w
Erschein! jeden Samstag	Einzelpreis 10 Rpf
ŠTAJERSKI GOSPODAR
Verlag und Schriftieituns: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Fernruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Hof Postgebühr: im allreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 13 Rpf Zeitungszusfellgebfihr
Postscheckkonto Wien Mr. 55030
II. Jahrgang_Marburg a. ti. Drau, Samstag 1. August 1942 _Nr. 31
Nemške čete vdrle v kubansko področje
Po zavzetju Rostova so nemške divizije izsilile prehod preko Dona v široki fronti - Reki Sal in Manič južno od Dona prekoračeni - Težke izgube poraženih sovjetskih oddelkov
Po najnovejših poročilih nemškega vrhovnega poveljstva, so nemški pehotni in motorizirani odredi vdrli preko poplavljenega nižinskega predela (4) reki Manič v kubansko področje, ki se nahaja nekako med Azovskim morjem in med Kavkazom. Južno od spodnjega Dona so porinile nemške čete sovražnika, ki se je branil žilavo ob stalnem umikanju, še bolj proti jugu ter so s podporo močnih letalskih odredov izsilile prehod preko rek Manič in Sal. Severozapadno od Kalača je bil sovjetski odpor na več mestih zlomljen ter izsiljen umik sovražnih edinic. Letalstvo je medtem uspešno bombardiralo sovjetski dovoz vzhodno od Volge. V ustju Dona je nemško letalstvo potopilo tri sovjetske topničarke ter povzročilo bombne poškodbe na krovu dveh nadaljnih čolnov. V nočnih napadih na Volgo je bilo uničenih več transportnih ladij.
Odbijajoč sovražne napade ob vo-roneškem mostišču, so nemške čete sestrelile 29 sovražnih tankov ter zbiie večje število bojnih letalcev. Na fronti ob Volhovu je sovražnik napadel neko mostišče brez uspeha z močnimi oa-redi.
V ostalem so potekale operacije na vzhodni fronti v preteklem tednu kakor sledi: Nemške in slovaške čete so že pretekli četrtek predrle utrjeno mostišče pred Rostovom ter so v nadaljnih napadih dosegle rob mesta. Neka sovražna skupina je bila o priliki svojega umika vzhodno od Rostova uničena. Nemški letalci so . medtem uspešno bombardirali transportno gibanje sovražnika ter železniške naprave južno od ustja reke Don. Severozapadno od Voroneša so nemške čete v trdih borbah odbile jačje sovražne napade ter pri tem uničile v sektorju ene same pe-
hotne divizije 39 sovražnih tankov. Med padlimi sovjeti na srednjem delu vzhodne fronte so našli tudi generala Ivanova, poveljnika 18. sovjetske konjeniške divizije. Pretekli četrtek Je sovražnik ponavljal svoje brezuspešne napade ob Volhovu ter pri Leningradu.
V petek je bila izdana posebna vest, da so nemške redne čete, Waffen-ff in slovaški odredi predrli močno utrjene in globoko izpeljane sovražne postojanke pri Rostovu. V istem mahu je bil Rostov, važno železniško in pristaniško središče, v jurišu zavzeto. Po zavzetju so nemudoma začeli s'čiščenjem mestnega ozemlja. V velikem loku Dona so pehotne divizije skupno s hitrimi odredi uničile odpor sovražnih edinic, ki jih je bil sovražnik naglo vrgel v boj. Pri tem je bilo uničenih 69 tankov in 29 topov.
Severozapadno od VoroneSa so bili jačji sovražni napadi v teku nemških protinapadov razbiti. Letalstvo je pri tem prizadejalo sovražniku s poseganjem v bojevanje na zemlji, težke izgube. Ob Volhovu in pri Leningradu so se razbili ponovni sovražni napadi. Pretekli četrtek so sovjeti izgubili 83 letal. Nemško letalstvo je izgubilo samo sedem aparatov.
Po nedeljskem uradnem poročilu, so nemške čete v soboto izsilile po trdih bojih prehod preko reke Don. Vsi sovražni poskusi, ustvariti na južnem obrežju Dona redno in povezano fronto, so se izjalovili. V ustju Dona je bila potopljena neka sovjetska topničar-ka. Na Volgi sta zgoreli vsled zadetkov nemških letalskih bomb dve pe-trolejski ladji s skupno 6000 tonami, obenem pa so bili potopljeni trije težko obloženi vlačilci.
V velikem loku reke Don so nemške in romunske čete "po uspešnih bojih s
sovražnimi pehotnimi in tankovskiml odredi dosegle reko Don. V prostoru okrog Voroneša so se razbili vsi sovražni napadi ob bojnem duhu naših čet. Tako je neka nemška divizija preteklo soboto samo v tem predelu uničila 48 sovražnih tankov. Na ostalih delih fronte je bilo v nedeljo opažati le lokalne boje.
Južno od Rostova so nemške čete po poročilu z dne 27. t. m. v nekem naskoku zavzele močno utrjeno mesto Batajsk, ki so ga boljševiki zelo žilavo branili. Nemškim četam so utirali pot številni bojni in strmoglavski letalski odredi.
Medtem so nemške in romunske pehotne divizije v velikem loku reke Don porazile s pomočjo letalstva sovražne sile ter dosegle v široki fronti reko Don. Severozapadno od Kalača so se zapletle nemške tankovske edinice in hitri odredi v težke borbe s sovražnimi silami, ki so hotele obvladovati hribovje zapadno od Dona. Letalstvo je težko bombardiralo sovražni dovoz ob Volgi ter železniške cilje severozapadno od Stalingrada. V obrambnih bojih ob voroneškem mostišču so nemške čete v času od 10. julija samo v sektorju enega samega armadnega zbora sestrelile 751 sovražnih tankov. Preteklo nedeljo so nemški sovski odredi zbili 120 sovjetskih letal.
Mostišče ob Donu pri Rostovu so nemške in zavezniške čete po poročilu z dne 28. t. m. v napredujočih napadih razširile močno proti jugu. Vzhodno od Rostova so pehotni in motorizirani oddelki prekoračili Don v široki fronti ter zlomili sovražni odpor v področju Maniča in Sala. Južno od Kalača, kjer so se razvile hude borbe, so nemške in zavezniške čete prekoračile ves spodnji tok Dona. Letalstvo, M
Anglija in USA
Čeprav sta Anglija in Amerika zaveznici, se v javnem življenju obeh velikih sil ne ujema vse tako, kakor bi bilo želeti s strani sovražnega tabora. Anglija je v tej vojni izgubila že toliko ugleda, da Churchill Ame-rikancem ne more več doprinesti pravih dokazov takozvanega angleškega potencijala. V črno je zadel neki so-trudnik angleškega konservativnega lista »Spectator«, ki je pisal svojemu listu sledeče: »Bili bi neodkriti, ako bi zamolčali dejstvo, da sta izguba Burme in izločitev Malte uplivali na mnenje Amerikancev, ki so že prepričani, da je britanski imperij bolj senca kot stvarnost. Omenjeni dopisnik svari svoje rojake pred napačnim ocenjevanjem Amerike in Amerikancev. Nobenega dvoma ni, da je angleška agitacija v Zedinjenih državah odpovedala. Amerikanec ne veruje angleškim uradnim poročilom, ker je prepričan, da je resnica ob strani, in sicer na nasprotni strani. Pomirjevalne kapljice angleških radio-emisij in člankov sprejema Amerikanec slič-no kot otrok, ki se brani špinače, ki je ne mara jesti. Amerikanci so po mnenju omenjenega dopisnika prepričani, da angleški vojaški voditelji niso korakali sorazmerno z duhom časa, krivdo pa pripisujejo zastarelemu socialnemu in družabnemu redu. Vsekakor so si edini v tem, da je ugled angleškega imperija danes v Zedinjenih državah manjši kot takrat, ko so Zedinjene države zabredle v vojno stanje.
Ne mislimo razpravljati o vprašanju takozvane druge fronte, ki se od časa do časa pojavlja v anglosaksonskem svetu. Zadostuje ~že dejstvo, da Anglija in Amerika vse do danes nista zamogli združiti svojega vojnega programa tako, kakor bi odgovarjalo smotrenosti sovražnega tabora. Anglija in Amerika bi bili morali s svojim brodovjem vsaj nekaj dokazati v oboroženem konfliktu z Japonsko, \t< da zgodilo se je obratno: dokaz srosobnosti je doprinesla japonska li irnarica v borbi z vzhodno-azij-
ji uspešno bombardiralo sovjetski do-Vcz, je uničilo več vlakov, železniških prog, parnikov na Volgi ter 53 letal. Po istem poročilu je sovražnik nekoliko ponehal s svojimi napadi pri Voro-nešu. Tako je bilo v pondeljek samo nekoliko lokalnih sovjetskih sunkov, ki So bili zaporedoma odbiti. V srednjem odseku je bilo uničenih več obkoljenih sovražnih sil. Na fronti ob Volhovu pa se je razbil nek sovražni napad na neko nemško mostišče v borbi moža proti možu.
ski m brodovjem Velike Britanije in s pacifiškim brodovjem Zedinjenih držav. Izgube, ki jih je pretrpelo združeno ameriško-angleško brodovje v Vzhodni Aziji, so v precejšnji meri zamajale ugled Velike Britanije, da ne govorimo o Ameriki, ki je že prvi oboroženi spopad z Japonsko poplačala s težkimi bunkami.
Razlogi skupnih anglosaksonskih neuspehov so vsekakor globlji. Angleži slutijo, da skušajo Zedinjene države Severne Amerike prevzeti dedščino angleškega imperija. V tej slutnji jih je potrdilo tudi poslednje ameriško potovanje ali romanje ministrskega predsednika Churchilla, ki je obiskal Washington v vlogi težko zaskrbljenega prosilca. Ugled Anglije je padel v Ameriki, odkar se je Churchill ponižal tako globoko, da je Rooseveltu ponudil protiusluge, ki nikakor niso združljive z ugledom Velike Britanije. Angleški ugled je trpel že ob izbruhu vojne, ko so Amerikanci takorekoč podarili Angležem 50 starih rušilcev ter zato prevzeli razna oporišča na zapadni obli. Angleži in Amerikanci so si edini v sovraštvu do Nemčije, v vseh drugih stvareh, zlasti pa v zadevah vojskovanja, je needinost tako velika, da jo bodo premostili le z največjo težavo. Tako n. pr. govore in besedici jo o neki drugi fronti, a še danes ni rešeno vprašanje skupnega poveljstva. Angleški generali se nočejo podrediti ameriškim, ker mislijo, da imajo več vojaške tradicije in tudi več izkušenj. Amerikanci pa pravijo, da nosijo v vojni z osovino glavno finančno breme, vsled tega pa hočejo imeti glavno poveljstvo v svojih rokah. Roosevelt d lasti vrhovno poveljstvo vseh zavezniških armad, nima pa ni-kakih izkušenj na vojaškem področju. Če misli, da mu bo vpokojeni admiral Leahy lahko posodil svojo ofi-
Im eroberten
Vorbei an prunkvollen Reklamebauten, v zahl aufweist, braust das Krad zur Front.
cirsko pamet, je to utvara, ki se bo morda le bridko maščevala. Vsekakor je boj za vrhovno poveljstvo tako-zvonih »zavezniških narodov« zelo zanimiv z vidika anglo-ameriškega razmerja. To razmerje je povsem nenaravno. Amerikanec je ponosen na svoje dolarje in na bajeslovno bogastvo Amerike, Anglež pa na svojo politično in zgodovinsko tradicijo. Še pred to vojno so v Londonu s posmehom gledali na ameriške turiste, ki so se nehote ponašali s svojim nepoznavanjem evropske kulture, zgodovine in civilizacije. Angleži in Amerikanci govore sicer en in isti jezik, toda razlika v pojmovanju sveta in dogajanja je tako velika, da je menda ni mogoče premostiti. Je to razlika med ameriškim multimiljarder-jem in med angleškim lordom. Prvi ima denar, a nima rodbinske in zgodovinske tradicije, drugi pa ima navadno oboje. Odtod vsa protislovja med ameriško in angleško politiko, protislovja, ki jih ni zamogla izravnati niti vojna, v kateri gre za biti ali ne biti Velike Britanije. Kljui opisanega razmerja leži v požrešnosti Zedinjenih držav, ki hočejo — tako ali tako — prevzeti dragoceno dedščino propasti zapisanega imperija. Oči Amerike so uprte v Kanado, ki jo je mogoče dobiti samo o priliki popolne razprodaje imperija. Razmerje med Ameriko in Anglijo je polno nezaupanja. To si moramo dobro za-~*rivamo odno-šaje med obema velikima »sestrama* v sovražnem taboru.
Druck unl Verla«: Marburger Verlags- und D'UCkerel-GeS m. b. H. - Verlagsleitung: Eson Baumgartner: Hauptschr.iftleiter Friedrich Golob; alle in Marburg a. d. Drau Badgasse 6.
Zur Zell für Anzeigen die Preisliste Nr. ) vom 1. Juli 1942 gültig Ausfall der Lieferung des Blattes bei h5herer Qewalt oder Betriebsstörung sibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bewiis-eeldes.
Woronesch.
on denen auch diese Sowjetstadt eine An-
PK-Kriegsberichter Faupel (Seh)-
Ojačeno bombardiranje angleških industrijskih centrov
Potek vojnih operacij proti Angliji v preteklem tednu Žilave borbe v Egiptu - Od januarja do danes potopljenih 616 sovražnih trgovskih ladij s skupno 5,843.200 brt.
Anglija je prejemala tudi v preteklem jednu težke udarce nemških pomorskih In letalskih sil," zlasti pa je imela občutne izgube v borbah za črto E1 Ala-mein. Tako so nemško-italijanske čete pdbile po poročilu preteklega četrtka pri E1 Alameinu nočne 5n dnevne napade močnih britanskih sil v srditih bo-
S. Ujele so nad 1000 Angležev ter uni-e 131 angleških tankov.
V	času od 10. do 22. julija je izgubilo angleško letalstvo 189 letal, od teh pa 114 nad Sredozemskim morjem in v Severni Afriki. V istem času je nemško letalstvo v boju z Anglijo izgubilo 40 letal. V času od 24. januarja so nemške podmornice in letalci potopili skupno 616 sovražnih ladij s 3,843.200 tonami. Samo v ameriških Vodah je bilo potopljenih 467 ladij z 2,917.600 tonami. V tem številu je za-popadenih 163 petrolejskih ladij s skupno 1,325.500 tonami.
Po petkovem poročilu so italijanske čete ob trajanju srditih bojev v Egiptu zasedle zeleniko Siva.
Nemško letalstvo je ob koncu preteklega tedna težko bombardiralo letalske industrije, vzletišča in druge važne naprave v Srednji in Vzhodni Angliji. Ob zapadni kanalski obali je sovražnik izgubil pretekli četrtek devet letal. V noči na 24. t. m. so povzročili angleški bombniki v Duisburgu požare in razdejanja v stanovanjskih področjih in na javnih poslopjih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube, šest bombnikov je bilo zbitih na tla.
V	noči na 26. julija je nemško letalstvo bombardiralo luko Middlesbor-rough ter povzročilo eksplozije in obsežne požare.
V	noči na 26. julija je angleško letalstvo napadlo Duisburg, Homberg in Mors, kjer je imelo civilno prebivalstvo izgube in škodo na stanovanjskih objektih. 11 napadalcev je bilo zbitih.
Pri E1 Alameinu so nemško-italijan-ski odredi v teku obrambne bitke, ki je pričela 22. julija, uničili skupno 146 tankov ter ujeli 1400 Angležev.
Na Malti, ki je bila opetovano ponoči iti podnevi bombardirana, so uničile bombe več sovražnih letal na tleh.
Nemški bombniki so v nedeljo bombardirali vojno važne naprave ob južni obali Anglije ter v Midlandu. V noči na 27. t. m. je angleško letalstvo bombardiralo mesto Hamburg in okolico, kjer je imelo civilno prebivalstvo težje izgube. Porušilo in poškodovalo je pri tem skoro izključno številne stanovanjske hiše. 37 napadalcev je bilo zbitih na tla.
V borbi z Anglijo je nemško letalstvo dne 27. julija napadlo razne industrijske in prometne cilje v Južni in Srednji Angliji, z močnimi silami pa v noči na 27. julija Birmingham ter več drugih mest Srednje in Vzhodne Anglije. Nastali so obsežni požari poleg dru-
gih razdejanj.
V	noči na 28. julija so padale nemške in italijanske bombe na Suez. Bombni napadi so veljali tudi nekemu vzletišču zapadno od Aleksandrije ter oporišču Malti, kjer so nastali veliki požari.
V	Kanalu se je neka nemška stražna ladja po hudem boju s številnimi angleškimi rušilci in topničarkami potopila. V noči na 29. julija so Angleži ponovno bombardirali Hamburg pretežno z zažigalnimi bombami. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Skoda je nastala tudi na javnih poslopjih, tako na neki bolnišnici. 45 angleških bombnikov je bilo pri tem zbitih na tla.
Cripps - sokrivec belgrajske zarote
Turčija je bila zamišljena kot vaba - Zanimiva razkritja
ameriškega novinarja
V New Yorku je izšla nedavno knjiga, ki osvežuje spomin na nesreCno belgrajsko zaroto generala S i m o v i-č a in njegovih pajdašev. Knjiga nosi naslov »Stafford Cripps: Prophetic Rebel«. Spisal jo je bivši ameriški dopisnik v Moskvi, Eric Estorick. V tej knjigi opisuje avtor delež, ki ga je imel pri uprizoritvi belgrajske zarote poleg moskovskega jugoslovanskega poslanika Gavriloviča takratni angleški veleposlanik Stafford Cripps. Danes je že dokazano, da je imel pri belgrajski zaroti svoje prste prvenstveno ameriški prezident Roosevelt. Toda istotako je tudi dokazano, da so v istem času, ko so rovarili v Washingtonu in v Bel-gradu, delovale tudi v Moskvi tajne sile z vso močjo, da bi zavlekle Jugoslavijo v vrtinec vojne proti osovinskim silam.
Knjiga je bila napisana na osnovi zelo dobrih informacij, ki jih je dal
avtorju na razpolago privatni tajnik bivšega ameriškega veleposlanika v Moskvi, neki Mr. Wilson. V opisanih anglo-boljševiških intrigah je značilno, da je Sovjetska Unija igrala napram nekdanji Jugoslaviji zelo hinavsko in •neodkrito vlogo. V naslednjem naj pride do besede Eric Estorick, ki opisuje tok dogodkov takole:
20. marca 1941 se je vršila v vili angleškega poslaništva, v Perlovki pri Moskvi, konferenca, katere so se udeležili angleški veleposlanik Cripps, pomočnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, Višinski, in jugoslovanski poslanik Gavrilovič, ki se je bil pravkar povrnil iz Belgrada.
Gavrilovič je v toku omenjene konference poročal Crippsu in Višinskemu, da bo Cvetkovičeva vlada podpisala pristop k Trojnemu paktu, vendar obstoja skupina srbskih častnikov pod vodstvom "generala Simoviča, priprav-
PK.-Aufn.: Kriegsberichter Jäger (Wb.) Tagelang durch Sumpf und Schlamm. Auch im Raum von Rschew wurden die Bolschewisten aus ihren gut ausgebaute i Stellungen geworfen. Hier hatten unsere Infanteristen nicht nur in den Bolschewisten, sondern vor allem auch im Sumpf- und Waldgelände den härtesten Gegner.
Nemčijo hočejo razdeliti
Angleški načrti v luči zahtev, ki jih stavlja lord Robert Vansittart - Nemško in zavezniško orožje bo uničilo zloglasne britanske nakane
ni cilj pa je, ohraniti to moč zlomljeno. Te in slične cilje označujejo tudi drugi angleški politiki kot svoj političen program. Vansittartizem je torej zajel široke politične kroge Velike Britanije. K tem krogom spadajo skoro vsi člani vojnega kabineta, večina poslancev Spodnje zbornice brez razlike strank in številni člani lordske zbornice. Pa tudi anglikanski cerkveni dostojanstveniki so navdahnjeni sovraštva proti Nemčiji, kakor je to očitno izpovedal prosluli nadškof Temple. V kolikor Anglija v smislu teh politikov ne bi bila v stanju stalno kontrolirati nemški narod, bi pa v smislu znane angle-ško-sovjetske pogodbe to vlogo prevzela Sovjetija.
Nič čudnega torej ni, da Nemčija pod takimi predpogoji ne bi mogla obstojati niti v svojih sedanjih in tudi ne v verzajskih mejah. Najživahnejši odmev je radi tega našel v angleški javnosti predlog, da bi se naj povrnilo Nemčijo v stanje po tridesetletni vojni Angleški tisk je že objavil zemljevid, po katerem naj bi Nemčija odstopila Franciji Landau, Zweibrücken, Saarbrücken in Saarlouis. Hannover, kot zibelka angleške dinastije, naj bi pripadal Angliji. Schleswig Holstein bi dobila Danska, Posen in Vzhodno Prusija pa Poljska. Kar bi po tem angleškem načrtu še preostalo od Nemčije, naj bi se porazdelilo na več »samostojnih« nemških držav. Tako bi še priznali ustanovitev severonemške države J pokrajinami Mecklenburg, Pommern, Brandenburg in Schlesien. Med to se-veronemško državo in južnonemško državo, ki bi jo tvorile Bavarska, Württemberg, Baden in Avstrija, pa bi vrinili še »bastardno« državo, sestoječo iz Saksonske, Sudetije in češko-Morav-ske. Poleg tega bi hoteli imeti Angleži ob Rheinu posebno državo, ki bi jo nadzorovala mednarodna policija na osnovi posebnega statuta.
Tako nekako si zamišljajo angleški politični krogi konec Nemčije. Nemško orožje bo skupno z zavezniki poskrbelo za to, da se bodo izjalovili vsi ti peklenski načrti, katerih glavni cilj je motnja kontinentalnega mirti. Nemška zmaga bo omogočila vsem kontinentalnim narodom, da se bodo lahko veselili sadov svojega truda.
Vsi politični krogi Anglije so si edini v tem, da se mora Nemčiji za vse čase onemogočiti vsako poseganje po orožju. Večina angleške javnosti pa zahteva preko tega še kazen za »s krivdo obremenjene nemške državnike« in za ves narod sploh. Ker vlada v Angliji demokracija, morajo biti tudi v tej zadevi »vloge« porazdeljene. Tako imajo v Angliji tudi skupine takozvanih zmernih politikov, ki naj deloma preslepijo angleško javnost, deloma pa zavrnejo tajno in očito opozicijo v angleškem parlamentu.
K skupini politikov, ki si prizadevajo biti nekako »objektivni« in ki bi hoteli doprinesti »pozitivne predpogoje za obnovo pomirjene Evrope«, spada tudi lord Halifax, ki je imel 8. junija 1942 pred izbrano akademsko družbo v Ameriki predavanje o tej zadevi. Dejal je, da ne more biti uspešnega miru, ki ne bi predvideval za nemški narod primernega prostora. Pristavil pa je lord Halifax, da mora biti bodoči mir »trd in pravičen«, ako se hoče preprečiti sličen »napad«, kakor je bil $eda-nji. Tudi notranji minister Morrison je mnenja, da je treba nemškemu narodu obljubiti pravičen mir, vsekakor pa je pristavil, da je treba »trdo in neizprosno kaznovati vse tiste Nemce, ki so zakrivili nesramne zločine«.
Bolj oster je zunanji minister lord Anthony Eden, ki je povdaril 17. junija 1942 v Spodnji zbornici, »da je treba vse nacistične voditelje radi vojne krivde strogo kaznovati«. V tem,oziru je Eden bolj osamljen, ker zahtevajo mnogi širši krogi kazen za ves nemški narod, in sicer v smislu zahtev, ki jih je postavil lord Robert Vansittart. Ta uplivni angleški politik zastopa namreč nauk, da kazen, ki naj jo prejme nemški narod, ne more biti dovolj trda in surova. Vansittart je mnenja, da bi bil zločin, storjen napram vsemu človečan-stvu, ako bi se narod, ki iz nekega nemira ven zagrabi v vsaki generaciji za orožje, prepustil svoji lastni usodi. Zato zahteva Vansittart ostro kontrolo ne le političnega življenja in prosvete nemškega naroda, temveč tudi vsega gospodarstva, da bi se tako preprečil njegov upliv na tujih področjih. Vansittart je označil vojni cilj Anglije takole: Uničenje moči Nemčije. Mirov-
ljena na upor in na vöjno ob strani Anglije. Anglija — tako je poročal Gavrilovič — je medtem že dala svoj pristanek k temu načrtu, toda kaj bo storila Sovjetska Unija?
Višinski je odgovoril, da bo nudila tudi Sovjetska Unija Jugoslaviji pomoč. Sovjetska vlada bo v to svrho sklenila z zarotniki pogodbo, čim se polastijo oblasti. Dejal je nadalje, da bo dne 26. marca predložil Stalinu in Molotovu v Kremlju načrt pogodbe. Dne 27. marca bo Gavrilovič že lahko imel v rokah pismena zagotovila Sovjetske Unije.
Čas je hitel. 24. marca se je Gavrilovič ponovno oglasil pri Crippsu. Sporočil mu je, da Cvetkovič že potuje v Wien, kjer naj bi podpisal pristop k Trojnemu paktu. Zarotniki so pripravljeni. Zarotnikom se mudi s sklenitvijo obljubljene pogodbe. Vse te vesti je sporočil Cripps Višinskemu po telefonu. Višinski odgovarja, da še ni mogel Stalinu poročati, toda storil bo vse, da bo imel Gavrilovič besedilo pogodbe čimprej v rokah.
Tako so čutili zarotniki, da jim je pomoč Anglije in Sovjetije sigurna. Državni udar je bil izveden z uspehom. Toda pogodba z Rusijo še ni bila podpisana. Gavrilovič se je zopet oglasil pri Višinskem, ki je izjavil, da bo Sovjetska Unija slej ko prej podpirala Jugoslavijo. Simovič le naj gre po svoji poti. Toda kaj bo storila Anglija?
Ko so poklicali Crippsa v Kremlj, je ponovno zatrjeval, da bo Anglija v celoti podpirala belgrajsko zarotniško vlado. Pristavil je celo, da sta angleška in ameriška diplomacija pripravili Turčijo do vstopa v vojno ob strani Jugoslavije. V tem trenutku je bila Sovjetija pripravljena na sklep pogodbe. 5. aprila 1941 zvečer je bila podpisana prijateljska in nenapadalna pogodba z nezakonito vlado generala Simo-viča. Moskva je skušala svojo igro napram Nemčiji še nekako prikrivati. Zunanja oblika pogodbe med Sovjetijo In Jugoslavijo je bila razmeroma nedolžna.
6. aprila je izjavil ameriški podtajnik za zunanje zadeve Sumner Welles, ki je imel poprej razgovore z washing-tonskim veleposlanikom Sovjetske Unije, da bi utegnila sovjetsko-jugoslo-vanska pogodba biti v gotovih okoliščinah največjega pomena. Izjavil je, da je vse polno vzrokov za domnevo, da je ta pogodba več kot samo prijateljska in nenapadalna pogodba. Vsekakor so te obljube ojunačile Simoviča v njegovem protinemškem kurzu, dokler nemške čete niso napravile vsej tej gonji konec.
Toda srbski zarotniki so le prehitro spoznali, da so bili ogoljufani. Gavrilovič, ki se je po podpisu pogodbe odpeljal v Belgrad, kjer je telefoniral v Ankaro ter je moral na svojo jezo izvedeti, da Turčija niti Londonu, niti Washingtonu nikoli in nikdar ni obljubila podporo Jugoslaviji. Turčija je ostala nevtralna. Nemške zmage so bi-
le tako hitre, da sovjetska pomoč Jugoslaviji sploh ni mogla stopiti v akcijo. Nagli zlom srbske armade je pripravil celo Stalina do tega, da je ponovno zaigral vlogo takozvanega nev-tralca.
Opis ameriškega novinarja sloni na izvirnih in verodostojnih podatkih tajnika Mr. Wilsona. To Je nov dokaz nemške trditve glede ozadja belgraj-
ske zarote. Slučaj paktiranja med boljševiki in belgrajskimi zarotniki (obenem s sodelovanjem Crippsa) nam dokazuje, da je boljševizem ie v zimi 1940/41 zavratno paktiral z londonskimi plutokrati ter tako intrl-giral proti mirovni politiki Reicha. S tem svojim dejanjem je Sovjetija prelomila nemSko-sovjetsko pogodbo i t 1. 1939.

Majski je bil zopet pri Churchillu
Stalin ieli, da se nekaj zgodi - Moskva je vznemirjena vsled nemškega napredovanja - Za in proti drugi fronti
Iz Berlina poročajo: V ženevi se je doznalo iz zanesljivih virov, da je sovjetski poslanik v Londonu^ Majski, te dni sporočil ponovno željo Stalina, da se mora nekaj zgoditi, kajti vodstvo Rdeče armade ne more razumeti, kako moreta London in Washington spri-čo vedno bolj kritičnega položaja sovjetskih armad na južnem krilu, čakati 5 poskusom vojaške razbremenitve na zapadu. V Londonu so mnenja, da je sovjetska vojska zašla spričo sedanjega stanja bitke ob Donu v najhujšo krizo sovjetske zgodovine, čeprav so Timošenkove armade odločene, dajati najtrši odpor, dvomijo v Moskvi že prav resno, da bodo mogli zaustaviti nemško ofenzivo in njen sunkovit razvoj.
Preteklo nedeljo se je vršilo na Trafalgar Square-u v Londonu zborovanje, zvezano z demonstracijo za ustanovitev druge fronte v Evropi. Tega zborovanja se je v veliki meri udeležil tudi londonski ženski svet Predsedoval je bivši izdajatelj komunističnega lista »Daily Worker«. Glavni go-
vornik Hadger-Quest je dejal med drugim, da je izdelovanje načrtov zadeva strokovnjakov vlade, vendar je smisel zborovanja, da hočeta London in vsa Anglija sprejeti vse žrtve, ki jih bo terjala druga fronta. Predsednik strokovne organizacije rudarjev, Lewther, je zahteval, da so rudarji načelno za zahteve boljševikov.
Temu nasproti je svaril delovni minister Bevin v južnem Walesu pred pretiranimi zahtevami po ustanovitvi druge fronte, »ki je sicer eno «zmed najvažnejših vprašanj, ni pa edina metoda uspešnega vojskovanja«. »Vlada — tako je dejal minister Bevin v podkrepitev svoje izjave — je zelo zaskrbljena glede pomanjkanja premoga. Rudarji bi torej storili mnogo bolje, ako bi povečali produkcijo premoga ter opustili svoje nasvete vladi glede vojskovanja. Po Bevipovem mnenju bo zaveznikom uspelo tudi brez druge fronte obraniti Egipt ter rešiti Sovje-tijo vojnega poloma. »Zdaj gre samo za to«, je dejal Bevin, »da premagamo kritično perijodo prihodnjih 80 dni«.
Japonska svari Avstralijo
Tojo je objavil program peterih točk • Japonska ne bo dopuščala nadaljnega obstoja anglo-amerikanskega vpliva
v Indiji
Kakor poročajo iz Usake, je imel japonski ministrski predsednik Tojo v Osaki pred 20.000 poslušalci pomemben govor. Tojo je uvodoma poročal o svetovnem položaju, nato pa je objavil program peterih točk za nadaljno ustalitev vojne strukture japonskega naroda. V svojem govoru je ministrski predsednik Tojo omenil najprej sijajne zmage nemškega in italijanskega orožja na vseh frontah, nato pa je pristavil: »Sedanji vojni položaj, ki se ugodno razvija za osovinske države, ustvarja podlago, na kateri bodo Nemčija, Japonska in Italija prizadejale skupnim sovražnikom dokončni udarec. Glede Indije je izjavil Tojo sledeče:
»Japonska, ki se je odločila premagati Anglijo in Zedinjene države, ne more dopuščati nadaljnega obstoja an-glo-ameriškega upliva v Indiji. V tem smislu bo Japonska Indijcem rade volje pomagala uresničiti tolikanj zaže-ljeni cilj. Oblast nad Indijo je tvorila že od nekdaj podlago angleškega imperija.«
Tojo se je nato bavil tudi z Avstralijo ter je izjavil: »Avstralija, ki je v
velikem Oceanu sedaj popolnoma izolirana, je prišla v klavemi položaj, da mora moledovati Amerikance za pomoč. Če bodo avstralski državniki nihali še naprej, ne zavedajoč se novega časa, pač ni treba povdarjati, da Japonska spričo nadaljevanja brezmi-selnega odpora ne bo poznala nikake milosti, ker bo udarila neusmiljeno po Avstraliji.«
Program peterih točk je objavil Tojo kakor sledi: 1. jačenje duhovnega edinstva naroda; 2. smotreni politični ukrepi naj se uresničujejo v pravem trenutku in čim najhitreje; 3. vlada hoče dvigniti življenjski standard japonskega naroda; 4. razširjenje produkcije in 5. obnova in poživitev vzgoje.
Mussolini —
star 59 let
Vodja italijanskega naroda in predsednik italijanske vlade, Benito Mussolini, je dne 29. julija dovršil 59. leto svoje starosti. Rojen leta 1883. v vasi Predappio v Romagni kot sin vaškega
kovača, je po ljudskošolski dobi v Forli-ju študiral pedagogiko in postal ljudskošolski učitelj. Ta poklic je pa izvrševal samo nekaj mesecev, nakar se je začelo njegovo pestro, na dogodkih in spremembah polno politično in časnikarsko delovanje, ki ga je vodilo tudi kot političnega begunca v tujino. Ob izbruhu svetovne vojne jie Mussolini svoj, do takrat socialdemokratsko in revolucionarno orientiran svetovni nazor menjal v nacionalno smer ter postal celo vojni prostovoljec.
Po uspešno končani svetoval vojni, v kateri je zmagala tudi Italija, je Mussolini postal organizator in vodja prebujenega nacionalizma, v katerem so bivši frontni bojevniki igrali prvo vlogo pod imenom fašistična zveza. To zvezo je znal vedno bolj ojačiti in razširiti, tako, da je postala sčasoma najmočnejši politični faktor Italije. Leta 1922. je s pomočjo svoje fašistične milice, s katero je od vseh strani korakal v Rim, prevzel državno oblast. Demokracijo, ki se je preživela, je odstranil ter se pustil od kralja imenovati predsednikom vlade.
Njegov režim je uvedel močno diktatorsko upravo v notranjosti ter samozavestno in oblastno politiko na zunaj. Uredil je nov družabni red, uvedel in organiziral gospodarstvo ter vredno skrbno spopolnjeval armado m mornarico. Mussolini je bil mož, ki je razen vodstva stranke rn ministrskega predsedstva dalje časa opravljal funkcije osmih ministrov, da je premosti) težave, ki so se mu stavljale v napo-tje pri izvedbi njegovega fašističnega programa, ki se glasi, da mora Italija biti velika in močna ter na zunaj m znotraj postati velesila, kakor ji to gre po številu prebivalstva, zmožnosti ih po naravnih pravicah.
In res je MussoHniju uspelo, da" je dvignil življenske razmere italijanskega naroda na vseh področjih, Italijo pa z zavojevanjem novih dežel dvignil v imperij. Napram narionalsocialistič-ni Nemčiji je od vsega početka vodil prijazno in naklonjeno politiko. Kakor je on sam borec za pravilno razdelitev surovin, ki so v rokah Anglo-sasov, tako je našel tudi v nemških težnjah popolno razumevanje za Hitler-jev življenski prostor. Skupni interesi Italije in Nemčije so tvoriI; podlago za zvezo sil osovin, ki se sedaj ramo ob rami borijo za boljše življenje obeh narodov.
Mussolini je kljub svojih 59 let mlad na duhu in telesu, izredno delaven m gibčen. Je mož dela, ki ga delo m uspehi pomlajajo in bo, kakor nikdo pred njim, iz Italije ustvaril velesilo, ki bo italijanskemu narodu omogočila boljšo bodočnost.
Bttsfteittfie i« Mdeija, due 2. wpusia 1942
if&tklta Umskega Rdečega Htiža
Die „Neuen"
Von Kriegsberichter
PK. — Ihr Gesang war längst vom Winde verweht. Und mit ihm war auch das Heimweh zerflossen. Zuerst noch schillernd, bunt und wünschenswert, dann zersprungen wie eine Seifenblase. Denn der Krieg war nähergekommen. Er glühte und blutete in den Nachthimmel hinein. Vorn liegt die Front. Da wetterleuchtet es und es scheint, als ob geschürte wuchtige Hochöfen ihre glühende Lohe in das Schwarz der Nacht schleuderten.
Sie marschierten. Das blecherne Klappern am Koppel schlägt den Takt und beschwingt den monotonen Rhyt-mus. Dörfer versinken hinter schwär* zen Vorhängen, vielleicht sind es auch nur Ruinen. Man ahnt nur in der Nacht. Die alten aber spüren und wittern wie erfahrene Fährtensucher. Sie haben das im Gefühl, sagen sie. Und sie würden wohl auch mit geschlossenen Augen durch die Nacht zotteln können. Der Atem keucht aus den schnell pumpenden Lungen. Das Marschgepäck drückt und lastet auf den Schultern, die Müdigkeit verspüren. Nächtliche Kühle streicht wohltuend über brennende Gesichter, die am Tage die Sonne bräunt. Die Lippen sind trocken und rissig, und der Staub wie geröstetes Brot knirscht zwischen den Zähnen. Ein Schluck aus 'der Feldflasche gleicht dem Trunk am erfrischenden Bergquell.
Sie marschieren, die Alten neben den Neuen, die vom Ersatz gekommen. Die Alten sind bärtige Krieger, die halb Europa gesehen, denen die Welt zusammenstürzen kann, ohne sie zu erschüt-
Siegfried M. Pistorius.
tern. Sie sind ganz einfach da, wenn si.e gebraucht werden, sie schimpfen und wettern, wenn es angebracht. Auch das gehört dazu. Im übrigen aber wird nicht viel geredet. Noch weniger über das, was hinter ihnen liegt. Und das ist viel. Den Neuen aber, die sie noch nicht so ganz für Voll nehmen, giben sie Ratschläge. Sie reden von den Grünhörnern, von jungen Dachsen, von Naseweisen und militärischen Säuglingen, im Grunde ihres Herzens aber sind sie wie Väter, die den jungen Stammhalter am liebsten in Watte packen möchten. So marschieren sie, auch in dieser Nacht, hinter der langsam der Tag aufblendet. Vor ihnen der junge Leutnant, dessen Gesicht der Krieg gehärtet. Jung an Jahren, aber alt an Erfahrung. Er ist einer von den Spürhunden, die Minen riechen und den Flug der Granaten im Voraus bestimmen können. Er zieht den Kopf ein, wenn es sein muß, aber er stürmt auch allen voran, wenn ihn der Befehl an die Spitze stellt. Er schwört auf seine Kompanie, und die Männer bauen felsenfest auf ihren Leutnant.
So ziehen sie ins Gefecht. Die Feuerwalze rast und lärmt. Die Neuen werden etwas farbloser und manchem wird es seltsam ums Herz. Aber das geht allen so, die die eiserne Taufe empfangen. Da kommt einer von vorn zurück, den Kragen weit offen, nach Atem ringend. Das bunte verstaubte Halstuch flattert wie eine Fahne, und der rinnende Schweiß hat helle Streifen über das Gesicht gezogen. »Herr Leut-
PK.-Aufn.: Kriegsber. Engelmann (Wb.) Pilzkunde für unsere Soldaten. Auf kleine Holztafeln hat ein Kamerad die Bilder aller wichtigen Pilzarten gemalt, damit die anderen daran mühelos giftige und eßbare Pilze unterscheiden lernen.
nant« — keucht er, »Panzer brachen durch!« — »Laufen Sie nur wieder zurück«, lächelt der junge Kompanieführer und scheint von der Meldung unberührt, »vorn stehen noch frei Pak. Die Sowjets werden sich wundern«. Und wieder stürmt der Mann nach vorne.
Dann ist es soweit. Die Sowjets brüllen und fluten gegen die dünn besetzte deutsche Linie. So also ist das, denken die Neuen und sehen nach links und rechts wie die Alten tun. Der Leutnant aber geht von Mann zu Mann, tippt jedem,mit einem Stock auf den Stahlhelm und gibt die Ziele. »Du mußt jetzt schießen«, sagt er. »Da, links neben dem Schornstein ein MG. Dort, hinter dem gelben Feld sitzen die Kerle. — Nun bist Du dran. — Du mußt jetzt schießen. So geht er aufrecht zwischen den Neuen umher, als sei es nur ein Spaziergang. Er hört wohl die Kugeln gar nicht, die ihn wie Hornissen umschwärmen. Aber seine Männer zielen und schießen wie die Teufel.
»Ran Leute!« brüllt plötzlich der Leutnant. »Habt Ihr Angst vor einer Kompanie?«
Und die Männer stürzen, voran der Leutnant, die Maschinenpistole fest unter dem Arm geklemmt. So schwemmen sie eine Flut über das Feld, die kein noch so hoher Wall zu dämmen vermag. Der Glaube verleiht ihnen Kraft und die Kraft gibt ihnen die Stärke zum Angriff. Die Panzer drehten klirrend ihre Ketten, die Sowjets hasten zurück und lassen, wie von der Sense gemäht, ihre Toten auf dem Schlachtfeld. Ein halbes Bataillon liegt zusammengeschossen zwischen den zusammengedörrten Ackerfurchen.
Weit und breit gibt es keine Pak. Das wußte der Leutnant. Die Neuen aber waren zu Alten geworden.
Und so marschieren sie stolz hinter ihrem jungen Leutnant, der wieder allen nach Osten voranschreitet. Es ist ihnen leichter ums Herz. Nur ein wenig Blut sickerte durch den frischen Verband...
Scherl-Bilderdienst-M.
»Symbole einer versinkenden Welt« fn Sewastopol, dort, wo die Siidbucht von der Nordbucht abzweigt, stand eines der unvermeidlichen Denkmale, das Lenin in übergroßer Gestalt zeigte. Nun hat der Luftdruck einer Stukabombe ihn von seinem Sockel herabgeweht. Die schwere Masse aus Metall bohrte sich hierbei tief in den Betonboden, und nun streckt er die Hand gleich einem Ertrinkenden nach Hilfe aus.
Boljševiško osrečevanje narodov
Ves estonski narod so nameravati poslati v Severno Rusijo
in v Sibirijo
V Dorpatu so praznovali te dni obletnico osvoboditve izpod boljševiške-ga jarma. Pri tej priliki je imel estonski deželni ravnatelj dr. Maei, ki je nekak vodja estonske avtonomne uprave, pomemben govor, v katerem je uvodoma omenil, da so Estonci po vkorakanju boljševikov spoznali povsem nov svet, ki je predstavljal pravzaprav veliko jet-nišnico. V tej jetnišnici se je nahajalo 180 milijonov sužnjev in par tisoč židovskih poveljnikov. Sovraštvo do vsake kulture so boljševiki pokazovali ob vsakem koraku. To sovraštvo so izkazovali tudi na področju gospodarstva in kulturnega življenja. Sejali so splošno nezaupanje ter izvajali najhujši te^» ror. Ljudi so trpinčili tako neznosno, da je vse te muke le težko popisati. Rdeči teror je slavil po Estoniji nezaslišane orgije. Ker je bil estonski narod protiboljševiško nastrojen, so sklenili
židovsko-sovjetski valpti nasilno izselitev vsega estonskega naroda. Popolno uničenje estonskega naroda naj bi se bilo po sovjetskih načrtih izvedlo v mesecu avgustu lanskega leta.
»Danes vemo, — je dejal dr. Mael — »da bi bilo koncem avgusta 1941 ostalo samo še 350.000 Estoncev na svojih rodnih tleh, kajti 700.000 oseb so nameravali julija in avgusta preseliti v Severno Rusijo in Sibirijo. Ker je bolj-ševikom primanjkovalo transportnih sredstev, so nameravali organizirati karavane, ki bi imele peš prepotovati dolgo pot v kraje pregnanstva. Te nevarnosti Estonci pač nikdar in nikoli ne smejo pozabiti. Ako 22. junija 1941 vojna ne bi bila pričela, bi bili boljševiki zbrisali estonski narod ne samo z rodne zemlje, temveč tudi iz zgodovine.«
Prvi vaški dan na Spodnjem Štajerskem
Tipična vas Jakobstal hribovitega področja Windische Bliheln sega z nekaterimi svojih kmečkih hiš daleč gori v položnost hribčkov, ki jih obdajajo vinogradi in polja. V tej vasi se do danes ni odigralo še ničesar zgodovinsko važnega, tudi noben veliki mož se tam ni rodil. Vodja krajevne skupine ni bil v stanu, da nas opozori na kakšno krajevno znamenitost. Vas izgleda, kakor vse drage vasi v teh krajih in bi jo mirno lahko prestavil na drugi konec tega lepega okoliša. Zato je pa prebivalstvo te vasi pridno, delavno in živahno. Večino tvorijo mali kmetje, ki so komaj čakali priključitev k Reich-u. Njihovo priznanje k Fiiti-rer-ju in Reich-u, ki so ga lani oddali, ni predstavljalo prazne besede, ker ti ljudje stvarno z odkritim veseljem sodelujejo v delovanju svoje krajevne skupine.
Dan Jakoba je za vaščane Jakobs-tal-a že od nekdaj praznik. Ta praznik so doslej navadno praznovali kot dan počitka ali pa razposajenega veselja. Letos jim je pa ta dan bil dan hotenja in neprisiljene radosti.
Budnica je otvorila vaški dan. Kmečka godba, ki je tudi popoldne neprestano svirala nove melodije, predstavlja glasbo, da si vas boljše ne more želeti. Po koncertu na prostem sledeča izvajanja odredov mladine so pokazala, kaj je organizacija Deutsche Ju-gend mlade Jakobstal-čane vse naučila. Vaški travnik je za to prikazovanje bil prav primeren prostor.
Okrog poldneva se je nadaljevanje prireditve preneslo v senčnat vrt, kjer so neprestano odmevale nove pesmi. Sledila je nenapovedana tekma pevcev med mladino, moškimi in ženskami
Razen ljudskih pesmi so odmevale tudi pesmi nove Nemčije v enem glasu, krepko podprte od deklet iz Wiena, kl se nahajajo tam kot žanjice. Tem dekletom je sploh treba zapeti posebno pesem. Jakobstal-čane so v enem tednu naučile peti najnovejšo pesem »Das Fähnlein der sieben Aufrechten«, kakor da bi to bila kaka stara domača melodija iz Jakobstal-a. Povsod so sijajno posegle v razvoj prireditve ter pritegnile stotine ljudi v tok dogajanja. Nema igra »Flohbank« je ugajala in razveseljevala, smeh so pa povzročili tudi kisli obrazi tistih, ki so nasedli pri »prebujanju kač«.
Novost za prebivalce je bil nastop čarovnika, čudili so se vragolijam, ki jih je pokazal. Naravnost nalezljivo je vplivala radost na veselišču. Kdor želi Spodnještajerce v njihovem pravem bistvu spoznati, naj obišče kako vaško prireditev kot tihi opazovalec ter posluša pogovore in petje kmečkega ljudstva. Film »Nemški vojaki vidijo Sov-jetijo« je tvoril zaključek sporeda. Iz veselega razpoloženja so se jim streznili obrazi, ko so v slikah in besedah videli, kako živi ljudstvo^ v Sovjetiji. Vsi so se spomnili na svoja posestva in na svoje roditelje, ki so jim zapustili in izročili njihove domove in ki jih bodo svoječasno izročili in zapu-.stili svojim .sinovom. in hčerkam.
Tako so v Jakobstal-u proslavili svoj prvi vaški dan, na katerem je ta vas pokazala svojo življensko voljo. Kreisführer Doboczky, ki je bil tudi nekaj ur navzoč, se je Ortsgruppenführer-ju zahvalil ter mu izrekel priznanje za uspešno pripravo vaške veselice, ki je nad vse zadovoljivo uspela.
Kreistag v Trifail-u
Kakor zadnjič v Luttenbergu, tako bo dne 1. in 2. avgusta t. 1. organizacija Steirischer Heimatbund v Trifail-u priredila okrožni dan, takozvani Kreistag za področje okrožja Trifail.
Na sporedu je razen enotne zravnave celokupnega kadra podvodlteljev tudi nekaj kulturnih prireditev, med njimi slikarska razstava Diirer-ja. Velezbo-rovanje, ki bo eno največjih v Trifail-u in za trifailsko okrožje, bo nadvse zanimivo, koristno in poučno. Kot glavni govornik bo nastopil Bundesfiihrer organizacije Steirischer Heimatbund-a, Franz Steindl. Prebivalstvo okrožja Trifail se bo brezdvomno v največjem številu tega okrožnega dneva udeležilo, da izkoristi priložnost, pri kateri bo vsestransko pridobilo.
Prehranjevalni uradi Sodnje štajerske v nadaljnjem razvoju. Hauptstabsleiter inženir dr. Leitner od Landesbauernschaft-i iz Graz-a, je obiskal Spodnjo Štajersko ter v spremstvu nekaterih svojih sodelavcev pregledal urade pooblaščenca za prehrano in kmetijstvo v Marburg-u, Trifail-u, Rann-u in Luttenberg-u. Z mero-dajnimi je razpravljal o obnovitvenem in nadaljnjem razvoju teh ustanov. Na svoji ptfti je obiskal tudi urade Kreisbauernfiili-rer-jev v Mureck-u in Oberradkersburg-'j, kjer je imel službena posvetovanja. Obisk in pregled uradov je dokazal, da je kmečko ljudstvo povsod izvršilo stavljene mu naloge in jih uspešno izvršuje.
Weltbild.
Neue erbeutete Sowjet-Feldzeichen im Zeughaus.
Der Kriegsbeute, die im Ehrenhof des Berliner Zeughauses ihre Aufstellung gefunden hat, wurden jetzt diese vier sowjetischen Feldzeichen hinzugefügt. Sie stammen aus der Kesselschlacht von Charkow und wurden am 25., 27. und 28. IVlai erbeutet.

GOSPODARSTVO
Za dvig spodnještajersbega kmetijstva
Organizacija Steirischer Heimatbund je pri svojem zveznem vodstvu (Bun-desfuhrung), kakor tudi pri vseh okrožnih vodstvih (Kreisfiihrung), ustanovila agrarno-politične urade, ki so že začeli poslovati. Z ozirom na stališče, da nacionalsocialistična zakonodaja nobenemu stanu ne omogoča kake prednosti, temveč da je mišljena za dobrobit celokupnemu ljudstvu, je tudi stranki potreben agrarno-politi-čen urad, ki stoji za ukrepi Rreichs-nahrstand-a. Agrarno politiko Spodnje štajerske lahko vodi edino organizacija Steirischer Heimatbund.
V eni izmed prvih delovnih sej urada za agrarno politiko pri zveznem vodstvu organizacije Steirischer Heimatbund, kateri so prisostvovali tudi vodje istih uradov pri okrožnih vodstvih, vsi Kreisfiihrer-ji, mnogo častnih sotrudnikov, Bundesftihrer Sleindl ter pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo pri šefu civilne uprave, Landes-bauernfiibrer Hainzl, je vodja urada Nitzsche, podal pregled o nastanku agrarno-političnega aparata in njegovih nalogah. Kmetijstvo danes „ ne sme predstavljati več kup medsebojno se pobijajočih interesov, temveč det ljudske skupnosti. Kmetijstvo bi se lahko označilo za izvor krvi nemškega ljudstva, ki z obdelovanjem lastne zemlje skrbi za prehrano vseh. Danes izgleda, da je ravno prehrana v ospredju, ki je v dolgoletnem tihem in žilavem delu Fiihrer-ju omogočila sedaj potrebno svobodo delovanja. Storitve kmetov so ogromno narastle. Odličen tržni red nadzoruje tok živil od producenta do konzumenta ter skrbi za enakomerno, redno in zadostno prehrano. Vse to je pa bilo mogoče, ker je stranka obdržala vodstvo ljudskih množic v rokah, kar bo na agrarnem sektorju odslej tudi na Spodnjem štajerskem prišlo do izraza. Tudi na Spodnjem štajerskem mora uspeti, da se vzgoji ponosno, svoje vrednosti se zavedajoče kmetijstvo.
Po govoru Nitzsche-ja, Je pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo pri šefu civilne uprave, Hainzl, izdal smernice za nadalnje praktično delo. Ker «e je obdelovanje zemlje spomladi v redu izvršilo, je sedaj potrebno, da se žito čimprej zmlati. Kmet mora ta dela izvršiti iz lastnega nagiba. Ravno-tako je samo ob sebi umevno, da je tudi v lastnem kmetskem gospodarstvu štediti s kmetijskimi pridelki, kakor je na Spodnjem štajerskem možno zvišati kmetijsko produkcijo.
Zaključno besedo je spregovoril Bundesfuhrer Steindl. Na svoj zagrab-ljiv način je postavil mobilizacijo vseh moči kot najbližji cilj v ospredje, medtem ko je nemškega kmeta označil do notranjosti njegovega bistva za nadaljnji cilj. Zbuditi se mora voljo za služenje narodu. Akoravno še obstojajo jezikovne razlike, bo vsak kmet,
ki je pripravljen prostovoljno in z veseljem reševati stavljene mu naloge, v naše vrste sprejet. Organizacija Steirischer Heimatbund se čuti odgovorna za osnovno agrarno-politično izravnavo, medtem ko je naloga ReichsnShrstand-a v sodelovanju z državnimi uradi, praktično uresničiti vse agrarno gospodarske probleme. Za bodoče tedne in mesece pa ostane kakor doslej edino geslo; »Vse za zmago našega orožja!«
X Novo tovarno žveplene kisline s« dogradfff ob Črnem morju. V Karabika blizu Črnega morja ustanovljena tovarna žveplene kisline in supersulfata je ravnokar začela s svojim obratovanjem. Strojne naprave so izoetek nemške strojne industrije.
X Neva tovarna jedilnega olja ? Belgradii. Novoustanovljena zadruga za predelavo industrijskega semena v Bel-gradu si je najela primerne prostore ter uredila tovarno za izdelavo jedilnega olja.
X Industrija sladkorji» v VoroneSu.
V mesta Voroneš, ki so ga kakor znano nedavno zavzele nemške čete, se nahaja tudi uprava sovjetskega sladkornega tru-sta. Trust razpolaga z dvanajstimi tovarnami sladkorja in z eno rafinerijo. Okoliš Voroneša ne predstavlja talco obsežnih nasadov sladkorne pese kakor Ukrajina, je pa kljub temu ta sladkorna indnštrija v preskrbi Sovjetije s sladkorjem igrala veliko vlogo. Z vsemi dosedanjimi izgubami, je Sovjetija izgubila 80% krajev, kjer se nahajajo nasadi sladkorne pese ter fšto odstotno število tovarn sladkorja.
X Skupna briga Nemčije in Italije za semena. V Munchen-u se je sestala skupina italijanskih kmetijskih izvedencev z zastopniki našega prehranjevalnega kmetijskega ministrstva, da se dogovorijo o sodelovanju obeh prijateljskih držav na področju preskrbe semen.
X Znižali s» eene steklo. Izšel je odlok Pretskom raissar-j a, s katerim se znižajo cene za debelo steklo za 5—15%, X Vojne ograde Italije so letos že drugič obde'ane. Kakor znano, so v Italiji letos vse mestne vrtove, parke in ostale javne nasade po vseh večjih naselbinah posejali z žitom. Sedaj, ko je žito požeto, so pa takoj zopet zemljo preorali, grede pa posadili s sojo, oljaricami itd.
X Rezervno hrano za zimo. Narodni zadružni institut v Bukarešti je uredil velika skladišča za shranjevanje živil za zimo. V shrambe bodo lahko spravili do 350 vagonov živil vseh vrst. Hladilne naprave bodo omogočale shranjevanje mesa in rib. Pravijo da bodo shranili pol milijona ribjih konzerv ter pol milijona preka-jenih rib, da bo za letošnjo zimo dovolj hrane.
. X Romunsko kletarstvo bodo modernizira1!. Romunska direkcija za vinarstvo iti sadjarstvo se trudi izboljšati in dvigniti kletarstvo. V to svrho bodo naročiti najmodernejše aparate in priprave v Nemčiji.
X Iz kakšnega drevja izdelujejo celulozo? Celuloza je snov, ki je kot izhodna točka za izdelavo papirja in umetnih tekstilnih vlaken vsakemu znana. Najboljše drevo za izdelavo celuloze je iglasto. Pri
mč manj
i tem stoji smreka na prvem mestu. Iz smrekovega lesa se izdeluje svaljek. V, Nemčiji se skoro vsa celuloza izdeluje iz zmletega smrekovega fesa. Dober pisemski in tiskarski papir, kakor tudi nekaj papirja za paketiranje se izdeluje iz smrek. Tudi za izdelavo umetne svile in staniene volne je smreka najboljša suro-vina. Plemenita jelka se za to ni obnesla. Tudi borov les, ki raste v vseh krajih Nemčije, je odlična surovina za bolj grobo vrsto celuloze.
X V Ukrajini pričakujejo dobro žetev. Po poročilih, ki prihajajo iz prostranih področij vzhoda, ki so zasedene po nemških četah, je letos upati na dobro letino. Posevki v Ukrajini obljubujejo povprečno žetev. 65»/» celotne rodne zemlje je v Ukrajini pod nemško upravo. V osrednjem prostoru vzhoda, ki je med operacijami največ trpel in je pod bolj-ševiško upravo s svojimi pridelki zalagal druge pokrajine, so nemške oblasti t minuli zimi tako dobro uredile preskrbo hrane, da so domači produkti preživljali prebivalstvo in še čete. Zimski posevki so stoodstotno prišR v zemljo in je stanje istih dobro. Tudi pertitninarstvo se dobro razvija. Pridelek jajc krije vse potrebe prebivalcev in čet, razen tega se je odposlalo že prve pošiljke jajc kakor 35 milijonov — v Nemčijo.
X Bolgarija namerava graditi žitne shrambe. Kmetijsko ministrstvo kraljevine Bolgarije namerava še v tem letu postaviti shrambe za žrto. V to svrho bi naj bolgarska kmetijska in zadružna banka dala posojilo v višini 65 milijonov levov.
X Krušne cene so zvišali v Švici. Radi težav z uvozom krušnega žita in moke so švicarske oblasti bile prisiljene zvišati cene kruhu in sicer povprečno za 53 do 58 rapov pri kg. Dosedanja cena, 53 rapov za kg, je bila samo za 20»/» višja od predvojne cene. Da bi se plačalo^ vse stroške, ki jih zahteva današnji težaven import žita iz prekomorskih krajev, hi se v Švici moralo prodajati krtrh po 72 rapev kilogram. Ker je pa sedanja najvišja cm 58 rapov, plača "država za vsak kilogram konzumi ranega kruha razliko od 14 rapov, kar prav občutno obtežuje državne izdatke.
X Hrvati obiščejo Bolgarijo. V Sofiji
pričakujejo odposlanstvo hrvatskih gospodarskih krogov, ki bi radi spoznali bolgarsko peratninarstvo. Ogledali si bodo nekaj vzre tališč in poskusnih zavodov za perutnino.
X Pridobivanje rud« v Srbiji. V današnji Srbiji imajo celo vrsto rudnikov, ki so iii» že stari Rimljani izkoriščali na primitivni način. To so predvsem rudniki Ko-paonik, Majdan-Pek in Bor. V srednjem veku so klicali v deželo Saksonce, da bi jim kot dobri rudarji razširili in izboljšali pridobivanje rudnin. Takrat je šlo v glavnem za zlato, srebro in baker, medtem ko se je železa bolj malo pridobivala V času turške dobe je srbsko rudarstva-nazadovalo. Sredi minulega stoletja je zopet »živeto, in sicer v rudnikih Majdan-Pek, Ku-čajna, Rudnik in Ripanj. Sledila je doba tujega kapitala, ki je izkoriščal srbske rude. Dobro na stvari je bilo to, da »e je z modernimi stroji raziskalo geološke razmere ter odkrilo nova nahajališča. Srbijo se na področju bakrene, svinčene in crr-kove produkcije lahko uvrsti med najbolj važne pridobitne zemfje v Evropi. Tefi-niški razvoj je sprožil tudi zanimanje za antimcm, ki se nahaja v zapadni Srbiji in ga tudi pridobivajo. Istotam so tudi nahajališča magnezita, ki ga še nikdo ne pridobiva. Najbolj se je pač kopalo premo?, ki ga je v Srbiji na mnogih krajih.
UMNI KMETOVALEC
Pripravimo kleti za krompir!
Naj nikar nigdo ne misli, da prihaja klic, ki srno ga postavili v naslov našemu današnjemu razpravljanja, prezgodaj! Narobe: bolj upravičena je bojazen, da bodo prišli za marsikogar naši nasveti prepozno, da bi jih zmogel — vsaj letos — v teleti uresničiti.
Zgodnje vrste krompirja namreč že zorijo in, bodo, ako bodo »pasji dnevi« letos svoje ime zaslužili» v par tednih sposobne za splošen izkop.
Nujno priporočamo zato našim kmečkim sospodarjem, da z deli za — današnjim strokovnim zahtevam ustrezno — ureditev kleti za shranjevanje krompirja takoj pričnejo!
Kakšnega pomena je dobra in kako »sodna utegne postatti slaba krompirjeva klet, smo se lahko temeljito prepričali v pretečeni zimi, ko je krompir v vseh slabih kleteh in shrambah zmrznil m ko so samo dobre krompirjeve kleti in shrambe rešile, ne samo krompirja za prehrano do nsvega pridelka, marveč tudi — kar je bolj važno! — očttvale ctovoljnim množinam semenskega krompirja kalilno sposobnosti
Naši spodnještajerski kmetovalci in naše krompirjeve kleti so se pri tej preizkušnji zelo slabo obnesli: dejstvo je, da !B letošnjo zima v večini naših kmečkih Meti ves, tudi semenski krompir, zmrznil in da nas je samo uvoženi semenski krompir rešil pred gospodarsko katastrof®, ki bi sicer radi tega v našem kmetijskem gospodarstvu nastala.
Pod nobenim pogojem ue smemo trpeti, ia bi se. kaj takega še kdaj ponovilo! Zato je vsakdo, ki mu je letošnjo zimo krompir v kleti zmrzoval, dolžan, da pred vskladiščenjem letošnjega pridelka svojo krompirjevo klet tako priredi,da bo krompir v njei tudi ob najhujšem mrazu varen pred zmrznjenjem. In ne samo to: klet za shrambo krompirja mora brti tako prirejena, da ostane krompir v njej zdrav, da ne gnije, da prehitro in nepravilno ne začne kaliti in da je mogoče posamezne sorte, «tiroma kakovostne skupine medsebojno nepomešljivo ločiti. Kako naj ko torej prirejena klet za krompir?
1. Klet za shrambo krompirja mora biti brezpogojno varna pred zmrzovanjem. Da večina naših kleti dosedaj tej zahtevi ne ustreza, vemo iz izkušenj pretekle zime. Spet ua je jasna, da ne moremo — Bosebno sedaj v vojnem času, ne — vseh naših kleti za krompir podreti (morda celo s hišami vred) ter zgraditi novih. Zato je treba rešiti vprašanje, kako naše že obstoječe kleti za krompir v dovoljni meri zavarovati pred mrazom.
Preden začnemo klet v tem oziru iz-holjšavati, moramo ugotoviti vzrok, zakaj krompir v njej zmrzuje. Vzrok sa lahka bodisi ptetanke aJi iz nepravega gradiva zgrajene stene, bodisi pomanjkljivo izdelana ali nameščenca okna in vrata, ali pa nezadostna, oziroma nepravilna kletna oprema.
Najbolj varne pred mrazom so krompirjeve kleti, katerih stene so docela v tleh. Čimbolj pa se dvigajo kletne stene iznad tal, temvečja je nevarnost zmrzovanja, posebno še, če so stene kleti ia morda komaj pol metra debelega kameni-tega zidu ali celo betona. ,V takih primerih je brezpogojno po-
trebno, da kletne stene zavarujemo, ali »izoliramo« proti mrazu. To izpeljemo lahko na različne načine. Najenostavnejši od teh je, ako debelino stene povečamo. V ta namen izzidamo ob notranji strani kletnih sten iz votle zidne opeke še eno zidno plast ali oblogo. Kako debelo plast moramo prizidati, — to je, kakšna (navadno votlo zidno ali sama tako posebno izolirno) opeka moramo uporabiti, — zavisi od debeline prvotne stene. Namesto, da bi kletne stene izolirali pred mrazom z opečnato zidno oblogo, labko obložimo stene s primerno debelimi Heraklit-niaii ploščami, ali pa z Manesit-ometom. Potrebno debelino opeke, plošč ozir. ometa za brezpogojno varnost kleti pred zmrzovanjem si dajmo izračunati od tvrdke,, kjer bomo potrebni materijal nabavili, oziroma od podjetja, ki bo det© izvršilo. Kaj splošno veljavnega je namreč tozadevno nemogoče svetovati.
Krompir lahko zmrznje v kleti tudi ob dovoij močnih in mrazavarnih stenah, ako n pr. oken} (ali morda šip v njih) sploh manjka, ali če se morda okenj ne da docela zapreti. Vsekakor morajo biti na kleti za krompir dvojne oknice; od teh naj bodo notranje snemljive, to pa zato, ker jih potrebujemo samo pozimi, medtem ko bi nam bile jeseni in spomladi, ko je treba klet stalno zračiti, samo v napotje.
Tudi vrata v klet za krompir morajo biti brezpogojno dvojna, ako je vhod neposredno s prostega. Še boljše je v takem primeru, da prizidamo zunaj, ali vzidamo znotraj malo predklet, katere zrak brani, da se zrak v kleti ob vratih ne shlajuje preveč, še posebno kadar ob mrzlem vremenu prihajamo v klet.
Da morajo biti kletna vrata dovolj močna, to je dovolj debela in da se morajo dati tesno zapirati, ne bomo posebej poudarjali, čeprav se na marsikateri kleti vrata tako napol zapirajo, da pride lahko maček ob zaprtih vratih brez težave skoaenj.
Omenili smo, da lahko krompir v kleti zmrzuje tudi zaradi nezadostne ali nepravilne kletne opreme, največkrat pa, ker kletne opreme sploh ni. Jasna je, da mora zmrzniti krompir, ki se ob hudem mrazu dotika zmrriih, s srežem pokriti! sten ali betonskih tal. O pravilni kletni opremi bomo govorili nekoliko pozneje; zazdaj si zapomnimo samo, da je pravilna oprema v krompirjevi kleti važna tudi kot bramba pred zmrznjenjem krompirja.
2. Klet za krompir ne sme biti niti pre-topla. Kot v premrzli kleti krompir lahka zmrzne, tako v pretopil začne hitro gnrti ozir. odganjati. Toplina zraka v krompirjevi kleti ne sme nikdar znašati nad 8"C, kakor ne sme nikdar pasti izpod 2®C; pravilna toplina za krompirjevo klet je 4—6°C.
Za shranjevanje krompirja so torej neuporabni kletni prostori, ki mejijo ali ki celo služijo kot pralnice itd. Vse, kar smo navedli kot ukrepe za zavarovanje kleti pred zmrzovanjem, služi istočasno tudi kot zavarovanje kleti pred previsoko toplino. Razen tega je mogoče toplino zraka v kleti za krompir izdatno uravnavati tudi potom zračenja ob primernem času, namreč takrat, ko je toplina zunanjega zraka najbližje zahtevani toplini krompirjeve kleti.
3.	Klet za krompir ne sme biti vlažna, ker vlaga povzroča gnitje krompirja. V obrambo proti vlagi je treba stene in betonska tla izolirati, najbolje tako, da stene in tlak namažemo s primernim vlagoizn-lirnim sredstvom, kakršnih je več na izbiro. Tudi primerno zračenje zmanjšu e vlažnost kleti. Vsekakor mora biti klet varna pred nastopom talne vode.
4.	Klet za krompir mora biti primerno svetla, to se pravi, toliko, da onemogoča krompirju, da bi začel prekmalu kaliti in da, kadar začne kaliti, ne dela dolgih belih, marveč kratke, močne, rdečkaste ali zelene kali. Nadalje mora biti klet toliko svetla, da je mogoče ob zaprtih vratih krompir prebirati in pri tem razločevati različna barven krompir posameznih sort. Ker pa presvetla klet z neposredno sončno svetlobo spet ni dobra, smemo, če so okna velika in na južni strani, v takih primerih namazati šipe z apnom.
5. Klet za krompir mora biti snažna. To pomeni: stene marajo biti gladko ome-tane in vsako jesen pred spravljanjem pridelka sveže pobeljene; tlak mora biti betonski ali iz opeke. V kleti za krompir ne sme biti shranjena vsa mogoča in nemogoča šara itd.
6. Končno mora biti krompirjeva klet za shranjevanje krompirja čez zimo primerno opremljena. Vodilo pri urejevanju te opreme naj nam bo zavest, da ostane krompir v shrambi zdrav samo, ako je k vsem gomoljem omogočen svežemu zraku prost dostop in slabemu, izdihanemu toplemu zraku prost odhod. Z drugo besedo: omogočeno mora biti kroženje zraka okrog in skozi krompirjeve kupe.
To kroženje zraka omogočimo, ako krompirja ne uasipljemo neposredno na tla, marveč na oder aTi pograd, katerega dno naj bo vsaj 10 cm dvignjeno od tal ter napravljena iz močnih letev ali ozkih desk, med katerimi naj bo približno po 3 cm špranj. Enako se ne sme krompir dotikati stene, marveč postavimo ob steni pokonci približno 12 cm močne stebre, na katere pribijemo na počez letve z enako širokimi špranjami. Ta opaž iz.letev mora biti tako visok, kolikor visoko bo segel kup krompirja. Na ta način ostane med steno in letvasto pregraio tako širok prazen prostor, kot so stebričr debeli (n. pr, 12 cm).
Po potrebi pripravimo deske tudi za zagraditev krompirjevega kupa na spodnji strani.
Vprašali boste, kako visoko sme biti krompir v kleti na tak oder nasut? To je odvisno od več okofščin. Ce shranjujemo dovolj suh in ohlajen krompir v shrambo, kjer bo ostal samo čez zimo, ga smemo nasuti meter, da celo poldrug meter visoko. Vendar moramo v tem primeru postaviti v kupe na vsakih par metrov površine po en oddušnik (Dunstschlote). Take oddušnike napravimo iz letev, ki jih na-bijemo na okvirje primernih izmer (n. pr. 25X25 cm) tako, da so med poedinimi letvami tako široke špranje, kot znaša širina letev.
Če pa moramo spravljati v klet nedo-voljno suh krompir, ga ne smemo nasuti nad pol metra visoko. Istotako ne sine spomladi, ko se zbudi v krompirju spet življenje, biti krompir nasut nad pol m višine. Zato moramo imeti na razpolago tolikšne kleti za krompir, da lahko krompir, ki nam ostane na zalogi do spomladi, ko začenja kliti, razgrnemo, ne da bi moral biti nad pol metra visoko nasut. Prav priporočljivo je, napraviti na vsak poldrugi meter kletne širine še po en ležeči oddušuik, enako iz letev, vendar obijemo
okvirje samo od treh strani, — s četrto ležijo namreč okvirji na odru. Okvir naj bo pri ležečem oddušniku pravokoten, n. pr. 15 cm širok in 45 cm visok. Taki ležeči oddušniki nam služijo razen za prezračevanje krompirja tudi kot merilo višine krompirjevega kupa: nasujemo ga enostavno do višine gornjega robu od-dušnikov. Nadalje lahko po ležečih odduš-nikih hodimo kot po stezicah nied vrtnimi gredicami, ne da bi krompir kaj poškodovali.
K opremi kleti za shranjevanje krompirja spada brezpogojno tudi toplomer in zaboj s prahom živega apna.
In še nekaj: Oder ali pregrad mora biti s pregrajami — enako iz letev — razdeljen v toliko oddelkov, kolikor sort, oziroma kolikor debelostnih ali kakovostnih skupin krompirja bomo morali ločeno shraniti! Seveda — če imamo na razpolago zadosti prostorne kleti, da nam ga ni treba nasipati več kot pol metra na debelo, lahko pregraje nadomestujejo ležeči dušniki, katere namestimo kot pregrado med poedinimi kupi
S tem bi bilo najvažnejše o prireditvi kleti za krompir povedano. Onim, ki bi se morda vprašali, zakaj govorimo samo o kleteh in nič o shranjevanju krompirja v r )dsipnicah (Miete), bodi v pojasnilo c nenjeno, da ogromna večina naših kmetovalcev proda krompir — v kolikor ga sploh pridela nad domačo potrebo — takoj jeseni, navadno kar s polja. Praktično vzeto, vkletijo naši kmetovalci samo krompir za seme in za domačo potrošnjo. Za shrambo teh količin pa imajo skoraj vsi dovolj kleti na razpolago. Podsipnice prihajajo v poštev predvsem za prezim-ljenje velikih količin semenskega krompirja in za spravljanje krmskih sort, katerih pa pri nas ne gojimo v večjem obsegu.
Kako bomo letošnji pridelek krompirja spravili?
Že v uvodu današnjega razpravljanja smo opozorili, da je čas spravljanja krompirja že pred vratmi. Posebno zato, ker so se v zadnjih letih pri nas zelo razširile razne zgodnje sorte krompirja, ki ob tem času že dozorevajo. Od teh sort omenjamo predvsem pred par leti vpeljani holandski sorti »Bintje« ter »Prvenec« (Erstling), kakor tudi letos v večjem obsegu uvoženo sorto »Friihbote«.
In vprav glede spravljanja, ozir. uporabe pridelka teh zgodnjih sort krompirja se nam mudi, naše kmetovalce na nekaj opozoriti: Shranite kar največ mogoče pridelka tudi zgodnjih sort krompirja za semenske svrhe!
Prihodnjo pomlad namreč pod nobenim pogojem ne bo mogoče, uvažati na Sp. Štajersko semenski krompir, prav posebno pa še zgodnje sorte, v takem obsegu kot letos. Zaradi tega je brezpogojno potrebno, da shranimo za sajenje v prihodnji pomladi potrebne količine semenskega krompirja mi spodnještajerski kmetovalci sami!
Prebirajte torej tudi zgodnje sorte krompirja, ko jih izkopavate! Za prodaj naj bo samo najdebelejši, za doma Samo najdrobnejši krompir! Srednjedebel, enakomerno odbran in zdrav krompir pa v celoti shranimo za semenske svrhe!
•Tozadevno še nekaj opozoril:
Vsi posestniki, ki imajo letos večje, zdrave in lepo uspevajoče nasade zgodnjih sort krompirja, (pa tudi poznih!) naj to takoj javijo pristojnemu Wirtschafts-berater-ju pri Fiihrungsamtu^ A s prošnjo, naj pride nasad pregledat. Če bo od njegove strani nasad spoznan kot za pride-
GOSPODARSKI KOTIČEK
X Uspehi petletnega gospodarskega načrta v Mandžukuo. Japonska vazalna država Mandžukuo, ki je bila pred nekaj leti še sestavni del Kitajske, je imela svoje gospodarske razmere precej raz-drapani'. Japonci so kmalu po ureditvi in uvedbi nove uprave izdelali petletni gospodarski načrt, ki je baje dobro uspel. Tako je na primer produkcija prosa v tekom petih letih poskočila za 15, pridelek koruze pa celo za 40%. Prav posebno se je petletni načrt ob-nesel v gojitvi riža. Produkcija riža je od leta 1936 zrasla za 230%- Pridelek ovsa se je pa v istem času dvignil celo za 283%. Tekstilne rastline so seveda tudi v čudovitem napredku. Pridelki konoplje so narasli za 2227 in lanu za 5547%. Produkcijo jekla so povečali za 45% in železa za 119% napram letu 1936.
X Italijanski kmetijski načrti za leto 1942/43. Italija bo v pridelovalnem letu 1942/43 usmerila svojo kmetijsko produkcijo še bolj v vojno gospodarstvo. Načrti slonijo na vprašanjih prehrane ljudstva in vojaštva ter na pridelavi zadostnih surovin za industrijo. Trud gre v glavnem za povečanjem žitnih pridelkov, krompirja, stročnic, sladkorne pese in oljaric.
X Žitarice bodo gojili. Gospodarski minister Egipta je prepovedal vsako gojitev lanu. Na ta način pridobljeno rodno zemljo hočejo uporabili za žitarice, S tem izgubi Egibt eno svojih najvažnejših industrijskih rastlin, iz katere izdelujejo v glavnem vreče za eksporti-ranje glavnih pridelkov, kakor sta na primer bombaž in čebula.
X Največjo vinsko klet na Balkana dobijo Bolgari. V Cirpanu v Bolgariji
?radijo vinsko klet, ki bo največja na ialkami. V kleti bo prostora za 5 mili. jonov litrov vina. Graditelj je neka vinarska zadruga.
X Ibero-ameriška iznajdba izdelovanja sintetičnega bencina. Dvema urug-vajskima tehnikoma je uspelo izumili način izdelovanja sintetičnega bencina iz živalskih in rastlinskih produktov. Izdelovalni stroški so baje izredno nizki. Napravili so baje že več poskusnih voženj s tem novim izdelkom in se je imenitno obnesel. Ibero-ameriški gospodarski krogi upajo na ta način spraviti v denar vse svoje presežke agrarnih produktov. Na vsak način bo pa treba počakati, da se le revolucijonarne napovedi, če so izvedljive, tudi uresničijo.
„Ljudstvo pomagaj si samo, potem Ti tudi Bog ne bo odpovedal svoje pomoči!"
Te besede Adolf-a Hitler-ja vsebujejo veliko. Tudi pri nas je že od nekdaj udomačen slično mišljen ljudski pregovor; »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal«. — Kakor je naš domači pregovor mišljen za vsakega posameznika, tako se izrek Fiihrer-ja nanaša na ves narod. Razlaga, kako je ta izrek mišljen, ni težka. Fiihrer hoče s tetn pozivom nemško ljudstvo opozarjati na to, da je vse, kar želi -doseči, mogoče in izvedljivo samo z lastno močjo. Ftihrer hoče nemško ljudstvo, ki ravnokar bije boj za biti ali ne biti, torej za življenje ali smrt, vzpodbuditi k največjim storitvam in žrtvam, kajti gotovo je: če bo storilo vse, kar je v njegovih močeh, mu bo sreča naklonjena, zmagalo bo in Bog mu bo pomagal.
Duhoviti klic Fiihrer-ja, ki ga je nemškemu ljudstvu namenil v enem svojih govorov v času trajanja sedanje vojne na vzhodu, spominja na sledečo pravljico:
»Utrujen popotnik je padel v neko globoko jamo, se precej poškodoval ter ves obupan klical in čakal, da bi ga kdo rešil. Pretekle so ure, minuli so dnevi, njegovi klici so utihnili, njegov up na rešitev je bil vedno manjši, pravljico, ki smo jo nekoč kot otroci Ranjen, lačen, žejen, zmučen in obupan je gledal nasproti neizogibnemu koncu. Kakor vsi, ki vidijo prihajati zadnjo uro življenja, tako je tudi on v svojih mislih delal obračune o svojem življenju. Bliskovito hitro se mu je v možganih odigraval popis njegove preteklosti. Vsi važnejši trenutki, ki jih je v svojem življenju doživel, so mu kakor dejanja na filmskem platnu predočili in razjasnili, kaj je v življenju storil dobrega in kaj napačnega. Pri tem se je pa spomnil učitelja, ki ga je pred davnimi desetletji kot šolarja podučeval, da mota človek v življenju zaupati v samega sebe in se preriti skozi življenje kolikor je največ mogoče z lastno močjo. Začel je razmišljati, kako bi si sedaj ranjen in slab po tem učiteljevem nauku sam rešil življenje, ker ni od

lovanje semenskega blaga sposoben, se ravnajte glede časa izkopavanja in glede postopka pri spravljanju po dobljenih navodilih.
Vsekakor pa je škoda, za seme namenjen krompir izkopavati prej,, preden se krompirjevka ne začne sušiti. Ne smemo pa' pri za seme odmerjenem krompirju čakati z izkopom toliko časa, da bi se krompirjevka docela posušila. Z odmrle krompirjevke bi se namreč lahko razne bolezenske glivice preselile na gomolje. Samo pri nasadih, katerih pridelki ne bodo služile za seme, čakamo z izkopavanjem tako dolgo, da krompirjevka docela odmre.
Izkopan krompir pustimo na tenko razgrnjen, najbolje na podu ali skednju, da se dodobra posuši in shladi. V klet ga smemo spravljati le, ko je suh in dovoli
ohlajen, ne pa morda od sonca razgretega, ali mokrega.
V kleti posipljimo krompir med nasi-panjem s prahom živega apna, ki ga varuje pred gnitjem.
Takoj, ko krompir spravimo v klet, položimo na vsak kup tablico z imenom sorte in kakovosti (n. pr. »Friihbote — semenski« itd.), kajti že mi sami lahko sicer preko zime imena sort in krompirjeve kupe med seboj zamešamo, še manj pa poznajo vsekakor krompirjeve-sorte in kakovosti delavci, ki bodo krompir prebirali in spomladi spravljali v vreče,
S semenskim krompirjem moramo previdno in nežno ravnati. Ne smemo ga premetavati z lopato, marveč s posebnimi vilami, z okroglimi glavicami na koncu zob.
MALE VESTI
„Kdor bi dvignil roko zoper Reich..."
Politična zborovanja v okrožju Cilli
Skoro vsako nedeljo potuje Kreis-iiihrer Dorfmeister s svojim štabom h krajevnim skupinam svojega okrožja, kjer govori voditeljem uradov organizacije Steirischer Heimatbund in prebivalcem, dajajoč jim pojasnila in navodila za delo. Ta zborovanja so se že tako udomačila, da ljudstvo kar v skupinah hiti poslušat resnico, ki jo čuje iz najbolj merodajnih ust.
Minulo nedeljo so se taki shodi vršili v krajevnih skupinah Pragvvald, Oppendorf, Sachsenfeld, Arndorf in Bi-schofsdorf. Pri tem je vsaka krajevna skupina storila vse, da je to službeno zborovanje izgledalo kakor kakšna proslava skupnosti. Kjer razpolagajo z godbami, so nastopile tudi iste. V Arndorf-u je prvič igrala rudniška godba v svojih čednih rudarskih uniformah.
Na vseh zborovanjih je govoril Kreis-fiihrer Dorfmeister ter v ostrih besedah bičal neodpustljivo gonjo nekaterih elementov, ki kmetom in delavcem Spodnje štajerske prinašajo samo pogubo. Poslušalci so povsod z razumevanjem ugotovili, da hoče organizacija
Steirischer Heimatbund Spodnještajer-cem pomagati ter jim biti vodnik. Spodnještajerc je bil osvobojen Iz gospodarskega suženjstva, ki je kmečki stan uničilo, razen tega pa je bil tudi politično zravnan. Vse ima pa samo en cilj: pot k Adolf-u Hitler-ju.
Tisti, ki se pusti nahujskati ter v tihih urah sanja, da bo še enkrat prišlo leto 1918., se je hudo zmotil in ne razume časa. Danes namreč ne stoji na čelu Reicha kakšen slaboten cesar, temveč frontni vojak Adolf Hitler. Njegovi sotrudniki niso pitani dvorni svetniki, temveč možje, ki so vedno pripravljeni boriti se za Nemčijo ter za njo tudi umreti .
Kdor v tej veliki borbi dvigne roko zoper Reich, pride pod kolesa in bo zdrobljen. Vsak Spodnještajerc mora vedeti, kam spada in kaj mora delati, da veselega srca doprinese svoj delež k zmagi.
Govore Kreisfiihrer-ja je tovariš Kindlhofer na humorističen način po-sladil in prevedel. V tem je tudi poroštvo, da sleherni hribovski kmet ve, za kaj gre in kako se mu je zadržati.
*	Veliki političen proces so nedavno imeli v Bitolju v Maoedoniji. Na zatožni klopi je sedelo 42 komunistov, od katerih je bilo 11 obsojenih na smrt, 18 na dosmrtno ječo, 13 pa oproščenih.
*	Tudi v Sofiji imajo komunistične procese. V Sofiji so v velikem komuni-mstičnem procesu od 52 obtožencev ob. Bodili 6 oseb na smrt in 16 na dosmrtno ječo. Med obtoženci je sedela oela vrsta bolgarskih inteligenlov, med slednjimi celo znan in odlikovan pisatelj ter neki slikar. Pri razpravi so zaslišali nad 300 prič.
*	Bitko vseh bitk je nazvala londonska „Times" uničevalno vojno, ki jo vodijo nemške podmornice zoper angle-ško-amerikansko plovbo ter jo označila kot tisti sektor vojnega vodstva, ki bo po mnenju sovražnih mornariških sil odločal o zmagi in porazu.
*	Katastrofalno pomanjkanje ladjevja v Angliji in Zedinjenih državah Severne Amerike. Nehote se iz ameriških časopisov večkrat dobi koristne informacije o zadevah, ki so osovinskim silam v vojaškem ozira koristne. Tako je na pri-
nikoder pomoči. — Mož je zbral vsg svoje sile ter sklenil storiti vse, da bi prišel iz jame. In glej čudo! Po več-urnem naporu in vrtanju po zemlji, se mu posreči, najti izhod in možnost rešitve, ki mu je srečno uspela. Rešil se je iz jame, v kateri je bil živ pokopan, ker si je sam pomagal.«
Kakor mož v tej pripovedki, tako bo tudi nemški narod z lastnimi močmi rešil in premagal vse težave, ki so v zvezi s sedanjo vojno. Nemško ljudstvo si bo končno zmago samo priborilo in Bog mu bo pri tem pomagal.
mer časopis „Washington Star'' nedavno med drugim napisal: „Po vsem svetu je pomanjkanje ladjevja pri strategiji Združenih držav Severne Amerike in Anglije glavobol štev. 1. Za enkrat še ni dovolj ladij na razpolago, da bi za življenje važne stvari prevažale v Anglijo, Sovjetsko Rusijo in Avstralijo ter tamkajšnim četam omogočale obstanek. Sedaj je pa treba pomisliti, da postaja problem pomanjkanja lonaže vedno bolj pereč, ker potopitve potom osovinskih podmornic in letal zdaleka prekašajo novo izdelano tonažo".
*	Roosevelt si je odredil šefa štaba.
Roosevelt si je admirala Lealiy-ja odredil za šefa svojega štaba. Leähy je star 67 let. Bil je nazadnje šef mornariških operacij. Leta 1939 je bil že na listi za vpokojilev. Roosevelt je novinarjem izjavil, da ostane on sam vrhovni poveljnik vseh svojih oboroženih sil. Admiral Lcahy bo pa študiral vojaška poročila, kar mu bo odvzelo mnogo dela. Uporabljal ga bo tudi za zbiranje potrebnih nasvetov itd.
*	70 letnica nemškega državnega statističnega urada. Nemški statistični urad v Berlin-u (Statistisches Reichsamt) je dne 25. julija proslavil 70 letnico svojega obstoja. Ta nad vse vzorno urejen urad se bavi predvsem s statistiko prebivalstva, obratno- in kulturno statistiko, kmetijsko- in splošno gospodarsko statistiko ter s statističnim poizvedovanjem o industrijski produkciji, nadalje s statistiko prometa, financ ter socialne politike.
*	Sündermann je postal namestnik šefa za lisk. Reichspressechef Dr. Dietrich je svojega dosedanjega Slabsleiler. ja Helrnul-a Sundermann-a imenoval ¿a svojega namestnika v svojstvu tiskovne, ga šefa državne vlade.
*	Tri lela jece je sodišče prisodilo neki ženski v kraju Ainet, ker je na sleparski način prejemala živilske in oblačilne nakaznice za svojega otroka ki je umrl že leta 1936.
*	Splošno delovno obvezo za ča a žetve, za ljudi, vozne živali in vozovi' so uvedli na Slovaškem.
*	V Moskvi so ustavili gradnjo pr.lao sovjetov. Glasom poročil, ki so jih objavili ameriški listi, so sovjetske ofilasti v Moskvi ustanovile nadaljnjo gradnja takozvane palače sovjetov, ki bi naj bila ena najbolj velikih in arhitektensko najbolj modernih in lepih stavb na svetu, železno ogrodje, ki je bilo že postavljeno so podrli ter uporabili kot staro železje. Do tega sklepa je prišlo gotovo radi pomanjkanja železa in skrbi ki jih imajo z obrambo pred nemškimi ofenzivami.
*	Dogovor o premoženskih vprašanjih bivše jugoslovanske države so sklenili v
Berlin-u. Dogovor so podpisali zastopniki Nemčije, Italije, Madžarske, Bolgarije, Hrvatske in Srbije, ki jo je zastopala Nemčija. S tem so uredili premoženjsko pravna vprašanja ter nekaj z istimi spojenih finančnih zadev.
*	Großadmiral Raeder je poslal admiralu Dönitz-u sledečo brzojavko: ,,Pol leta stojijo naše podmornice ob ameriški obali v trdnem uspešnem boju z oskrbovalno mornarico. V tem času, je bilo na vseh bojiščih potopljeno skupno 616 ladij z 3,843,200 brutoregisterskih ton. Od tega je v ameriških vodah potopljeno 467 ladij z 2.917.600 brt. Samo angleško-ameriška mornarica petrolej-skih ladij je v tem času izgubila 163 petrolej skih ladij z 1.325.500 brt. — Großadmiral Raeder je vrhovni poveljnik vojne mornarice, admiral Dönitz pa zapoveduje nemškim podmornicam.
*	Akcija čiščenja v Bosni se glasom poročil iz Berlina razvija po načrtu in uspešno. Komunistični bandili in poklicni cestni roparji so poskušali globlje v stranskih ravninah daleč proč od prometnih cest napadali posamezne vasi. Ti spopadi so imeli samo krajeven značaj ter so do vedli na več točkah do uničevanja, oziroma zajetja band i lov. Dodatno čiščenje vrha Una-Sana se nadaljuje po načrtu. V govovju Kozara se je osvobodilo nadaljnja področja. Odpor v nižini Save severno od Prozan je zlomljen. 500 preživelih banditov s< je predalo. Mnogoštevilne puške in avto. matično orožje se je zaplenilo. Nadaljno čiščenje vršijo nemške in hrvatske čete.
*	Boj liholapcev. Glavno državm pravdništvo pri višjem deželnem sodišču v Graz-u je svojim podrejenim državnim pravdništvom v Reichsgau-ih Steiermark in Kärnten dalo navodilo, da napram tihotapcem principijelno naj. strožje postopajo, tudi če gre za man vrednost vlihotapljenega blaga. Kdor skuša iz prehranjevalnega slanja ver ali manj obrtoma vleči dobiček, se gs: bo označilo kot škodljivca ljudstva ne varne vrste, če ni predpostavke, d; gre za zločin po odredbi o vojnem gospodarstvu. Navadno je torej predlagati ječo, pri tihotapstvu večjega oh sega pa smrtno kazen.
*	507 tvrdk osovinske pripadnosti so likvidirali v Zedinjenih državah. Razen tega je vlada, ki se sedaj s tem še baha iz raznih podjetij izgnala mnogoštevilni pripadnike Nemčije in Italije. Pri tem st Amerikanci poslužujejo raznih metod, ki so takega značaja, da je premoženje pripadnikov osovinskih sil navadno izgubljeno.
Sodobna nemška pesem:
Nur der Freiheit gehört unser Leben!
(Haus B a u m a n n.)
Nur der Freiheil gehört unser Leben, Laßt die Fahnen derA Wind. Einer ste*R dem anderen daneben, aufgeboten wir sind. Freiheit isi das Feuer, Ist der helle Schein,
t« lang sie noch lodert, ist die Welt nicht klein.
Daß die Äcker zum Erntegang reffen, darum bleiben wir wach. Bis die Sensen die Halme ergreifen, hüicB wir sie vor Schmach. Freiheit ist das Feuer...
Daß die Heimat den Frieden soll finden,
suchen wir nach dem Feind. Keiner soll seine Garben hier binden, der es falsch mit uns meint. Fxeitest ist da& Feuer...
Dali dem Lande die Sorgen versinken,
darum stehen wir auf.
Un&rc Helme das Morgenrot trinken,
eure Herzen reißt auf!
Fre-Fhert ist das Feuer ...
*	Francija je tudi v kolonijah pomedla t židi Francija je izdala zakon, po katerem' se tudi v francoskih kolonijah iz-kJfjnčoje žide iz tamkajšnjega gospodarstva Trgovska in obrtna podjetja, ki so last zidov. pridejo pod prisilno upravo.
*	Pazite tia kokoši! Dve ženi iz bližine Marburg-a sta radi s kolesi potovali po vaseh. Nastopali sta kot nakupovalki krompirja- Če pa pri kmetih ni bilo nikogar' doma, kar je sedaj v letnem čas» radi poljskega dela večkrat slučaj, sta pa kradli kokoši ter jih v za fco pripravljeni krompirjevi vreči odvažali domov. Pri neki hiSi v predmestju Marburg-«, sta pa ženi imeli smolo. Ko st» imeli kokoš že v vreči, jje kakor nalaš'- prišel domov domači sin, ki ju je I rfjel in izročil orožnikom. Sledile Jjorta seveda občutne kazni. — Pred nekaj dnevi so pa posestniku Heinrieh-u Scberiau-u v Rttppersbach-u iz nezaklenjenega hleva izginile 4 kokoši in pet kuncev.
*	Z gonilnim plinom dela}« poskuse.
V Budimpešti so prvi taksi-avtomobili raff K voziti z gonilnim plinom. Gre za poskušMjo, ki bo odločala o nadaljnji uporabi lega nadomestka za bencin.
*	Kako Izgleda v ameriškem pluto-kra takem rajti? Ameriški časopis „Look" Je objavil članek o higijeni otrok v Zedinjenils državah Severne Amerika kjer s« vsakoletno porodi približno 2 ii pol milijona otrok. Od teh ima samo polovica zadostno hrano ln zado. yoljivo nego. Usoda ostalih je lakota, slaba obleka ter nehigiienska stanovanja,- Osem in pol milijona Amerikaner nima finančnih možnosti za zdravniško pomoč.. Razmere v Zedtnje-nih državah so že od nekdaj takšnq, da živi 50 % ljudi v izobilju, 50% pa y revščini in pomanjkanju, Roosevelt je pred kratkim izjavil, da je zdravje človeškega naraščaja življenjsko važnega pomena. Strašna dejstva se pa samo
z izjavami ne more odpraviti. — V na-cioJiaLsoeialisUčni Nemčiji so ta vprašanja čisto drugače urejena, Naš socializem v praksi ne pozna otrok bogatih in otrok revnih. Pri nas se gleda in skrbi za vse otroke, ker so vsi člani naše velike ljudske skupnosti ter enakovredni in enako cenjeni
*	Pogledi na sedanjo vojno v ZcmIIsiJenih državah Severno Amerike. Bralce bo gotovo zanimalo kako gleda ameriško opozicijonalno časopisje na vojno politiko Roosevelta. List „Pelleya Gu-filean" je povdaril, da si je treba biti na jasnem, da vodijo Zedinjene države Severne Amerike vojno, da bi „rešile in obnovile peklenski boljševizem". V državi Indiana izhajajoč časopis „Kav" je zapisal: „Ali ni bila washingtonska vlada, ki s? je stalno vtikala v stvari, ki jo niso brigale; ali niso bile tajne spletkarije židovske denarne moči, ki so povzročile vojno?" „Kullgrens Rea-con Lighl" pa izraža bojazen, da bodo boljševiki izkoristili priložnost, Jo zagrabili pri čopu ter v Zedinjenih državah Severne Amerike povzročili komunistično revolucijo. Kačo smo si dali na prsa, ki bo kmalu brizgnila svoj strup, ker smo sprejeli morilca Litwi-nova. da pripravlja ameriško revolucijo":
*	8000 vreč čtlenskega solltra je zgorelo v Caraeasu, glavnem mestu Venezuele, kjer je izbruhnil veliki požar. Ker je zgorelo tudi poslopje, je škoda ogromna.
*	„Nosltelji civilizacije". Portugalska legija je izdala brošuro v kateri Je med drugim citirano besedilo nekega govora, ki se v skrajšani obliki glasi: „Mogoče niso nikakšni komunisti ali prijatelji komunistov, ki pod krinko nli-njene simpatije glasno objavljajo, da se je Sovjetija spremenila in da se je komunizem spremenil v smislu reda, So taki elementi res samo prijatelji komunizma? Ne, to so komunisti! Mi dobro vemo, kaj nameravajo, zato jim pa tudi kličemo „Stoj!". Njihovi tajni cilji so nam dobro znani ter vemo kako jih je treba pobijati, kjer koli bomo izzvani. Kakor v španski državljanski vojni, tako veljajo tudi danes naše simpatije tistim junakom novega
stoletja, ki so prestali trdo rusko zimo ter uveljavili svojo odločno voljo".
*	Pazite se pri kopanju! Nahajamo se sredi kopalne sezone. Na žalost se vsaka
poletje pripeti, da se iz neprevidnosti, prevzetnosti, lahkomiselnosti ali nepoznavanja razmer v rekah, kjer se ljudje kopajo, čisto po nepotrebnem izroča »mokri smrti« človeške žrtve. Danes, ko stojijo moški v raznih vojnih in za vojno važnih službah in je posebno mladina radi tega samo pod nadzorstvom žen, oziroma mater, je - opozarjanje in skrb za prepreče-nje nesreč pri kopanju prav posebno važno. V zaprtih in nadzorovanih kopališčih se, ako kopalci spoštujejo predpisan kopališki red, ne more veliko zgoditi, bolj nevarno je pa po rekah, ribnikih, jezerih in potokih, kjer se mladina prosto kopije. Pri kopanju je razen tega vredno upoštevati sledeče nasvete. Izogibati se je skakanja v vodo, če je kopalcu vroče in j« razgret. Tudi po sončni kopeli se ne sme skakati takoj v hladno vodo. Neumno je, če kdo precenjuje svoje moči in plava, da bi samemu sebi in drugim ugajal, dat-leč po vodi. Taki primeri se v največjih slučajih končajo s smrtjo, ki si jo tak kopalec v svoji neprevidnosti sam išče. V neznanih vodah je kopanje daleč proč od obrežja sploh treba opustiti. Tudi potapljanje z glavo v globino, ki je ne poznamo, bi se ne smelo vršiti. Za tiste, ta' so v ušesih nežni ali bolni, je bolje, da se z glavo ne potapljajo. Na srcu bolni in kr-čom izpostavljeni se morajo izogibati globoke vode. Vsak neplavalec je popolnoma brez moči, če izgubi v vodi tal pod nogami, nakar ga valovje pograbi in se zaduši.
*	Japonci so na Aieutih zasedli de ca
otok. Oblasti Zedinjenih držav Severne Amerike priznavajo, da so Japonci zasedli na Aieutih še en, torej tretji ameriški otok. Amerikanci, ki očividno niso v stanju vse to preprečiti, še manj pa Japonce iz svojega ozemlja pregnati, pravijo, da so šele sedaj zvedeli za sile, ki jih Japonci držijo na Aieutih.
*	Muhe so spravile konje v smrt V
Hildesheimu so neko kmečko konjsko vprego tako nadlegovale muhe, da sta konja zbežala ter padla v neko vodo, kjer sta utonila.
Tudi strelo bomo izkoristili
(Misli iz pasjih dni).
Med 25. julijem in 24. avgustom je doba takozvanih »pasjih dni«. To je višek vročega poletja z viškom napetosti elementov, ki povzročajo nevihte. Sicer se nevihte pojavljajo tudi že prej in tudi še poznej, vendar je strah pred njimi ravno v pasjih dneh največji.
Najstrašnejše pri neurju je pač tres-kanje in uničevanje strele. Zato je verjetno, da je človek že zgodaj razmišljal, kako se zavarovati proti streli in s tem v zvezi, kako dobiti moč strele v svojo oblast. Prvo vprašanje je že zdavno rešil Izumitelj strelovoda Benjamin Franklin. Preko te iznajdbe do danes Se nismo prišli. Praktično tudi še danes nimamo proti streli razen strelovoda 5e nobene druge obrambe, kakor običajna navodila, kako se obvarovati pred treskanjem.
Kako dobiti moč strele že v obliki bliska v svojo oblast, so pred leti resno poskušali nemški fiziki Brasch, Lang in Urban. Postavili so si nalogo, kako izkoristiti energijo, ki se razvija med bliskan-
jem in treskanjem. Za svoje poskuse so si izbrali dolino pod Monte Generoso (blizu Lugana v Švici). Preko te glede neviht najbolj razvpite doline so zgradili 800 metrov dolg žični most z visečimi izolatorji, In res se jim je posrečilo že pri začetnih poskusih vloviti 2 milijona voltov električne napetosti. Po izboljšanju naprave so dosegli napetost 8, z možnosjo do 20 milijonov voltov. (Običajno nastanejo bliski še le pri napetosti 10 do milijon voltov in več kilometerski bliski zahtevajo napetost 50 do 100 milijonov voltov, najmočnejši pa celo do poi milijarde voltov pri sili 20 do 30.000 amperov).
S tem je bil načelno rešen problem pridobivanja električne sile iz bliskov. Preostaja torej še tretji, oziroma prvi glavni pogojni problem: »Obvladanje take silne napetosti in način praktične uporabe Iste v korist človeštva.« Ta velikanski problem bo z iskustvom v sedanji vojni verjetno prišel bliže svoll rešitvi, pri čemur bo letalstvo igralo precejšnje vlogo.
re.
Veliko politično zborovanje organizacije Steirischer Heimatbund
Kakor vsa predhodna zborovanja, tako je tudi zadnje zborovanje okrožnega vodstva organizacije Steirischer Heimatbund v Pettau-u bilo zanimivo in bogato po vsebini. Udeležili so se ga razen okrožnega štaba, vsi Orts-gruppenfiihrer-ji in župani.
Sejo je otvoril Führungsamtsleiter, Regierungsinspektor Böhm, nakar je Kreisführer Fritz Bauer povzel besedo ter v obširnih izvajanjih obravnaval vse pereče probleme. V svojem govoru in siedeči debati se je obdelalo vse zadeve okrožja, vsako posamezno krajevno skupino in vsako občino do vseh temeljitosti. Kreisführer je izročil tudi pozdrave obeh kompanij brambnega moštva, ki jih je stavila štandarta Pet-tau in so za svoje zadržanje bili pohvaljeni. »In to, kar smo zadnje dne-,ve doživeli«, tako je nadaljeval Kreisführer, »s kakšnim navdušenjem so prvi spodnještajerski rekruti iz našega okrožja odhajali k vojakom, nam je najlepša nagrada za naš trud. Veselje, ki smo ga gledali v očeh teh mladih vojakov, nam je neovrgljivo potrdilo, da je pot, po kateri korakamo, pravilna, ker nas vodi k cilju, ki nam ga je stavil Führer.«
Pri tej priložnosti se je Kreisführer zahvalil tudi Obersturmführer-ju Fischer-ju za organizacijo štandart-nega brambnega moštva, ker je bil
Roklican na drugo službeno mesto, krati je pozdravil novega vodjo Standarte Hauptsturmführer-ja Schreit-hofer-ja. Predstavil je pa tudi novega vodjo delovno-političnega urada, tovariša Burgstaller-ja.
Zaključni govor Kreisführer-ja se je glasil: »šele po letih bo zgodovina presodila velikanski pomen vojaškega in političnega dogajanja v teh mesecih, ko padajo odločitve največjih iz-merov. Naša in ccle Spodnještajerske največja sreča je, živeti v tem veWkem času, sodelovati in se bojevati. Kdor Ri predoči, da ta usodni čas oblikuje bodoče tisočletje, bo šele lahko približno presodil, kakšen blagoslov je za Spodnjo štajersko, da je bila ravno v tem velikem razdobju sprejeta v veliko nemško skupnost.«
* Popolnoma zatemnitev meseca bo dne 26. avgusta 1942. Meseca avgusta in v sledečih mesecih bo več zatemnitev, ki bodo tudi pri nas vidne. Manj zanimiva bo zatemnitev sonca dne 12. avgusta, ker bo samo del sončnega kroga zakrit vidno samo na področju južnega ledenega morja, medtem ko se bo za ostale opazovalne kraje na zemlji mesec gibal južno mimo sonca in ne bo prišlo do zatemnitve. Pač pa bo dne 26. avgusta vidna popolna zatemnitev lune. Na ta dan stopi hina ob 4. uri letnega časa v glavno senco zemlje, nakar nastopi uro pozneje popolna zatemnitev, ki bo ob 6.30 končana. V tem času je seveda za največji del naše države luna že zašla in se bo pri nas lahko videlo samo prvi del zatemnitve.
*	To je socializem v praksi V Pragi so uredili 11 novih otročjih zobnih am-bulanc, ki so letos že 3500 otrokom nudile brezplačno zobozdravniško zdravljenje.
*	Problem Židov postaja v Grčiji vedno bolj pereč. Grški tisk zahteva, da se k prvemu ukrepu, ki določa obvezno delo za žide, izdajo takoj še nadaljnji, da se problem 60.000 židov, ki živijo v Solunu, čimprej reši. Do izgona, ki je neizogiben, se jih pa mora označiti z vidnimi znaki, prav tako židovske trgovine.
*	Ogromne številke — mali učinki. Kongres Zedinjenih držav Severne Amerike je do polovice leta 1942. dovolil 228.800,000.000 dolarjev kreditov za vojno. Od teh ogromnih vsot se je praktično za oboroževanje in vojskovanje uporabilo po približnih, iz obračunov hišnega gospodarstva Zedinjenih držav posnetih podatkih samo 31.900,000.000 dolarjev, to je komaj 14 odstotkov. Praksa je torej pokazala, da se od kongresa, ki slepo sledi Rooseveltu, res lahko doseže naravnost bajno visoke kredite za vojno, da je pa praktično izrabljanje istih vse drugo preje kakor lahko. Kaj pomaga Roo-seveltovi vladi razpolaganje z 229 milijardami dolarjev, če nima tovarn in tudi ne surovin, še manj pa strokovnih delavcev, da bi se za ta denar izdelovalo vojni ma-terijal vseh vrst, kakor si je Roosevelt to zamišljal.
*	Ena največjih kemičnih industrij na svetu je nemška veletvrdka L G. Farben-'ndustrie A.-G., ki ima v Nemčiji na več krajih velike tovarne za kemične izdelke, je na svojem letošnem občnem zboru zvišala svojo osnovno glavnico na 1 milijardo 400 milijonov Reichsmark. Tvrdka izdeluje poleg raznih kemičnih izdelkov mnogo zdravilnih preparatov, ki jih prodajajo lekarne.
*	3 milijone dijamantov so prodali leta 1941. Prodalo se je seveda največ industrijskih dijamantov za oboroževalno industrijo. Mednarodna industrija dijamantov računa na zastoj v oddaji, ki se že opaža, vse do konca vojne.
*	V Zedinjenih državah Severne Amerike so neko vas v državi Ilinois preimenoval v vas Lidice. Lidice je namreč bilo ime vasi v protektoratu, kjer so se zbirali zločinci in skrivali morilci zastopnika Reichsprotektora Obergruppenfuhrer-ja Heydrich-a. S tem hočejo gospodje onstran velike luže naglasiti, da so složni in odobravajo zavratne politične umore, ki jih vodi in organizira peščica Benešovih čeških emigrantov iz Londona. Zadeva je gotovo skrajno neokusna in za Evropejca skoraj nerazumljiva. Ker je pa v Zedinjenih državah Severne Amerike celo inte-resantno in moderno, da so nekatera mesta v srednjem ameriškem zapadu krstili z imeni zloglasnih kraljev zločinstva in loparjev, nas ne čudi, če so za spremembo počastili tudi nekaj čeških zločincev.
*	Židovska armada in židovski generali v Angliji. Zadevo o imenovanju Žida za generala angleške armade ter ustanovitev nove, iz samih Židov angleškega bližnjega vzhoda sestavljenih vojaških formacij so v Londonu preložili in jo mislijo rešiti pozneje. Kakor izgleda, se četam osovinskih sil ne bo treba »bati«, da bi na kakšni fronti bile izpostavljene naskoku krivono-sih izraelskih bojevnikov.
*	Nemški Rdeči Križ je ustanova, ki se bavi z najbolj humanimi in socialnimi deli. Pomoč ponesrečenim, obolelim in ranjenim, torej tistim, ki so najbolj obžalovanja vredni in nujne pomoči potrebni, je brezdvomno najbolj plemenito delo. Nekaj čisto naravnega pa je, da ustanova, kakor je Nemški Rdeči Križ, za vse te
velike naloge širom svojega ogromnega delovnega prostora potrebuje tudi sredstva, ker tam, kjer nič ni, se ne more ničesar podvzeti. Zato se vršijo od slučaja do slučaja zbirke, v katerih se apelira na uvidevnost prebivalstva, da v iste po svojih močeh prispevajo. Ker nikdo ne ve, tudi če je zdrav in mlad, ako že jutri ne pride v položaj, da bo sam potreboval pomoč Rdečega Križa, ki mu bo na poziv in klic tudi takoj pomagal, ne da bi popra-ševal: kdo, kaj in zakaj, je nekaj čisto naravnega in logičnega, da bo vsak človek, ki je to v stanu, pri zbirki, ki se vrši v nedeljo, dne 2. avgusta, po hišah in stanovanjih tudi nekaj prispeval. Vsak najmanjši prispevek je dobrodošel.
*	Churchill potuje vedno z zabojem cigar. Kakor je pokojni angleški predsed-nih vlade Chamberlain neločljivo vedno in povsod potoval z dežnikom, ki ga je nosil s seboj, tako se sedaj Churchill ne more ločiti od zaboja, ki vsebuje njegove najljubše cigare. Ko je bil zadnjič v Ameriki pri Rooseveltu, so si Amerikanci baje dolgo glave belili, kake važne državniške spise vsebuje zaboj, ki ga nosi spremljajoči inšpektor, dokler niso ugotovili, da gre za cigare.
*	Nov način brzojavljanja iz fronte v domovino. Uvedlo se je nov način brzega stika frontnih vojakov s svojci v domovini. Ureditev takozvane »Kuriertele-gramm Front-Heimat«-službe bo odslej na razpolago vsakemu frontnemu vojaku v nujnih primerih. Če bo na primer frontni vojak želel kako nujno osebno zadevo sporočiti v domovino, bo Kuriertelegramin prišel veliko preje v roke svojcem, kakor z navadno bojno pošto. V glavnem se bodo taki brzojavi odpremljali v primerih obolenja in ranjenja, nepričakovanega dohoda na dopust, poročanja o zavzemanju kakega stališča v družinskih ali premoženjskih zadevah itd. Taki brzojavi ne bodo vsebovali več kakor 10 besed in naslov. Število brzojavov, ki se jih bo dnevno iz fronte odposlalo, je odrejeno tako. da pridejo samo nujni primeri v po-štev. Brzojavi tečejo iz fronte po vojaških brzojavnih vodih do Berlina, od tam na naslovnike pa po normalni vojni pošti. Za to pot potrebujejo tri do štiri dni.
*	Pazite pri mlačvi z mlatilnlml stroji, da ne bo nezgod! Vsakoletno se pri mlačvi s stroji zgodijo nezgode, ki povzročajo žrtve. Dolžnost vseh kmetov, ki imajo mlatilnice je, da že pred uporabe iste temeljito pregledajo. Pregledati ii prepričati se je o stanju varnostnih na prav, ki morajo biti popolnoma brezhibne Tudi gonilni jermen mora biti tako zavarovan, da ne more nikogar zagrabiti, Mla-tilnico se ne sme preje pognati, dokler ni vso osobje, ki je pri tem delu zaposleno, na svojih mestih in opozorjeno, da se bo stroj pognalo. Pri delu je treba vso pozornost usmeriti na delo. Vsako igrač-kanje, vsako brzino ali prenapetost je pri tem delu opustiti. Kaditi je pri mlačvi strogo prepovedano. Stroje je treba tako urediti, da gonilni jermen ne more pasti na tla. Uporabljati je gonilna jermena, ki so spojena s popolnoma gladkimi ve-zalniki. Lestvo za vstop na mlatilnico se ne sme postavljati zraven glavnega gonilnega jermena. Lestva mora biti dobro pritrjena.
*	Srebrna lisica je pobegnila iz nekega vzrejališča v Herberholt-u, ki leži ob reki Ruhr ter prišla do nekega kmečkega dvorišča kjer so imeli raoe. Tam je začela iste neusmiljeno daviti, tako da je uprizorila pravcato krvavo račjo kopel. Podavila je nad 100 mladih rac.
Ka>nje med
zdravljenjem
Reichsgesundheitsminister (minister zdravstvenih zadev dr. Conti) je izdal tažno in zanimivo odredbo, ki se glasi: »Mnogoštevilna poročila in opazovanja dokazujejo, da dobijo bolniki na predlog zdravnikov dodatne živilske nakaznice, da bi čimprej ozdravili in prišli do novih moči. Pri tem pa bolniki navadno niso pripravljeni in voljni, da bi tudi s svoje strani z last-fiim sodelovanjem v načinu življenja loprinesli svoj delež k ozdravitvi. Pri em je mišljena pri gotovih boleznih odpoved kajenju, ki je navada. Gotove bolezni so gotovo povzročene s kajenjem, gotovo bolezensko stanje se lahko s kajenjem poslabša, kajenje pa tudi lahko zdravljenje zavlačuje. V takih primerih je dovoljevanje dodatnih živilskih nakaznic tratenje na škodo celega nemškega ljudstva. Z ozirom na prehranjevalno stanje je to nedovolji-vo in neznosljivo; za take bolnike same je pa to tudi neumestno. Kaj koristijo na primer zdravilni ukrepi uključno visokih živilskih dodatkov, če bolnik, kateremu je nesmiselno kajenje povzročilo vnetje spodnjega stegna ne opusti kajenja? Kako naj pri kadilcu ozdravi želodčni čir, če kadi naprej, akoravno je verjetno, da je ravno prekomerno kajenje pospeševalo nastanek čira in je po vseh zdravniških izkustvih dognano, da kajenje tako zdravljenje zavlačuje? Pozivam radi tega vse zdravnike, da tem zadevam posvečajo največjo pažnjo. Dolžnost zdravnika je, bolnike v morebitnih primerih na vse to opozarjati, pravica zdravnika pa je, da bolnikom, ki ne upoštevajo zdravniških zdravilnih ukrepov, odtegnejo in prepovejo živilske dodatne nakaznice. To velja .v splošnem, prav posebno pa v primeru kajenja.«
*	Vojakosn Zedinjenih držav Severne Amerike bi radi plačali 3(1 dolarjev mesečne mezde. Kakor piše „Washington Post", so vojaki Zedinjenih držav naj. bolj dragi na svetu. Kongres se namreč bavi z mislijo, da bi se vojaške mezde, ki so že itak najvišje na svetu, zvišalo na 50 dolarjev mesečno. Kakor izgleda, je tako povišanje vojaških plač potrebno, ker Amerikanci drugače nočejo služili svoji domovini.
*	Nasilnega zločinca so obsodili na smrt. Izredno sodišče v Graz-u je 36-letnega Franz-a Beronik-a iz Schlei-nitz-a pri Marburg-u, obsodilo na smrt ker je v bližini Voitsberg-a na stranskih potih napadel dve ženski, jih vrgel na tla ter jih poskušal posiliti. Ženski sla se imeli zahvalili samo srečnemu slučaju, da Beronik ni izvršil svojega namena.
*	Drag prevoz sladkorja v Ameriki.
Podmorniška vojna, ki povzroča pomanjkanje tonaže, je v Zedinjenih državah Severne Amerike zelo občutna. Na vseh koncih in krajih imajo težave v preskrbi prebivalcev. Prevoz sladkorja iz Kube. ki je pred vojno stal 8,50 dolarjev za vsako tono, je narastel že na 12 dolarjev.
*	Vojni načrti plutokratsko-boljše-viške klike. Znani komunistični lord in minister angleške vlade Stafford Cripps, je podal uredniku „World Review" v Londonu izčrpno izjavo o vojnih ciljih plutokratslio-boljševiškega vojnega tabora .Poročilo prihaja preko zastopni.. ka lista „Völkischer Beobachter" v Li-saboni na Portugalskem. Po Crippsovem mnenju morajo Estonija, Letva in Litva v bodoče bili priključene Sovjetiji. Sov-jeti morajo po vojni dobiti strategično varne meje m bodo najbrž zadovoljni, če se jim prepusti mejo, kakor so si jo priborili leta 1940. To je pa mišljeno samo približno, ker bo treba Sovje-tom vrniti gotove baze na Finskem!. Tudi Besarabija ne bo oslala Rumu-nlji, ker jo bo treba vrniti Sovjetom. O priključitvi nekdanje avstro-ogrske Bukovine, se bo dalo govoriti. Najbolje bi pa bilo, da jo dobijo Rusi, kar bi v bodoče vsak spor o tem izključilo. Na drugi strani bo pa Moskva po vojni želela močno Veliko Britanijo in močno Poljsko, da bodo te tri države policisti Evrope. Nemčiji Sovjeti ne želijo odvzeti velike dele ozemlja, pač pa hočejo Reich razdeliti na več malih držav. Združitev Evrope ne bo mogoča, prišlo bo le nekaj združenj kakor balkanska federacija ter Cehoslovaška-Poljska. Anglija bo močno posegala v vodstvo evropske politike.
*	Turški pridelek rozin, fig in tobaka. Po poročilih iz Turčije, pričakujejo letos v Smirni pridelek rozin, ki bo dosegel količino 60.000 ton napram 35.000 tonam lanskoletnega pridelka. Stanje fig je pa za polovico slabše od lanskega. Namesto 40 tisoč bo letos samo 20 tisoč ton pridelka. Smirna bo dala tudi kakih 75 milijonov kilogramov tokaba, medtem ko ga je lansko leto bilo 55 milijonov kilogramov.
*	To bo mornarica. Nelson Rockefeller, ki vodi interameriški propagandni urad, je izjavil, da so ustanovili in-terameriško ladijsko družbo za vzdrževanje prometa med Zedinjenimi državami Severne- in Ibero-Amerike. Družba
pa ne dobi ladij na parni ali motorni pogom, temveč malo mornarico od kakih sto ladij na jadra, ki jih bodo večinoma šele zgradili. Upali je. da bodo te ladje letno saj prevozile 'milijon ton blaga, če jih ne bodo nasprotniki potopili.
*	Drugi najuspešnejši angleški lovski letalec sestreljen in mrlev. Finucarç,
angleški lovski letalec, ki je v Angliji drugi najboljši lovski letolec z 32 zračnimi zmagami, je nedavno priletel na francosko obalo, kjer so ga Nemci sestrelili. Finucan, ki je v Angliji užival velik ugled ter bil imejitelj vseh najvišjih vojaških odlikovanj, je pri padcu s svojim letalom našel -takojšnjo smrt.
*	Oddelki črnih čet v Severni Irskt V Severni Irski so po nekem poročilu iz Bostona izkrcali drugi transport severnoameriških črnih čet. Gre baje za večji kontingent črncev, ki so jih Zedi-njene države Severne Amerike poslale v Evropo.
» „Po vojni bo Velika Britanija narod upnikov". Tako je izjavil Sir William Jowitt, ki je po svojem znaku britanski minister za študij obnove po vojnit Izgleda, da se je nekaterim gospodom onstran kanala zasvitalo v možganih in da tu in tam le malo vidijo, kako vodi Churchill Veliko Britanijo v pogubo.
*	Anglija mora ven Iz Indije! V Indiji
se je začelo širiti gibanje za podpiranje delovnih odborov v kongresu pod parolo: „Anglija mora ven iz Indije!" Kakor priznava sam Reuter, je ta pokret v nekaterih indijskih provincah že usta. novil svoje odbore.
*	Načrt o ustanovitvi Velike Budimpešte. Zupan mesta je o tem problemu že rioročal na seji mestnega sveta. Tudi Veliki župan je o zadevi že mnogo razpravljal. Namestnik velikega župana je pa proti priključitvi 25' okoliških občin, ker bi po njegovem mnenju bilo to za mestno občino v finančnem pogledu težavno.
Jedes Worl koste: für Stellengesuche 6 Dpi. das fettgedruckte Wort 26 Hof. für Geld-, Reale täten verkehr. Briefwechsel u. Heirat 13 Rpf. das lettgedruckte wort 40 Rpf, für alle übrigen Worlanzelgen 10 Rpl, das lettgedruckte Wort 30 Rpl. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben je Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpl. bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpl. Auskunltsgebühr lür Anzeigen mit dem Vermerk: ..Aus-kunlt in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. — Anzeigen-Annahme-schluss: Donnerstag um 11 Uhr. - ..Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken> aufgenommen. Mindestgebühr für eine Kleine Anzeige 1'— RM
Memet Aum^et
REALITÄTEN UND
GESCHÄFTSVERKEHR 2
a Zu verkaufen
BCSitZ	zu verkaufen. Folno-
witsch Thomas, Tragutsch Nr. 5, Wachsenberg.	1110-2a
Mühle und 1 ha Grund
verkaufe oder tausche gegen Haus mit kleinen Besitz. Mlinar, postlagernd Pet-tau._1117-2
* V Argentini zapirajo komunistične hujskače. V argentinskem provinčnem glavnem mestu Rosario so oblasti aretirale 11 komunistov, ker so brez policijskega dovoljenja priredili neko zborovanje.
Verkaufsanzeigen (Oebrauchtwaren) dürfen nur mehr mit Preisangabe veröffentlicht werden
Hochträchtige Kuh
zu verkaufen. Rogeis 34, P. Kötsch. 1115-;
Arbeitsgemeinschaft deutscher Viehkaufleute in Cilli, Flößerlend 4, Gasthaus Be-lei, bietet alle Gattungen und Rassen Nutzvieh zum Verkauf an. Desgleichen Ankauf von Schlachtvieh.	1122-3
Fotoapparat
für Platten 6X9, neu, um Eigenpreis 150 RM /u verkaufen. Auskunft in der Verwaltung.	1113-8
Bm^Jliädsfäeie
fciarburq. liurgplatx 1
Ein lustiger Bavarla-Film
M verHaufte firoßvater"
mit Josef Eicheim, Winnie Markus, Oskar Sima. Elise Aulinger, Carl Wery, Erna Fentsch, Albert Janscheck, Wastl Witt und Erhard Siedel.
Für Jugendliche nicht zugelassen! Kulturfilm!
Neueste deutsche Wochenschau!
ZU KAUFEN GESUCHT 4
Briefmarken k.aufe jederzeit alle Se.
nen v. ehem. Jugoslawien, Wohltätigkeit ungebraucht und gebraucht. Freimarken nur gebraucht. Angebote an Korenjak, Briet'm. Versand, Brückl (Kärnten), Postfach.
945-4
RhfäliP Altpapier, Hadern, Schnei. H u I a 11 c fjerahschnitte, Textilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-4
Gut erhaltene
Klavierharmonika
kauft Hotschewar, Gut Lock Nr. 1, Steinbrück.	1116-4
OFFENE STELLEN
Vor Einstellung von Arbeitskräften muß die Zustimmung der zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden
Ehrlicher Winzer™^ fii; H"bs/
Weingarten (4 Joch) aufgenommen. Anträge unter »Meilingberg« an die Verwaltung.	1080-6
Gesunder Lehrjunge
für Gemischtwarenhandlung auf dem Lande bei voller Verpflegung gesucht. — Johann Gradischar, Lichtenwald. 1091-6
Meie-Miß S {ritin:
dige Arbeit und Führung des Betriebes. Mattusch, Schmiederei, Windischfeistritz. _1107-6
Für mittleren Landwirtschaftsbetrieb Untersteiermarks wird fleißiges, älteres
Ehepaar
oder ebensolcher Mann in allen landwirtschaftlichen Arbeiten nachweislich . wohlerfahren zu dauernder, guter Vetrauens-Stellung gesucht. Zuschriften an: Higers-perger, Wotschna bei Oberburg. 1105-6
Wachmänner iür ^ besetzten Gebiete
im Westen gesucht. In Betracht kommen in erster Linie Rentner, Pensionisten und einsatzfähige Invalide, sowie auch Arbeitskräfte, welche nicht in einem festen Arbeitsverhältnis stehen. Bewerber. welche bereits in einem kriegswichtigen Arbeitsverhältnis stehen oder dafür in Frage kommen, scheiden aus.' Unbescholtenheit ist Voraussetzung. Anfragen sind an die zuständigen Arbeitsämter zu. richten. Nähere Auskünfte durch die Dienststelle in Graz, Alte Poststraße Nr. 107, Thiel Rudolf, Werbeleiter. 424-6
wird aufgenommen bei voller Verpflegung. Gra-dischnig Josef, Post Wachsenberg, Margarethen an der Pößnitz.	1078-6
Suche zum sofortigen Antritt
Hafner- und Töpfergehilfen
Anton Reisp, Marburg, Kernstockgasse Nr. 10.	1067-6
liiere Frau für Besitz zu zwei Herren gesucht in einem Marktort. Anschrift in der Verw. 1104-6
Pozdrav vseh zavednih Spodnfesta'ercev je
„m Med"
irölfnungsanzeige
Ich gebe den Herren Ärzten, Krankenkassen, Sozialinstituten und Ortsbruderladen bekannt, daß ich am 3. August 1942 einen Filialbetrieb in C 1 L L I, Marktplatz Nr. 13. ehemals Bandagengeschäft M. Fritz' Witwe eröffne.
F. EGGER
Spezialwerkstätten für Bandagen, Prothesen und Orthopädie OLLI, Marktplatz 13
Hauptgeschäft und Werkstätten:
Graz, Dominikanergasse 1, Ruf 67-30. Graz, Harrachgasse 1, Ruf 40-44. Filiale Marburg (Drau), Mellingerstraße 3.
1123
Mit uettduHke'k
von 2t50
bis 500 Uhr !
VerSässlicher Meier
mit 3—4 Arbeitskräften für die Feldbearbeitung wird mit 1. Oktober aufgenommen. Gottfried Mikl, Groß-Sonntag Nr. 20._1058-6
linn mit voller Verpflegung m im Hause wird sofort aufgenommen. Anton Zisei, Fleischhauer, Plankenstein bei Pöltschach.	1103-6
Pfarramt bei Radein sucht guten
Organisten und Mesner
_1102-6
Dienstmädchen
nommen. Unter »Landwirtschaft« an die Verwaltung des Blattes.	1101-6
Tischlergehilfe u. Hilfsarbeiter
werden aufgenommen. R. Lirzer, Sesselerzeugung, Marburg, Bubakg. 36. 1112-6
Maler- u. Anstreicheriehrling
wird aufgenommen. Rudolf Strauß, Marburg, Unterrotweinerstraße 73. 1113-6
FieiSElieilßfiflinT^Ä^S:
bürg, Mellingerstraße 9.	1100-6
\\m wieHii
mit sofortigen	Eintritt
wird gesucht,	ganze
Verpflegung im Hause. — Rudolf	Ferder,
Fleischer, Schönstem.	1099-6
Köchin oder Mädchen
für Alles sucht Familie. Zuschriften unter
»Arzt« an die Verwaltung.	1119-6
FUNDE — VERLUSTE
Jungiians Uhr
mit Kette, wurde verloren zwischen Gasthaus Krempl und Kadettenschule. Abzugeben gegen Belohnung am Fundamt. 1114-13
HEIRAT
Welches Fräulein oder Frau wünscht'
Ehebekanntschaft
mit älteren Burschen. Zuschriften mit Lichtbild unter »Charakter« an die Verwaltung.	1124-12
Schuldlos geschiedene
Frau
über 40 Jahre alt, mit kleinem Besitz, wünscht zwecks Ehe eine Bekanntschaft eines Herrn. Bevorzugt Gewerbetreibender, Eisenbahner oder Pensionist, 35—55 Jahre alt. Witwer und geschiedene nicht ausgesclossen. Anträge unter »Glückliches Leben« an die Verwaltung.	1108-12
27 jähriger Baueinbursche
wünscht Ehebekanntschaft eines Fräuleins mit eigenen Geschäfts- oder Gasthauslokal. Zuschriften unter »Bild erwünscht« an die Verwaltung. 1125-12
Tagespreise für jede Menge
Altmaschinen. Eisen, Metalle, Abfälle aller Art. Übernehme Abwracksbetriebe. Lagernd große Auswahl Autoteile, Maschinenteile und Nutzeisen. Max Weiß, Nagy-straße 14, Tel. 21-30. Vormals Gustint-schitsch.	1035-14
PrnfhPCPn Bandagen, Guministrümpie
1	Leibbinden, Einlagen nach
Modell und sämtliche orthopädischen Behelfe bei F. EGGER, SpezialWerk-' stätlen für Prothesen und Bandagen, Marburg (Drau), Melliiigerstraße 3.
702-14
Alleinstehender
älterer Herr
gewesener Gutsverwalter und Holzhänd-ler, sucht Kost und Wohnung nebst einem Raum zur Aufbewahrung von Möbeln. Anträge unter »Dauernd« an die Verwaltung.	1120-14
Zahnarzt Dr. Kartin
Marburg, Edmuud-Schmid-Gasse 4, ordiniert nicht vom 1. bis 15. August. 1111-14
Der 12-jährige
Emil Flausch
ist abgängig. Angaben über seinen Aufenthalt ist der Gendarmerie-Polizei oder seinen Eltern: Fraustauden Nr. 95 bei Marburg zu geben.	1121-14
Johanna Krumpl
11 Jahre alt, mittelgroß, braune Haare, bekleidet mit kariertem Kleid, ist seit 6. Juli abgängig. Angaben über ihren Aufenthalt sind an die Gendarmerie Brunndorf oder an Rosalia Besiak, Pickerndorf 103, zu richten.	1127-14
Unsere gute Mutter,Gl oßmutter. Schwiegermutter, Schwester und Tante, Frau
Antonia ¡uritsciian
hat uns am 9. Juli im 66. Lebensjahre für immer verlassen.
Sie wurde am 13. Juli in Unter-göltzsch bei Bodenwiseh zur ewigen Kuhe gebettet.	1109
Vö kl ngen (Saar), im Juli 1942.
Die trauernden Hinterbliebenen-
Zweijährige /
Kalbin
wild in Friedauer Umgebung unter guter Bedingung in Zucht gegeben. Waupotitsch — Friedau—Hardegg.	1106-14
DER CHEF DER ZIVILVERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK
Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft
U/LE/K 16/7-1942. '	G r a z, den 23. 7. 1942. .
Bekanntmachung
Die für die 38. Zuteilungsperiode zustellende Käseration konnte nicht in allen Orten rechtzeitig zur Ausgabe gelangen. Ich ordne daher an, daß die Käxeabschnitte der 38. Zuteilungsperiode noch für die ersten 14 Tage der 39. Zuteilungsperiade Gültigkeit habeu.
Im Auftrag:
1098_Gez.: Dr. Krause._
DER CHEF DER ZIVILVERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK
Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft
Weinbauamt
Rebschutzdienst
PERONOSPORA
Die letzten warmen Regen haben die Peronosporagefahr wesentlich ertiöht Es ist daher wieder mit 1 xh% Kupfervitriol zu spritzen. Besonders wichtig ist, daS die Trauben gut getroffen werden. Bekommen die einzelnen Traubenbeeren einen weißen Anflug, dann ist bereits die hödhste Gefahr. Auch bei Oidium werden die Trauben weiß. Daher genau beobachten, ob es sich bei den weißen Beeren um Oidium oder Peronospora handelt Nehmen Sie eine weiß überzogene Beere und schneideil Sie dieselbe auseinander. Ist sie innen ganz gesund und normal grün, so ist die Beere Oidium krank und dan heißt es sofort schwefeln. Ist die Beere innen aber mit bräunlichen Streifen durchzogen oder überhaupt bräunlich, so handelt es sich dabei um Traubenperonospora und muß sofort gespritzt werden. Traubeaperonospora zeigt sich direkt auch durch ein Grauwerden der Beerchen.
OIDIUM
Vorbeugen ist besser als heilen. Die jungen Traubenbeeren sind sehr anfällig, daher an einem schönen heißen Tag um die Mittagszeit den Weingarten diircb-schwefeln oder der Kupiervitriolbrübe »Cosan« 10 dkg auf 100 Liter zusetzen.
TRAUBENWICKLER
Vielfach ist der Heuwurin heuer stärker aufgetreten als in den übrigen Jahren. Dieses starke Auftreten des Heuwurms hat auch ein starkes Auftreten des Sauerwurms und damit ein starkes Faulen der Trauben zu Folge. Es muß daher der Sauerwurm, besonders dort wo der Heuwurm stark aufgetreten ist, energisch bekämpft werden. Jetzt ist die Zeit dazu, gegen dieses Schädling zu spritzen, und zwar mischt man der Kupfervitriolbrühe
1 % NIROSAN
zu (auf 100 Liter l kg). Die Kupfernirosanbrühe ist nicht blau, sondern gelbbraun. Ein Verwenden von Arsenuiitteln, wie Aresin, Uraniengrün und Kalkarsetsat ist verboten und wird schwer bestraft. Nirosan ist ungiftig und wirkt als jedes Arsenprä-parat
BESONDERE MITTEILUNGEN
Das Gipfeln der Rebe soll nicht vor der ersten Hälfte August durchgeführt werden. Anfang August können noch immer Hagelschläge auftreten und schützt das Blattwerk die Trauben vor leichterem Hagel. Also erst Mitte August gipfeln. Nur dort wo starke^ Wachstum ist und die Gipfeltriebe stark mit Peronospora befallen sind ist ein Gipfeln Anfang August angezeigt.
Vergessen Sie nicht, daß Ende August 80% Ihrer Weinernte verkauft sein müssen!
7198	Der Leiter des Weinbauamtes:
gez.: Kortschak.
Landes-Hfpolhßhenanstalt ffir Steiermark
i
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15
Kommunaldarlehen
Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land
C1LLI, Postfach
Siedlungsdarlehen
Haftung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt