdanji gospodi, v naših mladih srcih pa raste volja do življenja, polnega lepote in svobode. Preden so se za nami spet zaprla šolska vrata smo doživeli še nekaj prijetnih in za naše življenje tako po- membnih uric. Na prošnjo uprave vino- gradniške zadruge Gorca - Dežno smo opravili mnogo dela pri vezanju trsja v goricah. To delo je bilo nuino po- trebno vsled velikih pomladanskih na- livov. Tako so škropile! hitreje prišli na svoj račun. Ob teh naših kolek- ti\T!Ìh delih se nam je utrjevala za- vest, da lahko mnogo koristimo zadrugi in s tem skupnosti, če delamo teme- ljito in 7 dobro voljo. Samo par dni jc «o bilo do velikega končnega obračuna, do končne pro- slave in razdelitve spričeval. Ko smo si oprtali nahrbtnike s kruhom, naša srca pa z dobro voljo in »hajdi na Hajdino«. Malo nas je pri srcu tožilo; končna proslava in izkazi — no pa. saj smo preživeli re več proslav in praznikov (tako ob Novoletni jelki, ob 10 obletnici OF itd.), pa nas pro- gram za naše slavje ni žulil. Dvain- sedemdeset nas je bilo — ena tretjina takih ki še sploh ni videla železne kače. Ena tretjina pa so je peljala prvič 7. vlakom lansko šolsko leto, ko smo napravili dalj.ši izlet v Ljubljano in na Bird. Zagreb se nam je vsem vtisnil v neizbrisni spomin. Lep je svet v Halozah, lepo jp tudi drugod. Radi smo doma in «e učimo. Počasi spoznavamo delo in ži\'ljenje. Tako kot je opisano, je bilo v lanskem šolskem letu. Letos bo zopet mnogo novega Sicer daleč od cest in mesta živimo in vendar smo blizu ^^sega, kar se danes ustvarja v naši lepi, svobodni domovini za to. da bomo mlajši ljudje bolj^ živeli, kct je bilo to dano n-i^im očetom ORAVA (Ptuj) : BRATSTVO (Hrastnik) 3 : 2 (1: 2) V Ptuju je bila odigrana povratna prvenstvena nogometna tekma vzhodne cone med Bratstvom iz Hrastnika in domačo Dravo. Pr\'a tekma, ki je bila odigrana v Hrastniku, se je končala z visoko zmago Hrastničanov 7:3. NK Drava je nastopila v naslednji postavi: Marokvasič, Serdinšek, Pon- gračič. Mere, Samec, Strehcr, Gorica n, Vogrinčič, širec I, Sirec III, Bernhard, Začetni udarci obeh moštev so bili nervozni, tako da jo žoga prehajala iz polja v polje. Kar v začetku izvede Drava nekaj lepih kombinacij, ki jih je zaključeval srednji napadalec, toda žoga i e vedno ostala plen dobrega vra- tarja. V sedmi minuti gostje izvedejo nepričakovan pi'odor in z lepim stre- lom na vrata domačinov žoga pretrese mrežo. Tako vodijo gostje 1:0. Igra postaja vedno bolj zanimiva in nekaj časa v premoči gostov tako, da v 17. minuti gostom zopet uspe preigrati obrambo Drave in povišati rezultat na 2:0. Selo potem uspe Dravi strniti svoje vrste in prehaja vedno bolj v premoč Sledi še nekaj ostrih strelov na vrata gostov, katere dobro razpo- loženi vratar vse obrani. Sele v 26. mi- nuti kloni vratar gostov, ko z rahlim strelom Vogrinčiču tispe prevariti vra- tarja ter s tem zniža rezultat na 2:1. Nato še sledi nekaj nepremišljenih strelov na oboje vrat, tako da ta re- zultat ostane do konca polčasa. Drugi polčas sc je pričel / napadom Drave, ki v četrti minuti po lepi kom- binaciji Sirec-Vogrinčič, slednji iz ne- posredne bližine, pretrese drugič mrežo gostov in s tem izenači rezultat na 2::2. Gostjo so nato začeli s surovostjo tako. da jc sodnik moral nekaj igralcev Bratstva opominjati. Zadnji gol, ki je tudi prinesel domačinom zmago, je padel po nepričakovani solo - akciji srednjega napadalca, ki jo prisebno iz daljave okrog 25 m poslal žogo v mre/o. Sodil je zelo dobro ing Božičev iz Maribora. Gledalcev je bilo okrog 200. V moštvu Bratstva so se odlikovali vratar, desno krilo in srednji krilec. Pri domačem moštvu je bila zelo dobra obramba, v kateri se je odlikoval Sa- mec Danilo. Pri napadu je zadovoljil gledalce samo Vogrinčič. Grnjati je pa treba Sireca HI. ki z lenobo najbolj vpliva na igro vsega moštva. Pipin LEP rSPEII PTUJSKIH KAJAK.^SEV NA SLOVENSKEM IN ПК2АЛ^\ЕМ PRVENSTVU NA BLEDU Od 7. do 10 avgusta se je vršilo na Bledu prvenstvo Slovenije v kajaku na mirnih vodah. Tega prvenstva so so udeležili tudi ptujski kajakaši in kajakašice. Skupina iz Ptuja, ki je so- delovala na slovenskem prvenstvu, je štela pet članov in eno članico. Tekmovali so na kajakih na 500 m. 1000 m. 3000 m in 10.000 metrov. Na progi, ki jc bila dolga 500 m, je zasedel osmo mesto Vidovič FÄnc. enajsto mesto Vihar Zdravko in sedemnajsto mesto Fajt Slavko Največji uspeh za Ptuj je dosegla mlada in zelo nadarjena tekmovalka Vidovič Elica, ki je prispela na cilj druga. Proga je bila dolga 500 metrov. Na 1000 metrov dol^i progi je zasedel prvo mesto z delitvijo «e treh drugih članov Vidovič Franc. Na progi, ki je bila dolga 10 kilome- trov, sta dosegla lep uspeh dva ptujska kajakaša Sporazumela sta se s prvim in drugim mestom in to Vidovič Franc in Vihar Zdravko. Na tri kilometre dolgi progi jc za- scdcmnajsto Kajzersperger Milan in osemnajsto Fajt Slavko. Od 10. do 13. avgusta se je pravtako na Bledu vršilo državno prvenstvo, na katerem so sodelovali trije iz Ptuja. Na tem tekmovanju so bili doseženi isti rezultati kakor so bili doseženi na prvenstvu Slovenije. Pipin Več krmnih rastlin Dviga kmetijske proizvodn e v celoti si ne moremo predstavljati brez pred- hodnega 'dviga živinoreje. "'Госје število živine z večjimi proizvodnimi sposob- nostmi — torej več mleka, mesa in maščob — to .ie naloga, katere rešitev ix)meni začetek splošnega dviga naše Innetijske proizvodnje v celoti. Za dvig živinoreje imamo v naših krajih izredno ugodne pogoje. To nas pa tudi navaja k temu. da predvsem v tem iščemo izhod k izboljševanju kmetijs^ke proizvodnje s smotrom pri- dobivanja večjih količin živinorejskih proizvodov kot doslo;, s tem. pa v zve- zi tudi boljšega gnojenja ■ o/.imin in okopavin. Prvo kot dmgo pomeni iz- boljšanje kmetijske proizvodnje. Živinorejo pa bomo lahko dvignili .samo takrat, če bomo pridelovali več in boljše krme. V naslednjem bomo obravnavali nekatere vrste krmskih rastlin, ki v naših krajih pridejo naj- lx)li v poštev. Navadna koclna.sta in ogrska grašica so našim kmetom znane krmske rastli- ne. Navadna in kocinasla grašica sta zimski in pomladanski kulturi. Največ- krat naletimo na njiju v Prckmurju, pa tudi na Drav.skcm polju sta znani. Ta krmska rastlina je zelo odporna pred mrazom in zimo. Seje so v avgu- stu in do srede septembra — čim pr'^jc tem bolje — v mešanici z гГјо, pšeni- co ali piro, v razmerju 80—100 kg gra- šlce ter 30—40 kg žita. Najboljše je .se- jati v vrstah, ki so po 25 cm oddaljene druga od druge, za seme pa celo 40 cm. Z roko scjcmo okrog 300 k.g te mešani- ce. Rastlina dobro prenaša sušo ter tudi do zemlje ni zahtevna. Kosimo jo pred cvetjem. Posevek ob ugodnem vremenu hitro požene podrast, če ni preveč v živo pokošen. Ogrska grašica je zelo prikladna za podoranje, zlasti v težki, vlažnih zem- ljah NaVadno sc ozimne sejejo za žiti. jarr pa za okopavinami. Ce pognojimo í kalijem, pridelek grašice močno po- ve'amo. apna pa neposredno ne smemo dodaiati Lahko ji gnojimo z uležanim gnojem. Semenski podrast naj bo drugi ali tretji za gno-enjem Ce n4va ni bil» pognojena potrosi- mo 2—3 q superfosfata. 1—2 q ka'reve soli in maniin količino ¿olitra. Detelje so prav tako važne krmske rastline. Za to je merodajna .srednja poletna toplota, ki naj bi bila 18—20 stopinj C. V krajih s j^vTrečno letno toploto 11 stopinj C dajo 5 košenj, ali pa tudi več, poleg tega pa uspeva na v.saki zemlji, ki vsebuje mrtvico. .Tf: zelo redilna krma. ki jo je treba po- kositi v času cvetenja, ker po tem hitro olcseni. Ta krmska rastlina daje od vseh največ beljakovin. To rastlino scjcmo z roko ter je po- sevek v veliki meri odvisen od dežja. Ce v maju, juniju ni dežja, setev ne bo uspela. Л • Detelje rabijo mnogo apna. Ce ga m v zemlji, ga jc treba dodati. Koristno je če apnimo žc predhodni rastlini. \pnenega prahu je treba prccej, do .50 q na ha. Vsako leto potrosimo do 300 kg superfo.sfata na ha, dmgo in v«ako naslednje leto po.sevek pomladi pobranamo z ostro brano. Tudi po vsa- ki košnji branamo. Zadnjo košnio v јрчеп1 izvršimo visoko, tako da pose- vek dočaka zimo vsaj 12—13 on visok. Za zeleno knno pogosto sejemo krm- .ske rastlino v mešanici. Nekaj najboli znanih primerov: grašica (150 kg) in cvpc (40 kgi. njiv.ski grah (75 kg) m grašica (65 kg), boba (55 kg), in oves ?25 kg). ko.simo žo prve dni junija; ko- niza (70 kg) in njivski grah (70 kg) in grašica (70 kg) — ne smemo sejati pred 15. aprilom; grašica (120 kg) bob 60 kg) in oves (f'O kg). Grafica (100—150 kg) oves (30--50 kg) in ječmen (20—30 kg). Umni kmetovalci, ki so uvideli nuj- nost dviga živinoreje za svoje gospo- darstvo, bodo že v letošnji jeseni mi- slili na krmske rastline To jc pa tudi res edina pot do dviga naše celotne kmetijske proizvodnje. KrofoCi po2sorT Obveščamo vse krojače, âivilje ter sorodne obrtne krojaške delavnice, da jnamo nd razpolago dober navdarek .Heftwolle) proti menjavi za krojaške xipadke vseh vrst, Srenc volno itd, — Odpadke plačujemo po najvišjih, aradno določenih cenah. Odkup se vrši pri »Odpadu«, dnevno od 6. do 14. ure, telefon 21-17 MARIBOR, skladišče. Dravska ulica štev. 12.