St. 27 (1406)
NOVO MESTO,
Leto XXVII
četrtek.
julija 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Mostovi prijateljstva
Na Bizeljskem bodo odkrili spomenik izgnancem, vstaji in sodelovanju slovenskih in hrvaških partizanov
Na Bizeljskem se že od maja letos vrstijo številne prireditve, na katerih obujajo spomine na usodo izgnancev, ki so pred 35 leti morali zapustiti svoje domove, na oborožen odpor proti okupatorju in na trdne vezi, ki so med vojno povezovale narodnoosvobodilno gibanje na Štajerskem in Hrvaškem. Vse te dogodke bo simboliziral spomenik, ki ga bodo odkrili 24. julija pred zadružnim domom na Bizeljskem po zamisli arhitekta inž Karla Filipčiča.
Prebivalci bizeljske krajevne skupnosti bodo sami zbrali za spomenik 120 tisočakov, družbenopolitične organizacije posavskih občin in Šmarja bodo prispevale 60 tisoč din, družbenopolitične organizacije in društva iz sosednje Hrvaške 20 tisoč, delovni kolektivi predvidoma 70 do 80 tisoč din, zasebni obrtniki pa v obliki reklamnih oglasov okoli 45 tisočakov. Denar še zbirajo in se priporočajo za prispevke.
Ob tej priložnosti bodo Bizeljci izdali brošuro, v kateri bodo predstavili geografske in zgodovinske značilnosti Bizeljskega, podrobno opisali izgnanstvo in medvojne zveze ter skupne akcije slovenskih in hrvaških partizanov. Spomenik bo stal kot trajen dokaz prijateljstva med Slovenci in Hrvati, ki jih meja na Sotli ni ločevala, ampak zbliževala že od kmečkih puntov naprej.
HIŠNI SVETI KASNIJO
Z željo, da bi pomagala oblikovati nove samoupravne organe stanovanjskih hiš, je samoupravna stanovanjska skupnost novomeške občine poslala v začetku marca vsem zborom stanovalcev in hišnim svetom navodila za izvolitev in delo samoupravnih organov v stanovanjskih hišah.
Predvidevali so, da bodo novi organi izvoljeni do konca maja, vendar je danes žal mogoče ugotoviti, da se je do roka konstituiralo od predvidenih 170 samoupravnih organov le 43 hišnih svetov, 21 pa jih je v fazi formiranja. Zaradi slabega odziva je morala skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti novomeške občine rok za izvolitev samoupravnih organov stanovanjskih hiš podaljšati do 20. julija.
Proslava v počastitev dneva vstaje bo za Posavje velik dogodek, ki bo privabil na Bizeljsko na tisoče obiskovalcev s slovenske in hrvaške strani. Nanjo se pripravljajo že nekaj tednov in do takrat bodo vasi na Bizeljskem dobile lepšo, bolj urejeno podobo. Prostovoljci so se že lotili dela pred zadružnim domom, dugi lepšajo fasade, popravljajo plotove in čistijo dvorišča, da bi ti obsotelski kraji praznično odeti pričakali svoje goste na slovesnosti 24. junija.
J. T.
LE 13 MINUT ZA VPIS POSOJILA
Vpisovanje posojila za ceste v črnomaljski občini dobro poteka. V več delovnih organizacijah je že končano. Zaključili so tudi v Kometu v Starem trgu, kjer sta obe izmeni potrebovali le 13 minut za vpis. Kako si ljudje žele sodobnih cest, govori tudi primer Beltovega delavca Zdravka Kusture, ki je vpisal kar 10.000 dinarjev posojila.
PRVOBORCA NA ČELU
Pri vpisovanju posojila za ceste v boštanjski krajevni skupnosti, najverjetneje pa tudi v vsej sevniški občini, vodita prvoborca Pepca in Rudi Malešič. V gotovini sta položila star milijon, pred tem pa sta že vpisala 800 starih tisočakov! Čeprav sta oba upokojena, sta še aktivna družbenopolitična delavca: Rudi Malešič je med drugim predsednik sevniške borčevske organizacije, žena Pepca pa je tudi delegatka družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Med obrtniki na kranjski strani Save je največ vpisal lastnik avtoličarske in kleparske delavnice Ludvik Kirar -poldrugi milijon. Lepo se odzivajo tudi upokojenci; Alojz Podlipnik, upokojeni železničar, je kljub nizki pokojnini vpisal za ceste 1.000 starih dinarjev, pred tem pa je za modernizacijo ceste v KS prispeval 5.000 starih dinarjev.
4.	JULIJ NA TRIGLAVU
Na dan borca bo na vrhu našega največjega planinskega vršaca Triglava slavnostna otvoritev planinske poti osvoboditve „Planine Jugoslavije", ki jo že zdaj popularno imenujejo YU transverzala. Slovesnost se bo začela v soboto zvečer z velikim ognjemetom s Kredarice. Naslednji dan ob 10. uri se bo začela osrednja slovesnost Na vrhu Triglava bo tega dne na voljo priložnostni žig.
Namen planinske poti „Planine Jugoslavije	je povezovanje naših
republik in odpiranje možnosti, da čim več ljubiteljev planinstva spozna lepote naše domovine.
SPOMIN, KI NE SME BLEDETI — Ob koncu tedna, še posebej pa v nedeljo, 4. julija, bodo borci in vsi delovni ljudje v Jugoslaviji in tudi pri nas na Dolenjskem slovesno proslavili dan borca. Proslavljanje bo združeno z manifestacijami ob 35-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. S primernimi prireditvami, zborovanji in drugimi temu prazniku posvečenimi dogodki bomo dokazali, da znamo ceniti dragoceno stvar, ki so jo borci nesebično izbojevali Dnevu borca posvečamo tudi sestavek , Partizanski kurirček Stanko*4, ki ga je napisala Dragica Rome, objavljen pa je na 7. strani današnje številke.
Le še pol odstotka do zmage
Novomeščani so do ponedeljka zbrali za ceste 27,530.650 dinarjev, kar je 99,5 odstotka obveznosti — Velik odziv tudi v drugih dolenjskih, belokranjskih in posavskih občinah
V ponedeljek, 28. junija, so v novomeški obči.ii vpisali natančno 27,530.650 dinatjev cestnega posojila, kar je 99,5 odstotka vsote, ki so se jo obvezali zbrati. Novomeška občina je potemtakem prva med tako imenovanimi velikimi slovenskimi občinami, ki jo od stoodstotnega uspeha posojila loči samo še pol odstotka.
Dosežek je toliko bolj pomemben, če vemo, da se vpisovanje posojila po krajevnih skupnostih, pri obrtnikih in upokojencih praktično še ni začelo. Prav slednje obeta, da bodo Novomeščani zagotovo presegli predvideno vsoto in s tem dobili cesto ali dve več.
Akcija zbiranja posojila za ceste teče zelo ugodno tudi v preostalih dolenjskih, belokranjskih in posavskih občinah. V črnomaljski občini so zbrali 68,5 odstotka predpisanega denarja, v Metliki 87, izkazali pa so se tudi Trebanjci - v cestnem mošnjičku je že 85 odstotkov predvidenega denarja.
Občani in delovni ljudje sevniške občine so do ' ponedeljka vpisali 76,08 odstotka posojila. Ce računamo samo vpis občanov in delovnih ljudi, tozdi namreč še niso odprli denarnic, je odstotek še večji - povzpne sc namreč na 93,27.
V	kočevski občini so vpisali za ceste dobrih pet milijonov dinarjev, kar je 58,3 odstotka obveznosti, v krški občini pa so do ponedeljka zagotovili dobrih 8 milijonov, kar je 78 odstotkov. Posojilo je vpisalo
4437 delavcev, upokojencev, kmetov in obrtnikov. Ne zaostajajo tudi v brežiški občini: 4032 vpisnikov se je odločilo dati' za boljšo cestno mrežo okoli 5,5 milijona dinarjev, kar je 75,78 odstotka brežiških obveznosti.
V	tem trenutku je torej za vpisovanje cestnega posojila na območju devetih občin, ki jih pokriva Dolenjski list, značilen predvsem velik odziv zaposlenih. Vpisovanje po krajevnih skupnostih se šele dobro za-
Tri desetletja Iskre
Okoli 3000 ljubiteljev gimnastike je v soboto in nedeljo prišlo na svoj račun, saj so v novi novomeški dvorani nastopili najboljši tekmovalci iz Jugoslavije. V dveh dneh se je Novo-meščanom predstavilo več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk, Dolenjce pa sta razveselili predvsem Jasna in Maja Dokl, ki sta bili v konkurenci članic zveznega razreda med najboljšimi. Več o prvenstvu na športni strani (Foto: Janez Pezelj)—
GODBE ZA DAN BORCA
Ob dnevu borca bo v Trebnjem več godb kot ob raznih podobnih slovesnostih. Trebanjska godba namreč slavi svoj zlati jubilej, zato so tokrat povabili medse podobne orkestre z raznih strani (vabilu so se odzvali celo Cehoslovaki). Trebanjci so ponosni na svojo godbo, brez katere prazniki v občini in širom po Dolenjski ne bi bili dovolj svečani. Sc okupator si je želel zvoka njenih glasbenikov, vendar se je moral zadovoljiti le z nekaterimi glasbili, ki jim je prišel na sled, godbeniki pa so jih večinoma bili z orožjem. Trebanjskim godbenikom je v čast, ker po vojni noben slovesen pokop ali prekop žrtev nacifašističnega divjanja ni potekal brez njihovih žalostink.
Šola z žulji vse občine
Marlesova montažna
šola na Blanci prispevkom
zgrajena s samo-
Trak na poti do vhodnih vrat nove šole na Blanci je v nedeljo prerezal predsednik krajevne organizacije ZB Anton Lopatec. Na slovesnosti je predsednik ObS Janko Rebernik orisal prizadevanja delovnih ljudi in občanov sevniške občine, ki kljub znanim težavam pri gradnji šol in otroškovarstvenih ustanov postopoma uresničujejo pred štirimi leti na referendumu iz-
Tako kot na začetku bo tudi v drugi polovici tedna pretežno sončno in toplo vreme. Možne so le posamezne nevihte v popoldanskem času.
glasovani program izgradnje šol in vrtcev.
Predsednik Rebernik je prvič javno spregovoril o nujnosti, da se sedanji samoprispevek podaljša tudi leta 1977 (pred sedanjim za šole in vrtce se je iztekel že samoprispevek za zdravstveni dom). Nova blanška šola velja po nepopolnih podatkih (končni obračun še ni narejen) 8,3 milijona dinarjev. V kraju so ob tej priliki proslavljali tudi 102-letnico šolstva.
Nova šola s šestimi učilnicami, funkcionalnim srednjim prostorom
-	vsa neto površina znaša 947 kvadratnih metrov - ima tudi lepo asfaltno igrišče in bo zamenjala podprto in razpadajočo stoletno stavbo. Lc-to so med vojno prevrtali skozi že tako slabe temelje nacisti za svojo utrdbo. Stavba je na več krajih hudo razpokana, tako da so učitelji in šolarji zelo težko čakali na novo stavbo. Nova šola je bila v nedeljo za silo priključena na vaški vodovod, v gradnji pa je nov, ki bo povezal vse zaselke in vasi te kozjanske krajevne skupnosti. Krajanom se torej že v bližnji bodočnosti obeta še ena lepa delovna zmaga.
ALIRUD ŽELF.ZNIK
Zbor delavcev tega industrijskega velikana 3. julija v Šentjerneju
V	soboto, 3. julija, bo v gozdičku Brezje pri Šentjerneju proslava ob 30-letnici Iskre in 25-letnici njenega šentjernejske-ga tozda. Pričakujejo, da se bo tovariškega srečanja udeležilo 12 do 15 tisoč delavcev tega slovenskega industrijskega velikana. Proslava se začne ob 10.30. Rečeno je bilo, da bodo na proslavi tudi ugledni predstavniki slovenskega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja.
Škofja Loka vabi
Pester in bogat program 21. izseljenskega piknika
Vsako leto prirede v naši domovini več družabnih srečanj za naše izseljence, največje tako srečanje pa je gotovo izseljenski piknik. Letošnji bo že enaindvajseti po vrsti in devetič v Škofji Loki.
V	nedeljo, 4. julija, se bo zbralo tako kot vsako leto veliko naših izseljencev, gostov in turistov, da prisluhnejo domači pesmi in besedi, zabavnim ansamblom naših rojakov iz ZDA, Avstralije, Kanade in ZRN, da si ogledajo folklorne skupine, nastope mlatičev s cepci in skupino kleklaric pri delu, da se oči napijejo živopisanih narodnih noš. V programu piknika je tudi srečanje borcev in aktivistov NOB, ki na ta dan slave svoj praznik. Letošnja prireditev bo toliko bolj pisana in razgibana, ker slavi Slovenska izseljenska matica svoj srebrni jubilej, 25 let od ustanovitve; naši rojald iz Amerike pa bodo slavili Dan neodvisnosti ZDA in dvestoletnico neodvisnosti njihove nove domovine.
V	NEDELJO PARADA
Združenje šoferjev in avtomehanikov Črnomelj - Metlika organizira v sodelovanju z ZŠAM Dolenjske in zasavske regije parado, ki bo v nedeljo, 11. julija, v Črnomlju. Parada se bo začela ob 10. uri, v nji pa bodo nastopili uniformirani člani združenj, motorizirane enote vseh belokranjskih podjetij s svojimi posebnimi vozili. Vseh udeležencev parade bo približno 150. Sjjarado bodo počastili 20-letnico ZSAM Črnomelj — Metlika.
čenja, „prebujajo“ se tudi upokojenci in obrtniki, „rakova rana" akcije pa so zaenkrat prispevki delovnih organizacij. Samo primer: delovne organizacije novomeške, črnomaljske, metliške in trebanjske občine so doslej dale za ceste le pičlih
700.000	dinarjev.
M. B.
ZAKLJUČEK S PESMIJO
Rezervni starešine v brežiški občini so se te dni pomerili na občinskem tekmovanju, katerega se je udeležilo 8 ekip ZRVS in mladinska ekipa iz Artič. Med posamezniki je bil najboljši Franc Kene iz Globokega, drugi je sovaščan Franc Verstovšek, tretji pa Potokar s Čateža. Za zaključek so s pesmijo obudili spomine na vojaška leta.
KOZJANCI NA LISCI
Letošnji Dan borca bo za vseh sedem kozjanskih občin še posebno slovesen. Okrožni od bor kozjanskega odreda namreč prireja na tej priljubljeni izletniški točki v soboto ob 10. uri zbor borcev in aktivistov. Iz vseh 11 središč krajevnih skupnosti v sevniški občini bodo vozili na Lisco avtobusi po voznih redih, objavljenih na oglasnih deskah. Slavnostni govornik bo dr. Jože Brilej, predsednik ustavnega sodišča SR Slovenije. Pripravljen je tudi kulturni program. Letos bodo pokazali svojo gostoljubnost prireditelji sevniške občine, zakaj prireditev se seli vsako leto v eno od občin od Laškega, Šentjuija do Posavja.
Šentvid pri Stični: 100 let -100 zborov
Tabor pevskih zborov te dni potrjuje, da so uresničene plemenite zamisli o rešitvi dragocenih prvin slovenske ljudske pesmi: zborovsko petje na Slovenskem spet živi in nadaljuje svoj zmagoviti pohod.
Šentvid pri Stični, odet v zastave in pisane preproge cvetja, časti Cankarjev spomin: stoletnico rojstva velikega Slovenca in umetnika je slavil v soboto zvečer z njegovim Kraljem na Betajnovi v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane. Vrsta kulturnih in športnih prireditev se nadaljuje ves teden; v torek zvečer so odprli tudi nov otroški vrtec, drevi bo pisan spored gostov iz Karlovca, v soboto zvečer pa bodo odkrili spomenik Ivanu Cankarju, delo Petra Jovanoviča. Hkrati bo to začetek tabora pevskih zborov, ki bo dosegel svoj vrh v nedeljo ob 14.30 s slavnostnim sprevodom skozi Šentvid. Ob treh popoldne bo sklepna prireditev, na kateri bo govoril pokrovitelj 7. kulturnega tedna Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ. Peli bodo združeni pevski zbori, med drugim tudi novo pesem Radovana Gobca, posvečeno Ivanu Cankarju.
Šentvid nas 'vabi - pozdravimo praznik slovenske pesmi!
PET NERAZVITIH
V	občini Kočevje se štejejo za manj razvita območja krajevne skupnosti Mozelj, Banja Loka, ?red-grad, Vimolj in Vas-Fara. Tako določa odlok izvršnega sveta Slovenije, ki je bil sprejet pred kratkim.
SAMORASTNIŠKA PALETA OŽIVELA — Takole je bilo minuli četrtek v Trebnjem, ko je Tone Gošnik v imenu pokrovitelja ČZP Dolenjski list na slovesnosti v domu kulture odprl 9. taborsko srečanje likovnih samorastnikov in pozdravil na odru zbrane ustvarjalce. (Foto: S. Mikulin)
tedenski
mozaik
Ali veste, kako je mogoče najlažje, ampak zares najlažje, priti dp denarja? Ne? No, zelo preprosto: treba je samo doseči, cja kak angleški časopis napiše o vas kaj slabega - pa boste imeli polno malho denarja Tako si vsaj mislita Elizabeta Bugayeva, nekdanja ugandska zunanja ministrica in znani filmski igralec Telly Savalas. Oba sta zaradi obrekljivih člankov dobila od londonskih časopisov kar zajetne vsote: sloviti Ko jak 60.000 funtov, nekdanja ministrica pa tudi nekako toliko. Prikupna ministrica (ki jo je predsednik Idi Amin odpustil iz službe prav zaradi pisanja londonskih časopisov) je tožila časopise zato, ker so pisali, da je imela na pariškem letališču Orly spolne odnose z nekim moškim v — stranišču..,. drago plačano natolcevanje...
Sicer pa je denar povsod pomemben, ne samo za izplačilo odškodnin - v kar se bo lahko prepričal tudi nekdanji ameriški obrambni minister in sedanji predsednik Mednarodne banke Robert McNamara. Zato, ker je terjal višje plače za osebje banke in ker je menda dajal preveč „ugpdna" posojila deželam v razvoju, ga najbrž ne bodo znova 'izvolili na ta položaj, ko mu bo prihodnje leto potekel mandat. Hkrati naj bi prvič izvolili na ta položaj človeka, ki ni Američan..,. spremembe zaradi sprememb..,. ?
Tačas pa se ukvarjajo v Havani, glavnem mestu Kube, s čisto drugimi skrbmi Kot poroča ameriška revija Newswek, pripravljajo Kubanci pospešen umik svojih čet iz Angole z letali Kot je znano, je trenutno v Angoli še vedno okoli 15.00p kubanskih vojakov, ki so pomagali četam Agostinha Netta premagati ostali dve osvobodilni „gibanji v tej nekdanji portugalski koloniji. .,. povratek domov je vselej dobrodošel....
Medtem pa uživata švedski kralj Gustav Karl XVI in njegova soproga, nekdanja zahod-nonemška državljanka Silvia Sommerlath, zaslužen počitek po napornem obredu poroke v Stockholmu. Medene mesece preživljata na havajskih obalah, kjer je dovolj sonca... in tudi drugega..,.
Nove kmečke skupnosti
Znane so strojne, mlekarske, pašne, hmeljarske in druge skupnosti na vasi
Medtem ko v delovnih organizacijah veliko razpravljajo, da temeljne organizacije združenega dela (TOZD) ne bi bile prevelike, ker samoupravljanje delavcev sicer ne bi prišlo do popolne veljave, na kmete še pozabjjajo. Nihče se ni vznemiril ob poročilu, da ima najmanjši tozd v kombinatu le 15 delavcev, največji pa 1700 kmetov kooperantov in še 100 delavcev.
Zakaj mora biti tozd delavcev tako majhen in drugi, v katerem so kmetje, tako velik? Edini možen odgovor je: ker se vsi kmetje pečajo z enako proizvodnjo. Po taki logiki bi kdo lahko trdil, da bi morah biti npr. peki ali mlinarji združeni v enem samem tozdu, morda celo
TELEGRAMI
DŽAKARTA - Indonezijski notranji minister Amir Mahmud je izjavil, da bo vlada v Džakarti na seji »končno odločila o želji ljudstva na vzhodnem Timorju, da bi njihovo ozemlje priključili Indoneziji". Sef indonezijske delegacije minister Mahmud je izjavil, da bo do združitve vzhodnega timorja z Indonezijo »prišlo v kar najkrajšem času".
v vsej Sloveniji, saj jih ni več kot kmetov v velikem tozdu, vsi pa opravljajo enaka dela. Ne, tako ne gre, zato bo treba tudi v kmetijskih delovnih organizacijah marsikaj spremeniti. Za kmete kooperante veljajo enaki predpisi kot za delavce.
Pri kmetih je treba še upoštevati, da delajo na oddaljenih in »razmetanih ‘ kmetijah in ne v velikem obratu, kjer bi se srečah vsak delavnik kot delavci in se lahko pogosto zmenili o vsem potrebnem. Zato je še pomembnejše, da njihov tozd oziroma temeljna zadružna enota (TZE) v kmetijski zadrugi ni prevelika. Nhče pa jim je ne bo podaril, če je ne bodo zahtevah in sami ustanovili.
Republiški zakon o združevanju kmetov kot tudi zakon o združenem delu, ki ga pripravljajo, hkrati upoštevata, da se bodo tudi v manjših TZE in tozdih združevali kmetje iz več sosednjih vasi. Združujejo se lahko še manjše delovne enote, imenovane kmečke skupnosti, ali tudi kako drugače.
V nekaterih občinah je že veliko takih skupnosti, v Sloveniji pa jih je že kar 1700. Naj-
LUANDA — Angolsko sodišče je obsodilo na smrt štiri plačance, druge pa na zaporne kazni od 16 do 30 let, s čimer se je končal sodni proces, ki je v zadnjih nekaj dneh zbujal veliko pozornost po svetu. Med tistimi, ki so obsojeni na smrt, so britanski in ameririri državljani. Britanski premier je že poslal poslanico angolskemu predsedniku Nettu, v kateri ga prosi, naj spremeni smrtno obsodbo v zapomo, medtem ko ameri&e oblasti še niso posredovale. Na sliki: eden izmed plačancev med procesom v Luandi. (Tdefoto: UPI)	__________
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
Iff
- V naši tovarni zna on na|lepie pripovedovati bajke.
več je strojnih, skupnosti zatem mlekarskih, pašnih, hmeljarskih in drugih. Njihova dejavnost pa še ni dovolj razvita. V strojni skupnosti so si kmetje kupih skupne stroje, da ni treba vsakemu svojih. S pravilnikom so določili uporabo in odškodnino za vzdrževanje. Premalo pa se J; uveljavljajo druge oblike sodelovanja pri pridelovanju, oskrbi z raznimi potrebščinami in prodaji. To še vedno urejajo pri zadrugi, kot da kmečke skupnosti sploh ni.
Mnogi kmetje še ne poznajo svojih pravic, zadružni delavci pa jim jih niso marali razlagati. Menih so, da bodo kmetje bolj povezani z zadrugo, če z vsakim posebej sklenejo kooperacijsko pogodbo, kot če bi jo sklenili z njihovimi skupnostmi. Seveda bi take proizvodne skupnosti kmetov morale enako odgovarjati za uresničitev pogodb kot zdaj posamezni kooperanti. Med člani skupnosti bi to urejale z ustreznim pravilnikom.
Nekaj takih kmečkih skupnosti že imamo, jih je pa premalo, da bi se pri vseh 1700 lahko postavljali z njimi. Sedanje strojne in druge skupnosti pa se lahko razvijejo v proizvodne. Kmetje lahko ustanavljajo tudi nove. Njihova odločitev pa naj izhaja iz gmotnih koristi, ki se jim ponujajo.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Lahko bi dejali, da zvezni razvojni plan za skrbeti za to, da letna stopnja rasti družbe-prihodnje srednjeročno obdobje (do leta nega proizvoda nikakor ne bi bila nižja od 5
odstotkov, prestal — nekakšen V planskem svoj zrelostni izpit v okviru sporazumevanja.
1980) prav sedaj prestaja - oziroma ga je vsak v naši republiki že pri
razvojnem dokumentu so prvenstvene smeri našega gospodarskega raz-
leta ter pozneje pripravljal pomembne partijske dokumente. Na slovesnosti ob tem je spregovoril sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki je med drugim poudaril, da bo prihodnje leto minilo 40 let, odkar je
Sredi prejšnjega tedna so se v republiški voja za prihodnje obdobje po pomembnosti Tito stopil na čelo naše partije. V zelo krat-
skupščini sestali delegati vseh treh zborov ter so po razpravi izrazih soglasje s takšnim osnutkom srednjeročnega plana, kot je pripravljen - sedaj je bilo namreč v obravnavi že integralno besedilo tega pomembnega družbenega akta.
Ob razpravi o tem so delegati izrazili tudi ilno priznanje naši delegaciji v zboru repu-SFRJ — vodijo Marko Bulc — ki je v usklajevalnem postopku pri oblikovanju srednjeročnega razvojnega načrta opravila zares veliko delo. Pri usklajevanju planskih nalog so se delegati srečevali predvsem s pomembnim vprašanjem - in to je, kakšno stopnjo rasti bi bilo realno predvideti (in seveda zapisati) v tem našem osrednjem planskem dokumentu, razen tega pa še, kaj naj bo v prihodnjem planskem obdobju predvsem v ospredju našega gospodarskega razvoja.
Slednjič je prevladalo stališče (ki ga je vseskozi zagovarjala tudi naša delegacija v zveznih skupščinskih telesih), da je - dosedanje — sedemodstotno predvidevanje letnega porasta družbenega proizvoda vendarle preopti-mistična planska postavka, ki torej ne more služiti za trdno oporo pri uravnavanju (in sočasnem predvidevanju) porabe. Tako je bilo uveljavljeno stališče, naj bi bila v planskem dokumentu zapisana planska rast družbenega proizvoda približno za 7 odstotkov, pa tudi vse iz tega izvedene stopnje rasti porabe naj bi bile označene samo kot orientacija. Posebej pa je poudarjeno, da bi tudi za primer zelo težavnih okoliščin morali z ustreznimi ukrepi ekonomske politike po-
razvrščene takole: na prvem mestu pospešenega razvoja so energetika ter proizvodnja surovin in hrane, sledijo pa razvoj prometne
Sporazumno v razvojni načrt
infrastrukture, nadalje razvoj tistih dejavnosti, ki spodbujajo izvoz ter nadomeščajo uvoz, slednjič pa razvoj tistih dejavnosti, ki spodbujajo notranjo kupno moč ter ugodno delujejo na notranjo tržno konjunkturo. Kot dejavnosti posebnega pomena - kar velja za vso državo - pa so opredeljene predvsem energetika, pa še agroindustrijski kompleks ter magistralni promet, seveda pa je izredno pomemben tudi razvoj surovinske dejavnosti, saj prispeva k pomembnemu izboljšanju vse naše plačilne bilance s tujino.
Minulo nedeljo smo praznovali na dveh pomembnih slovesnostih. V Trebčah so odprli spominski park — v spomin na čas, ko je tam predsednik Tito preživljal svoja otroška
kem času jo je usposobil za vodenje revolucije in NOB, je dejal Šetinc, in še več: predsednik Tito je demokratiziral in humaniziral našo partijo, speljal jo je množičnost, v akcijo in boj, ter jo naredil ljudsko v najbolj pravem pomenu te besede. O vsem tem pa govori tudi spominska razstava, ki so jo odprli v Trebčah.
Razen tega pa smo minulo nedeljo praznovali tudi letošnji dan samoupravljavcev — prejšnji petek je bila v prostorih republiške skupščine slovesnost, na kateri so 16 posameznikom in delovnim kolektivom podelili letošnja priznanja, navzočim pa je spregovoril predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj.
V zadnjih dveh letih, od časa po sprejemu nove ustave, je med drugim dejal dr. Brecelj, smo naredili na vseh področjih odločen korak naprej, vendar naše delo seveda še zdaleč ni končano. Za bodoči razvoj naše socialistične samoupravne družbe so danes najpomembnejša čisto določna vprašanja: za kakšen zakon o združenem delu se bomo opredelili, kakšen srednjeročni razvojni plan bomo sprejeli in pa to, kako odločno in dosledno bomo vztrajali v našem boju za gospodarsko stabilizacijo. Tudi predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak je ob dnevu samoupravljavcev v Beogradu poudaril, da se letošnji 27. junij sklada z razpravo o osnutku zakona o združenem delu. S tem, je dejal Špiljak, stopa naše samoupravljanje v bistveno novo obdobje — ko delavski razred zares neposredno prevzema tudi odgovornost za naš skupni razvoj.
tedenski	zunanjepolitični
Še p redno se je začela, so jo poimenovali konferenca brez preteklosti in brez prihodnosti in to je nemara najboljša možna označba sestanka 29 komunističnih in delavskih partij Evrope, ki se je začel v torek dopoldne v 39 nadstropnem hotelu sredi Berlina.
Jugoslovansko delegacijo vodi predsednik ZKJ Josip Broz Tito, ki je že pred začetkom konference imel več srečanj z voditelji drugih delegacij, med njimi z Leonidom Brežnjevom in Enricom Beriinguerjem.
Konferenco so pripravljati dve leti in tačas je bilo nešteto razprav, ki so vsaka po svoje prispevale k temu, da so naposled lahko dosegli soglasje o osnovnem dokumentu — ki pa ga ne bodo podpisali, marveč zgolj sprejeli na znanje.
Pomembno dopolnilo konferenčnega dokumenta so seveda tudi govori šefov delegacij, saj so v njih izražena vsa tista specifična stališča posameznih komunističnih in delavskih partij, ki niso mogla priti v dokument.
V dokumentu so namreč zajeta samo tista stališča, ki so jih lahko vsi sprejeti, ki niso bila za nikogar sporna. Jasno je seveda, da bodo zato govori šefov delegacij pravzaprav tisti del konference, od katerega nqveč pričakujejo in ki zbuja največ zanimanja.
Osnovno načelo konference je, da je to sestanek neodvisnih, samostojnih in enakopravnih udeležencev, ki ne priznavajo vodilne vloge nekega centra, ricupine partij ali ene same.
Na tem načelu je zgrajeno vse drugo in temu je tudi podrejen končni cilj konference — namreč svobodna izmenjava mnenj o vprašanjih miru, varnosti in sodelovanju v Evropi.
Med mnogimi postavkami odnosov mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja, o katerih so razpravljati v dveletnih pripravah, je zlasti veliko pozornosti zbujal termin »proletarski intemacionali-zem“, ki so ga nekatere partije po vsej sili hotele vnesti v dokument — pa ga zaradi odločnega vztrajanja nekaterih (med njimi tudi jugoslovanskih komunistov) niso mogJi. bhposled je bil ta izraz zamenjan z drugim, namreč .mednarodno sodelovanje", ki je sprejemljiv za vse.
NOV POSKUS ATENTATA
Samo nekaj tednov po poskusu uboja jugoslovanskega veleposlanika v Paragvaju, ki se je k sreči ponesrečil, so pripadniki skrajne jugoslovanske emigracije izvedli pred poslopjem našega konzulata v Duessel-dorfu v Zvezni republiki Nemčiji nov napad na našega diplomatskega predstavnika.
Zahvaljujoč veliki prisebnosti našega vice konzula Vladimirja Topiča, na katerega je napada-
lec izstrelil kar šest nabojev, tudi tokrat ni bilo smrtnih žrtev — razen tega pa je zahodno-nemška policija z zares hitro akcijo uspela prijeti oba napadalca.
Enako-
pravni
razgovori
To sta 24-letni Marko Krpan in 23-letni Pavle Perovič, ki ju je policija prijela na begu. Do trenutka, ko to poročamo, še vedno ni mogoče navesti nobenih drugih podrobnosti, zakaj atentatotija vztrajno molčita in za zdaj v preiskavi nista povedala še ničesar.
Jugoslavija je vložila pri pristanih zahodnonemških oblasteh uraden protest, zahodno-nemški predstavnik pa je izrazil obžalovanje zaradi napada in obljubil, da bodo storilce ustrezno kaznovati.
LIBANON:
GORI ZEMLJA
Petnajst mesecev trajajoča državljanka vojna v Libanonu, za katero se zdi, da bo spremenila deželo v puščavo, se še vedno nadaljuje kljub vsem posredovanjem in poskusom, da bi ustavili bratomorno prelivanje krvi.
Še celo nasprotno: prav v začetku tega tedna so se boji še huje razbesneti, saj so nekateri dela Bejruta, zlasti pa področje, kjer so palestinska taborišča, dobesedno v ognju. Zemlja gori, število mrtvih pa se je znova povzpelo na grozljivih sto dnevno.
Arabskih mirovnih ril še ni in čeprav so se Sirci delno umakniti, to položaja ni izboljšalo niti za las.
K sreči so se zaradi posredovanja Kuvajta in Saudske Arabije vsaj delno popraviti vsaj sirsko-egiptovski odnosi, kar vendarle (kot že precejkrat pred tem) daje nekaj upanja na mir in rešitev.
TELEGRAMI
PARIZ - Generalni sekretar KP Francije Georges Marchais, prvi sekretar socialistične stranke Francois Mitterrand in predsednik gibanja levih radikalov Robert Fabre so imeli še en sestanek, da bi se dogovorili o skupnem delovanju levice na naslednjih volitvah.
BEOGRAD - Clan zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za pravosodje in organizacijo zvezne uprave Ivan Franko je na povabilo pravosodnem ministra Vladimirja Ivanoviča Tcrebilova odpotoval v SZ.
KONKURENČEN?
Izvoz bo še nadalje nujen, naj bodo pogoji na domačem trgu še tako ugodni. „Ne samo zaradi sposobnih	učinkov,“	meni
inž. Mirko Pečar, namestnik glavnega direktorja Novolesa, „ampak predvsem zaradi afirmacije in nenehnega potrjevanja kvalitete. Kdor veliko izvaža, gotovo izdeluje dobre izdelke, zato nima težav na domačem trgu. Pestrost izdelkov in res dobra kakovost sta v tujini edina pogoja za dobro prodajo, to pa je celo pomembnejše od cene. S cenami že tako nismo več konkurenčni izdelovalcem pohištva iz Afrike in Daljnjega vzhoda. Obdržimo se lahko samo s čedalje bolj kvalitetnim pohištvom “
Sejmišča
BREŽICE - Na sobotni sejem so rejci pripeljali 430 prašičev, od katerih je bilo le 15 živali starejših. Mladih prašičkov so prodali 376 po 32
—	3 dinarjev kilogram žive teže, nad 3 mesece starih prašičkov pa 9 po 19 - 20 dinarjev kilogram žive teže.
NOVO MESTO - Od zadnjega ponedeljkovega sejma so se cene malce znižale; promet je bil dokaj živahen, kupci pa so bili kot običajno zvečine iz drugih občin. Na sejmišče so rejci pripeljali 346 prašičev, prodali pa so jih 245. Prašiči, stari od 6 do 12 tednov, so veljali 480 - 700 dinarjev, prašiči, stari od I 3 do 5 mesecev, pa 710 - 840 dinarjev.
Energetika Li hrana morata dobiti prednost pred drugimi dejavnostmi v srednjeročnem razvojnem obdobju 1976 — 1980, ki ga prav zdaj „zakoliču-jemo“ v Sloveniji z vrsto dogovorov, sporazumov in načrtov. Kot dišimo v razpravah, ki so tudi na Dolenjskem zelo razvnete, se bo taka usmeritev morala pokazati ne nazadnje tudi pri določanju prispevnih stopenj za skupno porabo.
izobraževalno področje, ki so mu partijski in drugi dokumenti dali nalogo uresničiti zamisel o celodnevni šoli in še posebej o usmerjenem izobraževanju, je že dvignilo svoj glas in izrazilo nezadovoljstvo nad tem, kar se predvideva. Za kaj gre, kaže med drugim „žongliranje“ s stopnjami. Pravijo, naj bi izobražeyanje ne dobilo tistega, kar zahteva, da bi lahko uresničilo priprave za usmeijeno izobraževanje že prihodnje leto. Celo več, odmerjeno naj mu bo le toliko, kolikor potrebuje za siceršnjo dejavnost
Čeprav ni še nič dokončnega in veljavnega, se mnogi ne morejo pomiriti s takimi, po njihovem mnenju nič kaj obetavnimi signali. Nemalo nepomirjenih duhov je tudi na Dolenjskem, kjer srednje šolstvo ni le pomanjkljivo razvito, ampak se tudi s prostori in kadri v obstoječih šolah ne more pohvaliti. Ker so reformo srednjega šolstva podprli enodušno in hkrati zahtevali, da je usmeijeno izobraževanje nujno izvesti čimprej,
Kmetijski nasveti
Ogrožena "kraljica cvetlic”
„Kraljica cvetlic", ta imenitni vzdevek, ki enako velja še danes, je vrtnici dala pred dvema tisočletjema grška pesnica Sapfo. Zaradi izjemne lepote in raznolikosti - vzgojenih je že nad 20.000 različni sort - se vrtnice naseljujejo na vse več vrtovih in razveseljujejo ljubitelje narave. Žal pa je ta lepota nežna in občutljiva tudi za bolj prozaične reči: za rastlinske bolezni in škodljivce.
Navzlic skrbni negi, gnojenju in zalivanju se često zgodi, da vrtnice slabo uspevajo, da jih spodjeda vidna ah nevidna bolezen. Koreninski rak, ki povzroča odmiranje vrtnic, lahko ugotovimo šele, če odkrijemo korenine. Podobno je z nema toda mi, drobnimi Šcodljivci, ki se gostijo na koreninah in izpijejo njihovo moč. Teh zahrbtnih škodljivcev se zanesljivo otresemo le, če vrtnice populimo in sežgemo, na njihovo mesto pa nekaj let ne sadimo vrtnic.
Najboljipogosta nevarnost, ki grozi vrtnicam, je pepelasta ple-Šen. Napada vršičke, mlade liste in popje. Bolezen preprečimo, če vrtnice poškropimo z močljivim žveplom (cosanomV še bolj pa so novejši pripravki: enovit, benlate, karathane. Ce se je plesen že razširila, njen uničujoči pohod zajezimo, če porežemo napadene rastlinske dele.
Nevama je tudi čma listna pegavost. Že ime pove, da pri tej bolezni nastajajo na Ustih črne pege, ki se večajo, dokler list ne odmre. Proti nadlogi se borimo tako kot proti listni iji vrtnic, nevarni bolezni ob vlažnem vremenu. Priporočljivo je škropiti z enim od preizkušenih organskih fugiddov, kot so antracol, dithane M 45 in euparen. S temi škropivi zatiramo tudi perono-sporo vrtnic, ki jo spoznamo po tem, da ima listje na spodnji strani sivo prevleko, se zvija in odpada. Priporočljivo je kombinirati te pripravke s pripravki zoper pepelasto plesen (na primer z močljivim žveplom).
Vrtnicam ne prizanašajo niti listne uši, ki se običajno pojavijo v vršičkih. Po robu se jim postavi preizkušen malathion ali pa tudi kak drug organski fosforni insekticid, ki hkrati zatre tudi drugega možnega škodljivca - zavrtača.
Inž. M. L.
občutijo v vetrovih, ki pihajo od se-stavljalcev bodoče skupne porabe, „visoko“ oviro za lastna prizadevanja.
V	teh za skupno porabo še ne povsem razjasnjenih časih je prišla iz Novega mesta, kjer je največ srednjih sol, takale pobuda: iz dohodka tozdov v občini naj bi v srednjeročnem obdobju zbrali 40 milijonov dinarjev, 20 milijonov pa bi prispevale še preostale občine dolenjske regije in republiška izobraževalna skupnost. Ta denar bi zadoščal za zgraditev 45 novih učilnic, potrebnih za usmerjeno izobraževanje po predlogu, ki bo kmalu v javni razpravi. Kot kaže, pa je to malone edini način, da odpravi Dolenjska (ne samo Novo mesto) tudi dolgoletno „srednje-šolsko" stisko.
L Z.
bo to posrečilo, si obetajo v lesni industriji čvrsto in dolgotrajno sanacijo. Gre torej za boljšo organiziranost, za boljšo medsebojno povezavo, ki naj bi jo speljali v duhu nove ustavne organiziranosti.
Sprememb ši želijo tudi v gozdarstvu, kjer se na primer prav tako ne pohvalijo z dosedanjimi združitvami z lesno industrijo,.zlasti pa jih težijo neurejeni odnosi z izvoznimi podjetji, saj se dogaja, da nosijo proizvajalci surovin vso škodo devalvacije. Taki neenakopravni odnosi vzbujajo nezadovoljstvo, zato je razumljivo, da jih kritično ocenjujejo in iščejo pravičnejši izhod iz zagate.
J. T.
Pot od surovine do izdelka in trgovine je dolga.
Kako iz zagate?
Organiziranost sozdov se prav zdaj, ko teče razprava o prilagajanju samouprave duhu novega zakona o združenem delu, pojavlja kot odprto vprašanje, ki zahteva ustrezne in hitre rešitve. Tako na primer ugotavljajo, da SOZD Slovenija papir sicer združuje delo in sredstva in da je iz tega zrasla v Krškem nova tovarna, ni pa še dohodkovne povezanosti. Na tem področju še marsikaj manjka. Celuloza Krško se za dvainpol-krat povečuje, to pa prinaša s seboj nove probleme, od oskrbe z lesom naprej.
Krizo preživlja ta čas vsa pohištvena industrija, in to predvsem zaradi predimenzioniranosti in premajhne usmeritve v izvoz. Tudi tu v sozdih še marsikaj ni dorečeno, zlasti kar zadeva dohodkovne odnose med proizvajalci in trgovino. Delovne organizacije same niso kos težavam in najbrž bo morala poseči vmes gospodarska zbornica ter nakazati povezavo od proizvajalcev surovin do finalistov in trgovine. Ce se
Poglavitni sta enotnost in akcijska usposobljenost.
Enotni v akciji
Na nedavni seji političnega aktiva Posavja v Brežicah je Silvo Gorenc, predsednik občinske skupščine v Krškem, opozoril na vrzeli v idejni enotnosti v Zvezi komunistov v občini in regiji. Kažejo se ob uveljavljanju poglobljene samoupravne organiziranosti. Zveza komunistov se je v zadnjih letih številčno precej okrepila, temu pa ne ustreza.akcijska in idejna usposobljenost članov.
Tako na primer načelno vsi po vrsti podpirajo zakon o združenem delu, v praksi pa ga mnogi omalovažujejo, s tem da se zavzemajo za sprejemanje aktov, ki nasprotujejo vsebini zakona, duhu nove samoupravne ureditve.
Take oblike nevidnega, tihega odpora bi morali onemogočiti prav člani Zveze komunistov s temeljito analizo razmer in odnosov v delovni organizaciji. Še vedno namreč ugotavljajo tudi v Posavju, da nimajo tozdov, kakršne predvideva zakon, da njihov položaj ni niti formalnopravno urejen, kaj šele vsebinsko. Prevladujejo različne tendence po zapiranju tozdov, po prestrezanju samoupravfe, po zmanjševanju odgovornosti.
— Ker pričakujemo, da bo letos trgovina s kmetijskimi pridelki spet odpovedala, smo vzgojili take sorte pridelkov, ki bodo sami leteli k potrošniku ...
(Karikatura: Marjan Bregar)
V	takih razmerah je lahko ribariti v kalnem, toda le, dokler delavci, predvsem pa komunisti, ne spregledajo ovir in ne zahtevajo jasnih odgovorov. V. slogi je njihova moč, in ta se že kaže povsod tam, kjer zahtevajo jasnejšo razčlembo dosedanjega dela, načrtov za prihodnost ali pa tudi samo oceno zastavljene politične akcije, ki ni rodila pravega uspeha. Vse gospodarjenje vse planiranje je povezano z zakonom o združenem delu, ki nikogar ne izolira, ampak skuša najti pravična razmerja. Tako niti delovna organizacija niti krajevna skupnost ne moreta planirati druga mimo druge, saj le skupen dogovor lahko uskladi razvoj.
J. T.
Z manj ostrine
Predlog družbenega dogovora o temeljih plana SRS za obdobje 1976
-	1980 je naletel na Dolenjskem na neprimerno boljše „razumevanje“ kakor njegov predhodnik osnutek. Ne bi mogli reči, da je vsebinska izboljšava tega dokumenta izključno dolenjska zasluga, dejstvo pa je, da so bile pripombe k osnutku prav iz te regije tako utemeljene, da so se-stavljalci dogovora naposled morali spregledati prenekatero pomanjkljivost, površnost in napako in to v predlogu popraviti.
Da so bile pripombe Dolenjcev ne samo utemeljene, ampak tu in tam priostrene, saj so na nedodelan dokument tudi čustveno reagirali, so priznali delegati iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine na nedavni seji skupščine skupnosti dolenjskih občin v Črnomlju. Seveda tudi predloga niso obravnavali neprizadeti, toda te pripombe so bile ob splošni ugotovitvi, da dogovor v sedanji obliki upošteva tudi dolenjske zahteve, „prave pohlevne ovčke" v primerjavi s tistimi na osnutek.
In kaj želijo Dolenjci, naj bi dogovor o temeljih srednjeročnega slovenskega razvojnega načrta še vseboval? Predvsem naj bi, kot pravijo Novomeščani, natančneje določal, kako bomo uresničevali policentrični razvoj, ter vseboval, kakor vztrajajo Crnomaljčani, še take člene, ki bodo bolj poudarjali solidarnostne in druge oblike pomoči manj razvitim območjem. To pa je v glavnem tudi vse, kar so imeli na Dolenjskem povedati ob omenjenem dokumentu. Ali to pomeni, da lahko dolenjska regija poslej z mirnim srcem pričakuje dokončen sprejem temeljnega dokumenta za slovenski razvoj do leta 1980?
I.	Z.
NOVA SKUPNOST
Skupnost za varstvo zraka ustanavljajo te dni v kočevski občini. Prav v mestu Kočevje je namreč zrak onesnažen že nad dovoljeno mejo. Glavna naloga skupnosti bo preprečiti nadaljnje onesnaževanje zraka in celo poskrbeti, da se bo sedanje onesnaževanje zmanjšalo na najmanjšo mogočo mero.
VARSTVO PRED POŽARI
V	krški občini ustanavljajo iniciativni odbor skupnosti za varstvo pred požari. Njegov predsednik je Stane Nunčič, člani pa so: Stane Novak, Miha Mirt, Ivan Abram, Janez Mesesnel, Ivan Unetič in Janez Uršič.
Ker statistika ne laže, je mogoče za Dolenjsko in Posavje zapisati, da na tem območju ni občine, ki ne bi v ponedeljek, 28. julija, zbrala več kot polovico posojila, ki smo ga Slovenci namenili za nove in boljše ceste. Če računamo, da je bilo minuli petek v „Delu“ uradno objavljeno, da smo v Sloveniji do omenjenega dne zbrali slabo tretjino načrtovane cestne vsote, je podatek o dolenjski in posavski,.naglici" toliko bolj spodbuden in dragocen. Ker je rok vplačevanja še daleč - potegnil se bo v zgodnjo jesen - zdaj seveda ni primemo, da bi v tem zapisu omenjali nekatere slovenske občine, ki niso „ob zadnjem popisu“ zbrale niti deset odstotkov načrtovanega denarja.
včeraj m jutri
Ker pa je cestno posojilo tudi politična akcija, preskus, koliko in 'kako hitro je kdo pripravljen posoditi ali dati kaj za dru Vene potrebe, nikakor ni odveč, če zapišemo, da je, recimo, kočevska občina, ki je na območju devetih občin, ki jih pokriva naš časnik, po vplačanem posojilu „najslabša“, vplačala kar 58,3 odstotka cestnih obveznosti Kaj lahko potem rečemo šele za novomeško občino, ki ji je v ponedeljek manjkalo do tistih dobrih 27 milijonov, ki se jih je zavezala zbrati, samo pičlega pol odstotka? Ostalih 7 občin je nekje med omenjenima odstotkoma.
Cestno posojilo torej je eden od slovenskih preskusnih kamnov. Podatki se hitro spreminjajo, Dolenjce in Posavce bo prihodnji teden zelo veselilo, ko bodo, recimo, prebrali, da se je slovensko cestno posojilo „odebelilo“ še za tretjino. Slovenija namreč ni sosedovo dvorišče, kjer ne smeš parkirati avtomobila, cestna mreža je last in obveznost nas vseh.
Nihče ne dvomi, da do jeseni v Sloveniji za ceste ne bomo zbrali načrtovanih 900 milijonov ali pa tudi kakšnega povrhu, prijeten občutek pa je, če si tisto, kar nameravajo drugi storiti jutri, naredil že včeraj.
MARJAN BAUER
ZA KONEC MALE ŠOLE - V kočevskem vzgoj-novarstvenem zavodu je te dni končalo malo šolo 54 cicibanov. Ob koncu so malčki pripravili lep kulturni spored, ki so mu prisluhnili tudi številni odrasli, predvsem starši. Prva stopnica znanja je tako za cicibani. (Foto: F. Brus)
PRVE NOMADSKE LASTOVKE NA OTOČCU
—	Konec junija v campingu na Otočcu ni nobene gneče. Le nekaj inozemskih šotorov je razpetih ob bregovih Krke. Gostje se tu navadno ustavljajo le nekaj dni, da si počijejo od dolge poti s severa proti jugu. (Foto: R. Bačer)
SUHA KRAJINA 76 — Prvo brigadirsko izmeno v Suhi krajini — MDA Janko Brodarič in MDA Ljubo Šercer - je te dni zamenjala druga Izračuni so pokazali, da so mladi Dolenjci in ljubljanski šolaiji dobro vihteli krampe in lopate. Na sliki: brigadirski vsakdanjik. (Foto: J. Pezelj)
KONEC POUKA - V šolah bo dva meseca vladala tišina. Učenci in učitelji so se za to šolsko leto poslovili; da bi jim ostalo v čim lepšem spominu, so ga sklenili s prijetnimi izleti. Mnogi so si za cilj izbrali Šmaiješke Toplice. (Foto: Bartelj)
Vsakdo: svojega telesa gospodar
Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, možnost sterilizacije in umetne osemenitve so bistvene novosti novega zaKona
Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravfce do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki ga bo skupščina SRS predvidoma v kratkem sprejela, se prvič spušča na intimno področje človekovega življenja, še kako pomemben pa je tudi za vso družbo.
SREČANJE BORCEV - Jugor-jani so minulo nedeljo pripravili pred Badovinčevo gostilno v počastitev krajevnega praznika (4. julij) in 35-letnice osvoboditve tradicionalno borčevsko srečanje, na katerem je govoril politkomisar XV. brigade Stane Klemenčič Srečanja se je udeležilo okoli 200 borcev in gostov. (Foto: J. Pezelj)
V	skladu z novo ustavo smo že dobili Zakon o zakonski zvezi, o celotni socialni politiki in še nekaj drugih, s katerimi se uresničuje resolucija o načrtovanju družine. Zakon o zdravstvenih ukrepih pa je novost, ki bo nedvomno dvignila nekaj prahu. Med nepoučenimi ali napačno obveščenimi bodo morda celo nasprotovanja, vendar zasleduje zakon predvsem en smoter: da bi se nam rojevali samo zaželeni otroci. To si najbrž želimo vsi.
Preden je bil osnutek zakona sestavljen, so številni strokovnjaki, delovne skupine in strokovne zdravstvene institucije dolgo tehtali vsebino, jo dopolnjevali s pripombami in z izsledla domačih in svetovnih zdravstvenih statistik. Osnutek je torej pretehtan z vseh plati, ima 43
Še posebej prisrčno so poslušalci sprejeli znani Koroški akademski oktet, ki se je prireditve v Šentjerneju udeležil, kljiib temu da so nekateri pevci morali še isti dan kot člani Opere nastopiti na dru-gep koncu Slovenije, v Kopru. (Foto: A. Bartelj)
Praznik pesmi v Šentjerneju
Več tisoč poslušalcev na letošnjem sreča.iju
V soboto je slavnostno okrašeni Šentjsmej navdušeno sprejel šestintrideset oktetov iz vse Slovenije in iz zamejstva. Letos so Šentjemejčani že petič zapored organizirali veliko pevsko prireditev „Srečanje oktetov14. Pokrovitelj srečanja je bila Iskra
—	tozd Upori iz Šentjerneja.
V petek, 25.junija, so imeli okteti koncerte v Črnomlju, Dolenjskih Toplicah, Metliki, Novem mestu, Straži, Šentjerneju in Trebnjem, v soboto pa so si pevci najprej ogledali Bazo 20 na Rogu, kjer so imeli skupno vajo, pogostili pa so jih s partizanskim golažem. Sklepni na-
MPPŠ: 50 DOLENJCEV
Minuli torek se je v Vikrčah pri Ljubljani v Šolskem centru RSNZ začela tradicionalna mladinska politična šola. Kot kaže, se bo v nje] -predavati so začeli minuli torek, končali pa jo bodo 3. julija - izobraževalo več kot 400 mladincev in mladink iz vseh slovenskih občin, med njimi tudi okoli 50 Dolenjcev.
stop se je začel s sprevodom pevcev skozi Šentjernej, nato pa je več tisoč poslušalcev na hipodromu prisluhnilo slovenskim narodnim in umetnim pesmim.
Vsakoletno srečanje oktetov v Šentjerneju je ena največjih pevskih manifestacij v Sloveniji, vedno znova pa se tudi pokaže, kako sta slovenska pesem in glasbena kultura cenjeni med ljudmi.
DOLENJSKI LIST: 112 ODSTOTKOV
Med prvimi delovnimi organizacijami, ki so v novomeški občini presegle predvideno vsoto posojila, je
tudi czr
;ZP Dolenjski list. Med 42 člani kolektiva jih je 39 ali 93 odst. posodilo denar za ceste; med njimi jih je več, ki so posodili tudi po
4.000,	5.000, 6.000 in 10.000 dinarjev.
Delavci podjetja so razen tega sklenili, da vpiše CZP Dolenjski list namesto predvidenih 8.315 dinarjev, kolikor naj bi znašal delež 4 % od izločenih sredstev v poslovni sklad po lanskem zaključnem računu,
30.000	dinarjev posojila za ceste.
členov, vendar so za družine, starše, še posebej pa za žene zanimiva zlasti tri pogJayja: o prosti izbiri rojstva otroka ali umetna prekinitev nosečnosti, o možnosti sterilizacije in umetne osemenitve.
Po novem do 10. tedna nosečnosti ne bo več nobenega zadržka za umetno prekinitev nosečnosti, če se bosta žena ali dekle zanjo odločili. Tudi v primeru, da bo zdravnik poseg odsvetoval, bo žena le opozorje-* na na nevarnost, ki preti njenemu zdravju, vendar bo končno odločala sama. To velja tudi za mladoletne osebe, čeravno bodo zanje zahtevali mnenje staršev ali skrbnika, ki pa prav tako ne bo odločilnega pomena. Nosečnost do 10. tedna bo (če bo zakon sprejet) možno odpraviti brez vsakršnih administrativnih komplikacij, razen pogovora s socialno delavko, medtem ko splav po tem datumu zahteva v interesu ženinega zdravja več tehtanja. Zato bodo morale nosečnice med 10. in
12.	tednom pred komisijo za odobritev splava.
Povsem nova je možnost sterilizacije pri moškem ali ženski, če je interesent dopolnil 35 let in je razsoden. Ker gre pri tem za človekovo trajno odločitev, pa zakon zahteva od privolitve komisije do posega najmanj 6 mesecev odloga, da bi lahko vsak dodobra pretehtal namero.
V	zvezi s sterilizacijo so imeli med razpravo o osnutku zakona nekateri pripombe, češ da bi lahko neugodno vplivala na število rojstev, a so bili tudi taki pomisleki ovrženi s protidokazi. Običajno se za sterilizacijo odločajo ljudje, ki že imajo kopico otrok. Ugotovljeno je, da žene rojevajo pretežno med 19. in 35. letom starosti, razen tega se po podatkih naših in svetovnih najuglednejših zdravstvenih institucij rojevajo ženam po 35. letu po-
fjsteje prizadeti otroci. Med 35. in
9.	letom ženine starosti se rodi 300 živorojenih otrok eden s prirojeno anomalijo (defekten). Končno pa prihaja tudi zaradi trajnega jemanja hormonskih kontracepcijskih tablet
po ženinem 35. letu starosti do posledic, zato sodijo, da je za ženino zdravje sterilizacija manjše zlo.
O umetni osemenitvi smo doslej pri nas le malo slišali, čeprav so že bili taki primeri. Umetna osemenitev je v osnutku novega zakona predvidena kot možnost v primeru, če so bili prej že izčrpani vsi drugi posegi za naravno oploditev. Predvideno pa je tudi, v kakšnih primerih je to dopustno in s kakšnimi pogoji.
Posebej velja poudariti, da so imeli sestavljalci zakona nenehno v mislih skrb za nataliteto, za srečo družin in otrokov razvoj. Da je bilo v zadnjem času v prid družine, otroka in matere že nekaj storjenega, priča tudi neovrgljiv podatek, da se je v zadnjem letu število rojstev pri nas močno povečalo in je največje v zadnjih 15 letih. Na to so vplivali podaljšan porodniški dopust, urejanje stanovanjskih vprašanj s pomočjo solidarnostnega sklada za mlade družine in nenehna skrb za povečanje zmogljivosti v otroško-varstvenih ustanovah. Ker se te stvari urejajo, se zakonci tudi češče odločajo za otroka.
Edini pomislek, ki pa kljub vsemu ostaja, je: sprva lahko v zdravstvenih ustanovah pričakujejo naval, zato se ponuja vprašanje: ali bo zdravstvena služba to zmogla? Ce ne, tudi žena ne bo mogla uresničiti svoje ustavne pravice. Gre torej za ureditev nekaj tehnično-organizacijskih zadev s finančnim ozadjem, kar pa tudi ni nepremagljiva ovira.
RIA BACER
JUBILEJ PTT NOVO MESTO
nija
miču 10. zbor in proslava 15-letnice PTT podjetja Novo mesto. Slavnostni govornik na zboru, ki se ga je udeležilo več kot 700 delavcev, je bil predsednik delavskega sveta Ivan Zupančič, direktor Rajko Gerdovič pa je orisal razvojno pot PTT podjetja Novo mesto, ki je danes eno najboljših v Sloveniji. Petnajstim delavcem, ki delajo v tej stroki že 20 let, so v Semiču podelili spominska darila.
SINDIKATI IN ZDRUŽENO DELO - V četrtek je bila v Industriji motornih vozil v Novem mestu problemska konferenca, na kateri so razpravljali o vlogi in nalogah sindikatov v praksi in osnutku zakona o združenem delu. Konferenco je vodil Slavko Grčar, sekretar za organizacijo republiškega sveta Zveze sindikatov. (Foto: S. Mikulan)
Boris Kobe: VAS PODGRAD POD GORJANCI
Po poteh Gubčeve brigade
Bojna pot Gubčeve brigade v slikah arhitekta in slikarja Borisa Kobeta kmalu na razstavi
V iskanju novih oblik pri razvijanju tradicij narodnoosvobodilnega boja se je odbor IV. SNOUB Matija Gubec dogovoril z arhitektom in slikaijem prof. Borisom Kobetom, da slikovno upodobi pot Gubčeve brigade, ki jo je prehodila v treh vojnih letih.
Med prvo sliko, ki prikazuje Gozd pri Trebelnem, kjer je bila brigada 4. septembra 1942 ustanovljena, in zadnjo sliko Ljubljane, kamor je 9. maja 1945 zmagovito vkorakala, se vrstijo na slikah skoraj vsi važnejši kraji brigadne poti. Na 123 slikah v olju in temepri pa ni bilo mogoče zajeti prav vseh vasi, zaselkov in gričkov, kjer je brigada ustvarjala svojo zgodovino. Vsak poznavalec poti brigade se bo strinjal s tem, da bi ostali izven te zbirke slik le redki kraji na Dolenjskem, če bi umetnik hotel naslikati vse pomembne kraje, kjer se je brigada spopadala s sovražnikom. Na razstavi ne bo slik z imeni Zafara, Reber, Zalisec in Dobrava, bodo pa slike Žužemberka, Stranske vasi, Gradenca, Lašč, Trebče vasi, Ajdovca in druge. V okolici Trebelnega bi moral umetnik zajeti vse vasi in kuclje, kajti neštetokrat se je brigada med tri leta dolgo potjo vračala v svoj roistni kraj in njeno okolico. Sem je brigada rada prihajala na počitek in prebivalstvo jo je vedno prisrčno sprejelo. Imela pa je tudi več srditih bojev.
Na Notranjskem je brigada v juliju 1944 varovala letališče pri Starem trgu, od koder so zavezniška letala odvažala naše ranjence V' Italijo. Pri izpolnjevanju te naloge so prišle v zgodovino brigade vasi Markovec, Knežja njiva, Radljek, Studeno, Bloška polica in gora Slivnica, ki se dviga visoko nad Cerkniškim jezerom in po kateri je potekala obrambna linija med predaprilsko Jugoslavijo in Italijo.
V presledkih je brigada skoraj pol leta blokirala sovražni postojanki Novo mesto in Kostanjevico. Dan za dnem je napadala skupine sovražnika, ki so prihajale iz obeh postojank in dan za dnem je sovražnik s topovi obstreljeval položaje Gubčevih bataljonov. Zato je iz tega področja pod Gorjanci nastalo veliko Kobetovih umetniških del.
Iz razgibane pokrajine Vivodine pri Krašičih na Hrvaškem bo samo
na dveh slikah upodobljen kraj boja Gubčeve in drugih brigad z Italijani, ki so v začetku 1943 doživeli hud poraz. Na teh gričastih in z vinsko trto poraščenih položajih je bila razbita kolona 2.500 Italijanov, ki so bili namenjeni v Liko in Kordun, da bi sodelovali v četrti sovražnikovi ofenzivi na osvobojeno ozemlje. Na ta uspešni boj so zelo ponosni domačini, ki še danes radi govorijo o tem, kako so pomagali partizanom. Staro in mlado zna natančno opisati potek boja in takoj pokaže na Dugi vrh, kjer je padlo največ Italijanov.
Umetniško prikazani kraji Čateža, Moravč, Gabrovke in Tihaboja bodo oživeli samo delček tistega, kar se je dogajalo na tem področju.
Te slike ne bodo prikazale vseh prizorišč dogodkov in hudih bojev z Italijani, Nemci in domačimi izdajalci v letih 1943 in pozneje.
Upodobljen je Gozd v Jelenovem žlebu, kjer sta Gubčeva in Cankarjeva brigada 26. 3. 1943 dosegli največjo zmago slovenskih partizanov nad Italijani Jelenov žleb je postal legenda našega narodnoosvobodilnega boja.
Vse kraje je umetnik narisal take kot so danes. Zato je na Dobu v Mirenski dolini upodobil le gospodarsko poslopje, kar je po napadu na italijansko posadko v gradu 26. 12. 1942 še ostalo. Ajdovec, vas, ki leži blizu Žužemberka in je znana tudi drugim brigadam po hudih bojih, je naslikana brez cerkve, iz katere je ob napadu 12. decembra 1942 streljal belogardistični mitraljez na gub-čevce, brez šole in župnišča, v katerih so bili utrjeni belogardisti. Po boju je ostal samo prosvetni dom, ki je bil po osvoboditvi obnovljen in je danes v njem osnovna šola.
Obsežno delo krajinaija Borisa Kobeta, ki je trajalo eno leto, je končano, vseh 123 umetnin bo zbranih v katalogu, ki bo istočasno likovni zapis o poti Gubčeve brigade in lep umetniški prikaz precejšnjega dela Dolenjske.
Slike bodo razstavljene septembra v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem (v Trebanjski občini ima Gubčeva brigada svoj domicil), oktobra v galeriji v Novem mestu in novembra v ljubljanski mestni galeriji To bo vsekakor izreden dogodek v našem likovnem življenju s poseb- < nim ozirom na našo revolucionarno preteklost
STANE ŠKRU
Kaj prinaša osnutek zakona
0 ZDRUŽENEM DELU
Piše: Vladimir Bajc
UPRAVLJANJE DRU2BENIH SREDSTEV
Družbena sredstva upravljajo delavci oziroma delovni ljudje ali v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti, pa tudi v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, v samoupravnih interesnih skupnostih, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih.
Po osnutku zakona so v družbeni lasti stvari, materialne pravice in denarna sredstva, zemljišča in druga naravna bogastva pa so opredeljena kot naravni pogoji za delo. Izrecno in ponovno je poudarjena pravno nelastninska narava teh sredstev, zaradi česar je ničen vsak akt, katerega namen je pridobitev lastninske pravice na teh sredstvih. V osnutku pa je poudarjena tudi obveznost družbeno in ekonomsko smotrne uporabe in stalnega obnavljanja, povečevanja in izboljševanja družbenih sredstev, njihovega varovanja, varstva pred uničenjem in poškodovanjem. Delavci imajo tudi pravico vzeti sredstva iz uporabe ali pa jih
dati drugim delavcem v začasno uporabo.
Organizacije združenega dela imajo pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi in zato lahko ta sredstva prenašajo na druge družbeno-pravne osebe, pridobivajo nova sredstva v družbeno lastnino, odtujujejo sredstva iz družbene lastnine, jih dajejo v zakup, na posodo ali jih zastavijo ali pa jih tudi zamenjujejo. Vsako razpolaganje pa mora biti izvedeno le pod pogoji, v primerih in oblikah, ki jih določa zakon, sicer je nično.
Glede odgovornosti za obveznosti osnutek uveljavlja načelo, da družbene pravne osebe odgovarjajo za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolagajo, in tudi, da se družbene pravne osebe lahko dogovorijo, da bodo med seboj v raznih organizacijskih oblikah za posamezne odgovornosti obvezno odgovorne, bodisi solidarno, bodisi subsidiarno in sicer v omejeni ali v neomejeni obliki Na podlagi ustave imajo delavci pravico in dolžnost, da del delovne organizacije organizirajo kot temeljno organizacijo (TOZD), če je tak
del delovna celota, če se da rezultat skupnega dela v tej temeljni organizaciji samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost v tej delovni celoti uveljavljajo svoje samoupravne pravice. Ta načela povzema tudi osnutek zakona, vendar gre še dlje in določa, kaj se šteje za delovno celoto, kdaj se šteje, da je možno delavčevo delo v temeljni organizaciji izraziti kot vrednost in kdaj se šteje, da delavci lahko uveljavljajo svoje samoupravne pravice.
Osnutek vsebuje tudi določbe, ki govore o tem, kdaj se ne smejo organizirati temeljne organizacije. Tako delavci takšne organizacije ne morejo organizirati, če niso izpolnjeni vsi navedeni pogoji, niti ni temeljne organizacije moč organizirati iz več delov delovne organizacije, ki vsak zase izpolnjuje te pogoje. Končno osnutek tudi določa, da je treba v delovni organizaciji, ki ima pogoje za organiziranje temeljnih organizacij, organizirati najmanj dve temeljni organizaciji.
2e organizirana temeljna organizacija pa ni trajna in nespremenljiva, temveč sc mora spreminjati, kot se spreminjajo tudi materialna osnova dela, tehnološki in delovni pogoji, proizvodne usmeritve in podobno.
Postopek za organiziranje temeljne organizacije lahko začnejo delavci (skupina delavcev), sindikalna organizacija, organ upravljanja v delovni organizaciji, skupščina družbenopolitične skupnosti ali drug z zakonom pooblaščeni organ. Če je dana pobuda za organiziranje temeljne
organizacije, se najprej skliče zbor delavcev tistega dela, ki naj bi sc organiziral kot temeljna organizacija, na tem zboru pa delavci ugotovijo, ali so pogoji za to. Ob ugotovitvi, da pogoji obstoje, nato delavci odločajo o organiziranju temeljne organizacije z referendumom. Sklep o organiziranju pošljejo nato v 8 dneh vsem drugim temeljnim organizacijam, ki lahko v 30 dneh pred sodiščem združenega dela začnejo spor in dokazujejo, da pogoji za organiziranje niso izpolnjeni.
Ko postane sklep o organiziranju veljaven, delavci lahko sklenejo samoupravni sporazum o združevanju dela, ki je osnova za statut in za urejanje medsebojnih razmerij. Sele nato sprejmejo delavci statut in izvolijo delavski svet temeljne organizacije. 7
Osnutek povzema ustavno pravico delavcev, da lahko temeljno organizacijo izločijo iz sestave delovne organizacije, vendar daje tudlpegoj, kdaj to lahko store (če izločitev ni v nasprotju s splošnim interesom, oziroma če izločitev ne privede do bistvenih težav ali onemogočanja dela drugih temeljnih organizacij iste delovne organizacije oziroma delovne organizacije kot celote). Hkrati je tudi določeno, kdaj se šteje, da izločitev bistveno otežuje oziroma onemogoča delo v drugih temeljnih organizacijah (če je s tem prekinjen ali okrnjen medsebojno povezan delovni proces in če sta s tem bistveno zmanjšani učinkovitost uporabe družbenih sredstev in možnost za pridobivanje dohodka v drugih temeljnih organizacijah, pri čemer temeljna organizacija, ki se izloča, ne
bi dosegla večje produktivnosti, s katero bi bilo to zmanjšanje nadomeščeno). O izvršitvi temeljne organizacije odločajo delavci z referendumom, zoper sklep o izvršitvi pa delavci drugih temeljnih organizacij spet lahko sprožijo spor pred sodiščem združenega dela.
Temeljna organizacija lahko tudi preneha, pri čemer pozna osnutek zakona dva razloga: formalno pravnega in materialnega. Formalno pravni razlogi so na primer, če se iz temeljne organizacije organizirajo nove temeljne organizacije, če niso izpolnjeni pogoji za opravljanje dejavnosti organizacije ali če sodišče ugotovi ničnost vpisa temeljne organizacije; razlogi materialne osnove pa so, če temeljna organizacija ne more obnavljati družbenih sredstev in zagotavljati uresničevanja pravic delavcev ali če ne more izpolnjevati svojih obveznosti.
Po osnutku zakona imajo delavci, ki so združili svoje delo v temeljni organizaciji, dolžnost, da s samoupravnim sporazumom o združevanju uredijo odnose med svojo temeljno organizacijo in drugimi temeljnimi organizacijami v sestavi delovne organizacije. Ce pa ni pogojev za organiziranje temeljnih organizacij, morajo delavci združiti svoje delo neposredno v delovno organizacijo. Tako je torej delovna organizacija obvezna oblika združevanja, zakon pa jo opredeljuje kot „samo-stojno samoupravno organizacijo delavcev, povezanih s skupnimi interesi pri delu in organizirani v temeljnih organizacijah v njeni sestavi ali neposredno povezani z enotnim delovnim procesom".
Ustanavljanje delovne organizacije se začne z izdajo akta o ustanovitvi, konča pa se z njenim konstituiranjem. Delovno organizacijo lahko ustanovi organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost, krajevna skupnost, družbenopolitična skupnost in druge pravne osebe, vendar samo v določenih dejavnostih in na način ter ob pogojih, ki jih določa zakon. Pred aktom o ustanovitvi mora ustanovitelj sprejeti elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve in si priskrbeti od v zakonu določenih organov in organizacij mnenje o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve. Sam ustanovitveni akt mora vsebovati zlasti naziv ustanovitelja, ime, firmo in sedež delovne organizacije, njeno dejavnost, znesek zagonskih stroškov, oblike odgovornosti med delovno organizacijo in ustanoviteljem in ime ter pooblastila * poslovodnega organa. Do konstituiranja je delovna organizacija „v ustanavljanju" in lahko opravlja poskusno proizvodnjo, nastopa na tržišču, se združuje v samoupravne interesne skupnosti in opravlja druge posle. Delovna organizacija v ustanavljanju ima kot organ upravljanja ustanovitelja svet, v katerem je polovica članov ustanovitelja, polovico pa volijo delavci delovne organizacije v ustanavljanju. Delovna razmerja take delovne organizacije sklepa njen svet (oziroma začasni poslovodni organ), delavci pa organizirajo začasno temeljno organizacijo. Odnosi med delovno organizacijo v ustanavljanju in začasno temeljno organizacijo pa sc urede s samoupravnim sporazumom, ki neha veljati z dnem vpisa delovne organizacije v sodni register.
I o stran ste napisali sami!— To stran ste
kultura
in
izobra-
ževanje
jugosUviia jugosIaviia'
Filatelistični kotiček
Kako do znamk?
Veliko žetev bodo imeli letos zbiralci znamk s športnimi motivi. O znamkah, ki so izšle ob zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku, smo že pisali, zato naj tokrat povemo kaj več o poplavi znamk, ki so že ali šele bodo izšle ob 21. letnih olimpijskih igrah v Montrealu.
Odveč bi bilo naštevati, v katerih državah bodo izšle ..olimpijske znamke"; tudf v Jugoslaviji jih pripravljajo. Zal pa je tako, da bodo jugoslovanski zbiralci spet prepuščeni lastni iznajdljivosti ali prekupčevalcem, saj doma nimajo dovolj založenih filatelističnih trgovin in tujih znamk ni moč kupiti, ker jih nimajo zaradi „objektivnih“ razlogov. Tako so zbiralci odvisni zgolj od iz-menjevalne avdicije z mednarodno udeležbo trgovcev z znamkami. Postopek, kako priti do tujih znamk, je zelo zapleten in težak; kos mu niso zlasti mladi zbiralci, zato tudi najvnetejši zbiralci zmank s športno motiviko pogosto ostajajo brez njih.
Prav bi bilo, da bi starejši filatelisti pomagali mladim.
ANDREJ ARKO
RAZSTAVA DOMAČIH IZDELKOV
Kljub temu da sta danes znanost ■. in tehnika prodrla že na vsa področja človekovega ustvarjanja in je tudi mnogo umetnin delo strojev, še najdemo preproste ljudi umetnike, ki v samotnih trenutkih ustvarjajo čudovito lepe izdelke.
O tem smo se lahko prepričali na razstavi ročnih izdelkov prejšnji teden v Dobovi; razstavo je pripravila komisija za družbeno aktivnost žensk. Zame je bila ta razstava res edinstveni dogodek. Stene v učilnici so bile obložene s pleteninami, vezeninami, gobelini; dela so prikazovala prizore iz življenja ljudi, poustvarila so pokrajine, videli smo pravljične in sanjske podobe. Zlasti so me presenetili izdelki iz lesa. Razstavljeni so bili res lepi umetniški, topli, domači, razumljivi izdelki.
RENATA ZAJC Veliki Obrež Dobova
.g
50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA - Amalija in Franc Lamovšek iz Dolnjih Jesenic pri Mokronogu sta si prvikrat rekla „da“ 7. februarja 1926. Zaradi bolezni pa sta si „zlati da“ rekla šele ob 1. maju letos. Zlato poroko sta praznovala v krogu petih otrok, vnukov, sorodnikov in sosedov, ki jima vsi skupaj želijo še mnogo srečnih let življenja v dvoje.
„Niste upravičeni!”
Dijakinja ni dobivala štipendije kljub podpisani štipendijski pogodbi
Pri Skladu za štipendije pri skupščini občine Brežice je 3. julija lani Vida Šepec iz Rakovca vložila prošnjo za šolanje na gimnaziji v Brežicah. 13. septembra lani je prejela pogodbo (št. 67-124/75-6) o štipendiranju iz združenih sredstev za čas od 1. septembra 1975 do 30. junija 1976; višina štipendije je znašala 851 dinarjev.
Na večkratno opozarjanje, da ne dobiva štipendije, je Skupnost za zaposlovanje (Sklad za štipendije Celje) poslala 14. junija 1976 prosilki dopis (št. 01/15): ..Priloženo vam vračamo vašo nekompletno prošnjo za štipendijo iz združenih sredstev. Obveščamo vas, da za šolsko leto 1975/76 niste več upravičeni do štipendije, ker niste pravočasno kompletirali vaše vloge." Itd.
Zastavlja se vprašanje, kako je bilo mogoče podpisati omenjeno štipendijsko pogodbo, če prošnja ni bila popolna? Zakaj od prosilke nihče ru zahteval dodatnih „papir-jev“? Kje je ležala dokumentacija od podpisa pogodbe do 14. junija 1976?
Pa še tole: 23. junija 1976 je Skupnost za zaposlovanje Celje -enota Brežice poslala prosilki vabilo, naj takoj prinese prošnjo za štipendijo, ki ji je bila zavrnjena v Celju,
4. julij: Miklavž spet vabi
Srečanje delavcev, borcev, vojakov, mladine, občanov
Ob dnevu borca je srečanje pri Miklavžu na Gorjancih že kar tradicionalno; vsako leto se ga udeleži več tisoč delavcev, borcev, vojakov, mladine in občanov izpod Goijancev.
Letošnje srečanje pripravlja sindikat 1MV s sodelovanjem komande novomeške garnizije, kajti lani so se pripadniki JLA, mladina in delavci IMV dogovorili, da bodo bodoča srečanja pripravljali skupaj. Za tokratni 4. julij so preskrbljeni avtobusni prevozi, kultumo-zabavni program in šaljiva tekmovanja pa bodo prisotna razvedrila. Udeleženci bitke pri Miklavžu 31. marca 1942 bodo obudili spomine na težke dni, vojaki bodo izvedli napad na bunker'in taktično vajo, za glasbo bosta poskrbela ansambla Pere Dimitrijcviča iz Ljubljane in novomeške garnizije. Tehničnemu zboru pionirjev in ter športno-šaljivemu
#»:
k
ROČNI IZDELKI - Komisija za družbeno aktivnost žena pri SZDL v Dobovi je prejšnji teden priredila 2. razstavo ročnih izdelkov. Razstava je vzbudila precej zanimanja med Dobovča-ni. (Foto: Veljko vid)
tekmovanju bo sledilo partizansko srečanje.
4. julija bodo k Miklavžu vozili avtobusi iz naslednjih krajev (v oklepaju ura odhoda): Podgrad (6.50), IMV (7.10); Cerov log (8.25), Orehovica (8.29), Mokro polje (8.37), IMV (8.50); Gabrje (8.00), Brusnice (8.06), Ratež (8.10), Mali Slatnik (8.20), IMV (8.30), Gabrje (7.45), Stopiče (8.15), IMV (8.25); Cerov log (8.12), Vrhpolje (8.15), tozd ..Podgorje" Šentjernej (8.25), IMV (8.55); OS Žužemberk (7.50), Dvor (7.58), OŠ Dol. Toplice (8.12), OS Vavta vas (8.20), IMV
(8.40); Dobrnič (8.00), OS Mirna peč (8.20), Jablan (8.25), IMV
(8.40); Mokronog (8.00), Mirna (8.15), Trebnje (8.25), IMV (8.50); Bučka (8.00), Smarjeta (8.30), IMV
(8.50); Škocjan (8.00), Bela Cerkev (Prešeren, 8.15), IMV (8.40); Črnomelj (8.00), Semič (8.20), Suhor
(8.40); Brežice (7.30), Raka (8.05), IMV (8.40); Poljane (8.17), Podturn (8.25), Dol. Toplice (8.30) - IMV
(8.50); Prevole (7.30), IMV (8.40); Novo mesto (8.55).
Enosmerni promet bo: Na straži-Miklavž od 8.00 do 12.30 in od 14.30 do 16.00; Miklavž-Na straži pa od 13.00 do 14.00 in od 16.30 do 20.30.
POMAGALI SMO TOLMINCEM
Akcijam za pomoč Tolmincem, ki jih je prizadel hud potres, smo se pridružili tudi učenci senovške osnovne šole. Začeli smo zbirati prostovoljne denarne prispevke. Nas cilj’je bil 5.000 din, približali pa smo sc mu že prvi dan, saj smo zbrali okoli 4.000 din. Spet smo šli v akcijo in dokončno zbrali 5.380 din kar je veliko za tako majhno šolo. Učenci smo zelo veseli, da smo lahko pomagali ljudem, ki so v sti-s ki
ME i KA MACUR OŠ Senovo
Spet kiparska dela
Danes se začenja v Kostanjevici 15. Forma viva
Danes se bodo v Kostanjevici spet oglasila dleta kiparjev, udeležencev 15. Forme vive. V za-
PASTELNA DVORANA BOŽIDARJA JAKCA
V soboto, 3. julija ob 18. uri, bodo v kostanjeviškem gradu odprli „pastelno dvorano" akademskega slikarja Božidarja Jakca. Razstavo umetnikov pastelov bo odprl dr. Marjan Brecelj, predsednik republiške skupščine, o slikarju in njegovem delu pa bo govoril prof. dr. Jože Kastelic. Slovesnost bo združena s koncertom Slovenskega okteta, ki bo v Kostanjevici ponovil spored, pripravljen za 25-letnico njegovega i delovanja.
na Skupnost za zaposlovanje Bre-žice.
Krajevna konferenca SZDL Kapele, ki je prosilkino prošnjo priporočila in opozarjala na neizplačeva-nje štipendije, meni, da je tako poslovanje neprimerno, še posebno zato, ker so prosilkini dokumenti ležali v predalu, nenadoma pa se je nekdo spomnil, da je prošnja nepopolna. Kljub temu da je bila pogodba že podpisana!
DAMJAN VAHEN sekretar 10 KK SZDL Kapele
KMALU POSAVSKA TURISTIČNA ZVEZA
21. junija je bil na Libni sestanek, na katerem so predsedniki in tajniki turističnih društev Posavja sklenili, da naj se čim prej ustanovi Posavska turistična zveza, podpišejo samoupravni sporazumi, izdela statut in določi predračun bodoče zveze. Z ustanovitvijo nove zveze se bo razpustila Občinska turistična zveza Brežice, sedež Posavske turistične zveze pa bo v Brežicah. Sklenili so tudi, da se bo nova zveza takoj povezala z ostalimi regionalnimi turističnimi zvezami in Turistično zvezo Slovenije.
D. V.
RVS IZ KRŠKE OBČINE NA POHODU
V času od 12. do 20. junija so osnovne organizacije ZRVŠ občine Krško opravile več orientacijsko-taktičnih pohodov, na zadnjem 20. junija pa so znanje iz vojaških veščin potrdili. Poleg pohoda samega, na katerem so se RVS seznanili z vrstami zased, ki so jih postavile teritorialne enote, so se pomerili še v streljanju z zračno puško, v metanju bombe, skoku v daljavo, praktično pa so dopolnili znanje, ki so si ga pridobili na poprejšnjih predavanjih. Udeležba je bila zelo dobra, prav tako tudi organizacija in izvedba, za kar gre zahvala vsem, ki so~ pri tem sodelovali. Najbolje se je izkazala OO ZRVS Leskovec pri Krškem.
D. VLADI C
Težave na Mirni
Odkar smo na Mimi dobili telefonsko centralo, imamo kar naprej z njo težave. Naročniki se jezimo, intervenirali smo že na pošti in pri upravi, a se ni nič spremenilo. Se vedno se zelo pogosto namesto naročenih in želenih telefonskih številk oglašajo druge, tudi iz krajev, Id jih nisi klical, vse pa seveda na naročnikov račun! Odgovor je preprost: telefonska centrala ni v redu.
Tako stanje je vsem dobro znano, a vendar niso nič ukrenili, da bi ga spremenili. Upravnica pošte se sicer trudi, da bi ustregla naročnikom, a velikokrat zaman. Dogaja sc tudi, da avtomatski števec kar naprej šteje impulze, kar gre seveda v škodo telefonskega naročnika.
Javno vprašujem Podjetje za ptt promet Novo mesto, koliko časa bo še trajalo tako stanje? Se slabo delujoča avtomatska centrala ne da popraviti ali zamenjati?
Ce naročniki redno plačujemo takso, naročnino in telefonske storitve, menim, da to zahteva moralno odgovornost podjetja do nas. Kot dokaz naj navedem, da sem moral plačati za februar 3000 impulzov več, kakor pa sem jih porabil. V dinarjih je to 1500 dinarjev. Podjetje je napako sicer popravilo, vendar se lahko zgodi, da napak ne bodo opazili.
FRANJO BULC Mirna
Uzakonjena himna
Republiški IS pripravil zakon o slovenski himni
Republiški izvršni svet se zavzema za to, da bi čimprej sprejeli zakon o slovenski himni, češ da to zahteva tudi pred dvema letoma sprejeta ustava SRS.
Zakonski predlog, ki ga je pripravil izvršni svet, jpošteva stalisče-sklep republiške konference Socialistične zveze, naj bi kot himno uzakonili skladbo Davorina Jenka »Naprej, zastava slave!" z besedilom pesmi Simona Jenka. SZDL je tudi predlagala, naj bi kasneje že precej zastarelo besedilo himne zamenjali s sodobnejšim oziroma s primernejšim, ki bi ga dobili po razpisu javnega natečaja.
In kdaj bomo lahko slišali slovensko himno? V predlogu zakona med drugim preberemo, da „na proslavah, paradah in drugih slavnostih v SR Sloveniji, ki so tako pomembne za delavce, delovne ljudi in občane, da je na njih primemoJzraziti simbol slovenske državnosti." To bo na političnih, kulturno umetniških, športnih in drugih manifestacijah in ob drugih priložnostih. Rečeno pa je tudi tole: „Ce se himna SR Slovenije izvaja hkrati s himno SFRJ, se izvede najprej himna SFRJ."
vetiju starinskega gradu bodo do 30. avgusta ustvaijali kipaiji iz šestih držav: Krekel in Erih van Spronsen iz Nizozemske, Tone Demšar in Milan Stani-savljevič iz Jugoslavije, Antoni-na Wysocka — Jonczak iz Poljske, Brad Goldberg iz ZDA, Hi-demasa Fujimaki iz Japonske in Artur Rosa iz Portugalske.
Do zdaj se je kostanjeviških kiparskih simpozijev, kakor tudi imenujemo Formo vivo, udeležilo 68 kiparjev iz 24 držav. Zastopali so 29 narodov, živečih na vseh zemljinah. Ustvarili so galerijo 97 kipov, izklesanih iz panonskega hrasta.
Najvišjo plastiko je do zdaj ustvaril Džordže Kreča iz BiH. Kip je visok enajst metrov in je najvišji v EvropL Zanimivo je tudi to, da je poleg domačih umetnikov do zdaj največ kiparjev sodelovalo iz Japonske.
Občasno izhajajo tudi umetniški katalogi, ki v besedi (v petih svetovnih jezikih) in sliki zaobjamejo „do-gajanja" na Formi vivL Kataloge prejmejo vse največje knjižnice, umetnostna združenja in galerije doma in po svetu. Pravkar prihaja iz tiska že osma zapovrstna knjiga.
I. Z.
Zlati jubilej
Te dni slavi 50-letnico ustanovitve občinski pihalni orkester iz Trebnjega. Jubilej bodo počastili z dvema prireditvama. Prva bo v soboto na Mimi, druga bo v nedeljo, 4. julija, v Trebnjem s sodelovanjem devetih godb oziroma orkestrov.
Na trebanjskem koncertu bodo nastopili: godba Sandrik iz CSSR, orkester iz Duge Rese, papirniški pihalni orkester iz Vevč, mestna godba iz Metlike, novomeški pihalni orkester, črnomaljska godba na pihala, gasilska godba iz Kapel, pihalna godba iz Alpine v Žireh ter domači trebanjski pihalni orkester.
Koncerta v obeh krajih bosta vključena v proslavljanje 4. julija — dneva borcev, zato bo jubilej domače^ pihalnega orkestra še bolj slovesen.
33 samorastnikov
9. taborsko srečanje likovnih samorastnikov v Trebnjem z mednarodno udeležbo — Konec tabora 3. julija
Dnevi kulture in umetnosti v trebanjski občini so dosegli vrh z‘9. taborom likovnih samorastnikov, ki ga je 24. junija zvečer v imenu pokrovitelja CZP Dolenjski list odprl njegov direktor Tone Gošnik.
Po predstavitvi letošnjih udeležencev tradicionalnega taborskega srečanja in podelitvi diplom do četrtka prispelim slikarjem in kiparjem (vseh je 33), je priredil železničarski tamburaški orkester iz Karlovca pod vodstvom Franca Gabrovca celovečerni koncert.
Ta večer so javnost seznanili tudi z izidom ..Samorastniške besede", literarne publikacije, v kateri sodelu-| jejo pretežno v trebanjski občini živeči avtorji, likovno gradivo pa je iz zakladnice trebanjske galerije samorastnikov. Odlomke iz tokrat objavljenih del posameznih avtorjev sta prebrala Zvonka in Jože Falkner.
Čeprav bomo o 9. taborskem srečanju še pisali, naj že zdaj povemo, da ima mednarodno udeležbo. Med drugimi sodeluje na njem tudi gambijski slikar Momodou Ceesay, čigar samostojno razstavo so v trebanjski galeriji odprli v soboto. Letošnji ta-
bor ima rekorderja - slikarja Antona Plemlja iz Ljubljane, ki se je udeležil vseh dosedanjih taborskih sre-
_	L	z.
Trebanjsko
presenečenje
Lno izmed nepričakovanih presenečenj letošnjega IX. tabora likovnih samorastnikov Jugoslavije je razstava afriškega umetnika Momodua Ccesaya iz Gambije, ki jo je v trebanjski galeriji v soboto zvečer odprl član izvršnega sveta skupščine SRS in republiški sekretar za mednarodno sodelovanje Marjan Osol-
nik. Trebnje je po njegovem mnenju posebno dober primer razraščanja kulture izven velikih središč. Slikar-
ja je zatem predstavil ravnatelj Modeme galerije Zoran Kržišnik; umetnost zahodne Afrike na naših tleh je žlahtna poživitev naših spoznavanj kulture ljudstev, o katerih pravzaprav zelo malo vemo. V svojem domačem jeziku je nato govoril tudi slikar Momodou Ceesay, ki so ga številni obiskovalci razstave prisrčno pozdravili. - Večer afriške folklore, ki so gq pripravili afriški študentje iz Slovenije, je sklenil prireditev nadpoprečne kulturne vrednosti.
Na začetku „dolgega vročega poletja" kulturnih prireditev na Dolenjskem ne manjka. Celo obilica jih je, več kot prejšnja leta ob tem času. Številne, že napovedane, bodo kasneje.
V Šentvidu pri Stični je vse pripravljeno za nedeljski pevski tabor, vrh tamkajšnjega kulturnega tedna in največjo vseslovensko pevsko manifestacijo, kjer bo sodelovalo tudi več zborov iz dolenjskih občin.
Poletje kulture
Trebanjci so na 9. tabor, odprt pred tednom dni, povabili 33 jugoslovanskih likovnih samorastnikov, tem pa so se pridružili še nekateri iz tujine. Tabor je osrednja prireditev ,,dnevov kulture in umetnosti", ki so jih letos organizirali v trebanjski občini že tretjič zapovrstjo.
Ob koncu minulega tedna se je Dolenjska spremenila v en sam oder za nastope slovenskih vokalnih oktetov, udeležencev tradicionalnega srečanja v soboto na šentjemejskem hipodromu. Tokrat je nastopilo 38 oktetov, največ do zdaj.
Danes se začenja nova manifestacija v Kostanjevici. To je mednarodni kiparski simpozij Forma viva, katerega udeleženci bodo spet obogatili edinstveno galerijo lesenih skulptur na prostem poleg starinskega samostana, ki dandanes služi predvsem kulturi.
Med tem pripravljajo Novo-meščani vse potrebno za Dolenjsko slikarsko kolonijo, ki se bo začela nekako sredi tega „dolge-ga vročega poletja" ter dala umetnostnim hramom nova izvirna umetniška dela udeležencev.
To kajpak ni vse, saj je treba k vsemu temu prišteti še druge, morda manj „zveneče“ manifestacije, ki bodo zdaj v tej zdaj v oni naši občini. Na „svoj račun" bodo prišle predvsem galerije in druga razstavišča, ki bodo tudi to poletje odprta na stežaj. l	I.	ZORAN
ŽUPANČIČEVA SPOMINSKA ZBIRKA - V adaptiranih prostorih Župančičeve rojstne hiše v Vinici so v nedeljo odprli na novo urejeno in razširjeno spominsko zbirko velikega pesnika. V kulturnem programu so sodelovali viniška folldorna skupina, iralca Stane Starešinič in Marjana Jaklič ter črnomaljski ženski pevski zbor. Na sliki: predsednik izvršnega odbora črnomaljske kulturne skupnosti Janez Kramarič. (Foto: A. Bar-telj)
ZGLEDNI IZDELKI - Konec tedna so odprli vrata javnosti učenci in učitelji sevniške posebne šole, kot je že lepa navada te ustanove s pestro razstavo izdelkov. Zanje so v glavnem uporabljali odpadni material, ki jim ga je odstopila sevniška industrija. (oto: Železnik)
RAZSTAVA IN PREDAVANJE - Prejšnji torek so v razstavnih prostorih ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice odprli razstavo „Rainer Maria Rilke - ob stoletnici rojstva". Ob tej priliki je o velikem avstrijskem pesniku, tvorcu znamenitih , Devinskih elegij", predaval direktor Avstrijskega kulturnega inštituta iz Zagreba dr. Harald Kreid. Naslov njegovega predavanja je bil „Rilkc - nesodoben sodobnik".
LIKOVNA DELA OTROK - Do konca prejšnjega tedna je bila v ljubljanski Pionirski knjižnici odprta razstava likovnih del, ki so jih v zadnjih treh mesecih izdelali v kiparskem oddelku likovne sekcije Pionirskega doma osnovnošolci in predšolski otroci pod strokovnim vodstvom kiparja Dušana Tršarja. Razstavljalo je 50 otrok.
FILMSKA ..POSLASTICA" V Ljubljani so z dokajšnjo zamudo začeli vrteti film režiserja Lordana Za-franoviča „Pasijon po Mateju". Filma, ki prikazuje stapljanje vasi v mesto, prehajanje iz kmečkega v delavski razred, lani niso uvrstili v tekmovalni spored puljskega festivala. Pri kritiki pa je film požel ogromno hvalo, zato so uradnim festivalskim ocenjevalcem očitali netaktne pomisleke in celo strahopetnost ob prikazu izredno žgoče sodobne teme. Filma ne kaže zamuditi; prihaja tudi v novomeški kino „Krka ‘!
KONGRES PISATELJEV SZ -Prejšnji ponedeljek se je v Moskvi začel 6. kongres sovjetskih pisateljev. Osrednja tema kongresa, ki mu prisostvuje 550 delegatov, je oris nalog sovjetskih pisateljev v luči sklepov 25. kongresa KP SZ.
St. 27 (1406) - 1. iuliin 1976
ISKRA ŽUŽEMBERK -
S TRDIM DELOM ZA BOLJŠI JOTRI !
ISKRA ŽUŽEMBERK ...
Ob sodobnih proizvodnih prostorih rasteta nova poslovna zgradba in obrat družbene prehrane. (Foto: Marko Klinc)
ISKRA 2U2EMBERK - S TRDIM DELOM
V	LEPŠO PRIHODNOST
16 LET SKUPNIH NAPOROV IN SAMOODREKANJA
Od ustanovitve žužemberške-ga obrata Iskre 1. maja 1960 je minilo 16 let; takrat so del montaže iz Vižmarjev preselili v bivši zadružni dom v Žužemberku. V začetku je bilo zaposlenih 12 delavcev, ki so v prvem letu proizvodnje naredili 800.000 kosov kolutastih kondenzatorjev, ki so bili namenjeni le za proizvodnjo radijskih
aparatov za potrebe Iskre. Z nastankom proizvodnje televizijskih aparatov leta 1962 so se v sami Iskri znatno povečale potrebe, zato so tudi v Žužemberku razširili asortiman in leta 1963 naredili že 8 milijonov kondenzatorejv in zaposlovali v tem letu 145 delavcev. Svojo prodajno mrežo so razširili tudi v ostale elektronske industrije v
Jugoslaviji in s tem seveda povečevali proizvodnjo ter leta 1965 izdelali 24,5 milijona kondenzatorjev, zaposlenih pa je bilo že 364 delavcev. Leta 1970 so zaposlovali 430 delavcev. To so bili po večini delavci iz Žužemberka in okolice. Usposobili so lastne strokovne kadre, le visoki kadri so prihajali od drugod. Vseskozi so mislili tudi na mehanizacijo, ter s tem povečevali proizvodnjo ter izboljšali delovne pogoje. Dokler so bili edini proizvajalci keramičnih kondenzatorjev v Jugoslaviji, so pokrivali celotne potrebe po teh izdelkih na domačem trgu. Ko pa se je pojavil konkurent Elektronska industrija v Gevgeliji, je za Žužemberčane minila zlata doba, saj jim je ostalo odslej le 25 % jugoslovanskega tržišča.
Natika.ije in spajkanje kolutov kondenzatorjev (Foto: Marko Klinc)
V	zadnjem času so naredili precej na področju avtomatizacije. Avtomatizirali so del proizvodnje, tako da je na določenih področjih ročno delo prisotno samo še na prav majhnih serijah. Lanskoletna kriza, ko se je domače tržišče močno zaprlo in ko so v Žužemberku nekaj časa delali le s 3/4 zmogljivosti, je povzročila negativno bilanco, ki so jo pokrile ostale TOZD v IEZE. Takoj so iskali rešitev in jo našli v povečanju izvoza, kjer pa je seveda močna konkurenca, saj so ostali proizvajalci ponudili nižje cene, kakršnih v Žužemberku niso
Sortiranje kondenzatorskih kolutov po kapaciteti (Foto: Marko Klinc)
Začeli so se preusmerjati na izvoz, vendar pri tem niso dosegli želenih uspehov. V novi tovarni, ki so jo takrat začeli graditi, so želeli začeti z novim proizvodnim programom, vendar jim
to zaradi objektivnih težav ni uspelo, tako da so ostali pri dotedanji proizvodnji. Kljub vsem težavam pa je proizvodnja naraščala, razen tega so še zgradili vrtec in dom Ljudske tehnike, Iskrini delavci pa so bili in so nosilci napredka v kraju in okolici.
mogli doseči kar čez noč. Potrebno je bilo uvesti nove prijeme predvsem na organizacijskem področju. Zavedajo se, da imajo notranje rezerve, in da bi z boljšo organizacijo dela in poostreno delovno disciplino hitro dosegli ugodne rezultate, kar bi prispevalo k uspešnejši konkurenčnosti na domačen in tujem 1 tržišču. V srednjeročnem načrtu pa imajo nove programe — najmodernejše elemente s področja keramičnega kondenzatorja. Ti programi so sicer veza-
Metalizacija kondenzatorjev ... (Foto: Marko Klinc)
ni na določene investicije, vendar so prepričani, da jim bo to uspelo izpeljati in s tem zagotoviti nadaljnjo perspektivo tovarne. Tako naj bi se proizvodnja fizično povečala za 40 %, vrednostno pa do leta 1980 od sedanjih 5,2 milijarde na 12 milijard dinarjev. Predvidevajo tudi večjo zaposlitev, kot je začrtana v smernicah, saj je Suha krajina nerazvito področje, na katerem je še mnogo ljudi nezaposlenih. Rast zaposlitve naj bi predvidoma znašala okoli 6 %. 4 Velik poudarek dajejo v žužem-berški Iskri tudi izobraževanju in želijo svoje ljudi čimbolj usposobiti. Zaposlenim omogočajo izredno šolanje in s tem pridobivanje kvalifikacij, razen tega pa štipendirajo strokovne kadre na srednjih in visokih šolah.
MARKO KLINC
 ^
Osnovna šola
XV. SNOUB-BELOKRANJSKA,
Metlika
razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas za
DELAVKO V TAJNIŠTVU ŠOLE
Pogoj: končana 4-letna upravno-administrativna ali tej sorodna šola z znanjem strojepisja in blagajniškega poslovanja.
Razpis velja 1 teden po objavi. Prijave sprejema ravnateljstvo
V!2lf________________________________________________)
PROIZVODNO
GRADBENO
PODJETJE
GRADNJA ŽALEC
INDIVIDUALNA GRADNJA je lahko še cenejša, če uporabljate pravilne materiale. Uporabljajte naš novi izdelek MONTAŽNO TRIPREKATNO GREZNICO
in prihranili boste denar in čas.
KAKO? Sporočite svoje želje nam ali trgovini z gradbenim materialom na vašem območju. Ponudili vam bomo več tipov montažnih triprekatnih greznic odvisno od števila oseb v gospodinjstvu.
IN KAJ MORATE STORITI SAMI? Izkopljite jamo, betonirajte tla in vaše glavno delo je končano. Montaža je enostavna in hitra. Prihranek na ceni, času in delu je od 40 — 60 % v primerjavi s klasično izvedbo.
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIR AMO
Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA Žalec,
Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov, Latko-va vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027.
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov.
OBVESTILO IMETNIKOM NEPRIJAVLJENIH RADIJSKIH IN
TELEVIZIJSKIH
Po republiškem zakonu o javnem obveščanju mora vsak imetnik prijaviti radijski ali televizijski sprejemnik zavodu RTV Ljubljana ter zanj plačevati mesečno naročnino. Opustitev prijave in izmikanje plačilu naročnine je prekršek, za katerega je določena denarna kazen do višine 10-kratne mesečne naročnine. Hkrati mora kršilec za nazaj poravnati neplačano naročnino.
Ker je znano, da je v SR Sloveniji določeno število neprijavljenih radijskih in televizijskih sprejemnikov. Radiotelevizija Ljubljana kot pooblaščena organizacija združenega dela za vodenje evidence o sprejemnikih in pobiranje naročnine, obvešča vse občane in pravne osebe, ki iz kakršnegakoli razloga doslej še niso prijavili svojih radijskih in televizijskih spremejnikov, da lahko to store v času od 1. do 30. junija 1976 brez materialnih obveznosti za nazaj in drugih nevšečnih posledic, ki so običajne pri prepozni prijavi ali odkritju neprijavljenega sprejemnika. Prijave na predpisanih obrazcih sprejemajo:
— pooblaščeni inkasanti in kontrolorji za naročnino
SPREJEMNIKOV
RTV LJUBLJANA
Obračun naročnin Poštni predal 264-V
Pišite čitljivo s tiskanimi črkami
Prijava snrnjcmnilia
i, i, i ■ i, , i
* Obkrožite ustrezno številko 19
I I I I I
N. PL |V. N. I.P.V.
3 Priimek
Sl
Ime
a «
Naselja — ulica In hlina itavllk«
Pošta
6 Poklic
1 delaveo
2 uslužbeneo
3 kmet
4 obrtnik
5 upokojeneo
6 gospodinja
7 dijak, itud., va|enec
8 kult. prosv. del.
9 svobodnega poklica 10 ostalo
1 privatnik	6	gosp organ.
2 šola	7	gostišče
3 bolnišnica	8	obrt. delav.
A drž. organ, zavod 9	trgovin*
S druib. organizacija____________________
Vrsta sprejemnika*
aobnl
UKV stereo ostali črni TV barvni TV
prenosni
1
2
3
7
8
v avtu
4
5
6 9 0
Znamka
sprejem.
Tov. št.
Reg. it. avtomobila
Evld. št. le
prijavljenih sprejemnikov
TV
— vse pošte v SR Sloveniji
— služba obračuna naročnin, recepcija novega RTV centra v Moše Pijadejevi ulici in recepcija v Tavčarjevi ulici 17 zavoda Radiotelevizija Ljubljana v Ljubljani
— recepcija Radia Koper v Kopru, Ul. OF 12
— recepcija Radia Maribor v Mariboru, Koroška ul. 19 Na navedenih krajih dobite tudi prijavne obrazce. Sprejemnik lahko prijavite tudi tako, da izrežete iz časopisa prijavni obrazec, ga izpolnite in pošljete na naslov Radiotelevizija Ljubljana, Obračun naročnin, 61000 Ljubljana, Tavčarjeva 17.
OBČANI PLAČUJEJO NAROČNINO:
— za VSAK televizijski sprejemnik
— za EN radijski sprejemnik, ne glede na število nadaljnjih radijskih sprejemnikov, prijavljenih na istega imetnika v enem gospodinjstvu
— za VSAK radijski sprejemnik v avtomobilu, ne glede na število ostalih prijavljenih radijskih sprejemnikov v enem gospodinjstvu Pravne osebe plačujejo naročnino za vsak radijski in vsak televizijski sprejemnik.
RADIOTELEVIZIJA
LJUBLJANA
Podpla naročnik«
J
BREZSKRBNA STANKOVA OTROŠKA LETA
V	hribih nad Mokronogom je majhna vasica. Takrat je imela komaj 12 hiš. Obkrožena z gozdovi je bUfr fcot otoček sredi širnega morja.
tej vasici so potekala Stanku otroška leta. Osnovno šolo je koval skupno z drugimi vaškimi otroci v Mokronogu. Joj, koliko zimskega veselja so užili na poti v šolo! Čeprav so imeli do nje skoraj uro hoda, je pot ob otroški razposajenosti, kepanju in drsanju hitro minila, zlasti, kadar so se lahko peljali
V	šolo kar s sanmi. V dolini so bili kar prehitro, pot proti domu pa je bila težja. Mladi rdečeličneži so domov prisopihali mokri in utrujeni, predvsem pa lačni. Skrbne mame so pravočasno poskrbele za izdatno kosilo. Žganci s kislim zeljem ali repo, ložol, včasih celo klobasa ali drugo Suho meso jim je šlo v slast kot koscem ob košnji. Potem so se spravili na toplo kmečko peč, dokler ni Jjilo treba pomagati pri domačih opravilih in se pripraviti za šolo.
Bilo jim je lejx>, a vendar so komaj čakali pomladi, ki jim je prinašala novih radosti. Takrat, ko se prebuja bukov gozd, ko zacveto zvončki, trobentice in vijolice, ko polagajo ptički jajčeca v skrbno zgrajena gnezda, takrat je pot v šolo in tudi v domači okolici vse drugače.
Spomladi leta 1941 je hodil v tretji razred osnovne šole. Doma je imel še starejšega brata Toneta. Bil je delavec in se je vozil vsak dan na delo v tovarno usnja v Mokronogu. Mlajša sestrica Tinca je imela komaj 5 let Mucka Pika je vedno dremala za toplo pečjo, pes Floki pa se je podil z njim po vasi. A pes mu je bil tudi zvest Ko se je Stanko vračal iz šole, mu je pritekel naproti prav do gozdne poti Veselo mu je mahal z repom, kakor da bi mu hotel prvi povedati vse novice dopoldneva.
ZAKAJ NISO VSI VOJAKI PRIJATELJI?
Kakor temen oblak zakrije prijetno pomladansko sonce, tako je sovražna vojska tisto pomlad zatemnila otroško razigranost
Dotlej je videl Stanko vojake naslikane le v knjigah. Takrat se namreč otroci niso vozili, tako kot danes na počitnice ali daljše izlete. Jugoslovanske vojake je videl le, ko so se brež pušk in utrujeni, brez reda vračali na svoje domove, ko je Jugoslavija v nekaj dnevnih vojne kapitulirala. Kaj pomeni ta učena beseda? Ko so vdrli sovražni vojaki Nemci, Italijani, Madžari in Bolgari na jugoslovansko ozemlje, se naši vojaki zaradi izdajstva niso mogli pravočasno upreti. Naša vlada je podpisala listino, da se preda, in s tem dovolila brez nadaljnjih borb sovražniku vstop in bivanje na našem ozemlju.
V	tistih mračnih aprilskih dnevnih otroci niso hodili v šolo. Potem, 11. aprila, so se pripeljali v Mokronog nemški vojaki na tankih in avtomobilih. Domačini so se umaknili v hiše in le nekaj jih je pozdravilo njihov prihod. Otroci so vojake radovedno opazovali. Tudi Stanko je bil radoveden, kakšni so pravi vojaki s puškami in čeladami. Sprva so se mu zdeli imenitni
Učitelji in domačini so hodili zaskrbljeni in sklonjenih glav. Oče je spet ob večerih obujal spomine iz prve svetovne vojne. Spomin na očeta, ki je padel daleč nekje na Soški fronti, mu ni nikoli zbledel. Stanko je njegova pripovedovanja seveda napeto poslušal, a do srca mu še niso segla. Vse preveč zanimivi so bili ti nemški pravi vojaki.
Otroci so si kaj kmalu izrezali iz lesa puške in sc z njimi podili med lušami. Mame so jim take igre branili. TiMi Stankova mama ga je opozarjala, naj se ne igra vojske, _saj je
jmafine, jih celo streljajo, požigajo slovenske knjige, rušijo kulturne spomenike, požigajo hiše, bombardirajo mesta. Stanko se je ob maminih besedah za hip zamislil, potem pa je te besede spet pozabil.
Proti koncu aprila je otroke že stisnila prva nesreča, ko je njihov vrstnik Jože v grmovju našel pravo bombo. Radoveden jo je ogledoval, ji odvil pokrovček in s kamnom udaril po njej. V hipu je bil mrtev. Bomba mu je raztrgala obraz in prsi. Fraticptu je močno poškodovala desno'roko, Milanu pa so morali zaradi pošRudb odrezati nogo.
Maja so otroci ugibali, kam bodo Šil to leto na šolski majski izlet. Morda na Mirno ali pa celo v Trebnje? Učitelji pa so jim povedali, da ne bodo šli nikamor. Tako so se otroci počasi srečevali s težavami, ki jih je prinašala vojna.
Sredi maja je ostal Tone brez dela. Nemci so stroje iz mokronoške tovame selili v Slovenske Konjice. Odvažali so surove kože in vabili tudi delavce, naj gredo na delo na Štajersko. Nekaj delavcev je res odšlo. Tone je ostal na kmetiji.
Domačini so prestrašeno poslušali streljanje, ki je prihajalo iz Trebanjske doline. 2. maja je pokalo kar nekaj ur. Pozneje so zvedeli, da so se kmetje nekje pri Trebnjem zaradi ži-1 veža spopadli z Italijani. Padle so prve žrtve. Ustrelili so celo nekega očeta osmih otrok. Tudi zaprli so jih precej. Toneta ni bilo takrat dva dni doma in domači so že mislili, da so ga zaprli A Tone se je vrnil, ni pa povedal, kje je bil, čeprav jim je natančno pripovedoval, kaj delajo Italijani v Trebnjem in Nemci na Mimi in v Mokronogu. Tone je bil član Komunistične partije in je hodil po vaseh organizirat odbore Osvobodilne fronte.
Nekega toplega majskega jutra, ko je bukov gozd že ozelenel in so bile jablane v polnem cvetju, so se nemški vojaki pripeljali tudi v Stankovo rojstno vas. Ze na poti v šolo, ko so umih nog tekli po bližnjici, so otroci slišali brnenje avtomobilov. Postali so zaskrbljeni. Ali je res to, kar pripovedujejo starejši? Kaj se bo danes zgodilo z domačimi? Ta dan je njihov smeh utihnil.
S	strahom so se opoldne vračali proti domačemu kraju.
V	vasi ni bilo več vojakov. Domačini so stali v skupinah. Nekateri so jokali, tarnali, drugi so le-te tolažili. Zakaj’ Nemški vojaki so se nameravali po sporazumu s Italijo umakniti iz bližnjih krajev in te kraje prepustiti Italijanom. Še prej so hoteli izprazniti skladišča po trgovinah in kmetijah. Hodili so zato vsak dan po bližnjih vaseh. V tej vasi so naložili tri vole, dve kravi, nekaj teličkov in prašičev. Pa tudi kašče so preobrnili in pobrali nekaj krompirja, žita, masti in suhega mesa.
To pa še ni bilo najhujše. Pri sosedovem stricu so našli v hlevu puško in nekaj bomb, zato so ga odpeljali s seboj. Dva mlada fanta so hudo pretepli. Stankovi stari mami so s puškinim kopitom zlomili in zdrobili roko, ko se jim je zoperstavila, da ne bi šli v kaščo: Ustrelili so enega psa, ki je besno lajal na vojake. Tedaj je bilo tudi pri otrocih konec občudovanja tujih vojakov. Spoznali so resnico, da so to res sovražni vojaki, in jih z vsem otroškim srcem zasovražili.
STANKO JE POSTAL KURIRČEK
Tisti strašni dan seje Tone pozno vrnil domov. Stanko ni in ni mogel zaspati. Današnji dan je bil tako poln groze. Motila ga je tudi krava Liska. Še pozno v noč je mukala za svojim teličkom, ki so ji ga Nemci odpeljali. Tiho je prišel Tone v kamro in se ulegel na posteljo. Stanko se je priplazil k njemu in ga objeL Tresel se je od strahu tega dne in skrbi, da se ni zgodilo kaj hudega tudi njegovemu bratu. Tone ga je stisnil k sebi in ga tolažil. Ko se je pomiril, mu je tiho pripovedoval, kaj vse so še danes naredili Nemci po bližnjih vaseh. Povedal mu je, da sc bodo morali temu nemškemu divjanju upreti. Govoril mu je o mo-kro noskih mladincih, ki so z žarnicami, napolnjenimi s črnilom, obmetavali nemške plakate, obvestila in table, pa še o mirenski mladini, ki je prerezala telefonske žice. Še in še mu je pripovedoval, koliko ljudi so spet zaprli, pretepli, da zmanjkuje hrane in da dobijo ljudje v trgovini živila le na karte, ki jih dajejo Nemci.
Proti koncu maja so Nemci res zapustili bližnje kraje in Mokronog in prišli so Italijani. Čez nekaj dni, ko se je Tone spet vrnil s „potcpanja“, je prinesel Stanku pastirsko palico in nekaj listkov. Zaupal mu je prvo kurirsko nalogo. ProsU ga je, naj vzame drugi dan s seboj palico, ki je bila izdolbena, v njej pa listki-obve-»tila. Še preden gre v šolo, naj palico odda pri Majcnovih. Nikomur pa ne sme o tem ničesar povedati. Tudi mami in očetu ne, pa tudi ne svojemu najboljšemu prijatelju.
Stanko kar ni mogel pričakati jutra. Na poti v šolo so otroci srečali vojaško patruljo. Stanka je stisnilo pri srcu. Zardel je. Bal se je, da bi njegovo zadrego opazili, pa je pričel žvižgati. Nihče ni opazil njegove zadrege. Takrat se sovražni vojaki še niso zavedali, da so jim nevarni tudi starčki, otroci in celo dojenčki. Mnogokrat 'so mlade mamice nosile važna obvestila v vozičku pod dojenčkom ali pa so obvestila zavila celo otroku v plenice. Stare mame so mnogokrat godrnjaje prenašale mimo vojaških straž hlebce dobro zapečenega kruha in pletenke, v katerih so imele obvestila, letake in drug propagandni material 01'.
Poslej je vse češče prenašal sporočila iz vasi v Mokronog in tudi v okoliške vasi. Vsakokrat si je moral izmišljati nove zvijače. Obvestila je dajal pod pastirski klobuček, v čevlje, med šolske knjige, v čutari-co. Važnejša pisma in obvestila je zašil celo v podlogo suknjiča. Čeprav ga je bilo še vedno malo strah, kadar je srečal tuje vojake, je delo
opravljal ponosno in z veseljem. Vse večkrat je prihajal domov sam, uro ali dve kasneje kakor njegovi vrstniki. Oče in mati sta se zaradi tega jezila. Joj, kako rad bi povedal vsem, da se ne potepa, da ni več majhno otroče, ki se zna samo igrati. Rad bi povedal vsem, da je partizanski kurir. Tako pa je le molčal in sklonil glavo vsakokrat, ko je bil zaradi tega doma grajan.
Julija 1941 so prvi partizani napadli italijansko patruljo v okolici Trebnjega. Ko mu je Tone zaupal to novico, je bil Stanko ponosen. Vedel je, da je tudi on pomagal s pismom k uspeli partizanski akciji. Septembra 1941 so se pojavili prvi partizani tudi v mokronoških gozdovih. Taborišče so imeli ob Stajni-škem potoku. Tone je imel zvezo z njimi. Nekajkrat se mu je ponoči celo zdelo, da so prišli blizu njihove hiše in jim je verjetno mama kaj kuhala, ko je opolnoči ropotala v kuhinji, oče pa je hotil po podstrešju. Oče in mama mu nista ničesar zaupala, zato ju tudi ni hotel o tem spraševati.
Iz dneva v dan je bilo v dolini slišati streljanje. Oktobra 1941 so že zvedeli za junaško smrt Milana Majcna in Jančija Mevžlja. Slišali so tudi za borbe partizanov z Italijani
1.	novembra 1941 na Bučki. Zvedeli
so za akcije Mokronoške čete v pasu, od koder so Nemci izseljevali Slovence.
Vse več je bilo tudi novic o italijanskih in nemških zločinih, o streljanju nedolžnih žrtev, o vlakih, ki so peljali rodoljube v zapore in internacijo, o pretepanju domačinov, celo starčkov in otrok. Okupatorji so požigali hiše in kradli po vaseh. Nasilje pa je rodilo odpor, zato je bilo vse več fantov in deklet, ki so se umikali v gozdove in postali partizani
V	vaseh in mestih pa so nastajali odbori Osvobodilne fronte, ki so imeli dolžnost zbirati hrano, orožje, obleko in sanitetni material. Zbirali so vse več narodno zavednih ljudi okrog sebe in se med seboj pozdravljali: „Smrt fažizmu - svoboda narodu!"
Februarja 1942 so v šolah popisovali otroke za vstop v GILL, to je mladinsko fašistično organizacijo. Skoraj vsi otroci in tudi Stanko so vpis odklonili Odslej je dobivalo v šolski kuhinji toplo malico le 20 otrok, vpisanih v GILL. Tako je ob nasilju sovražnih vojakov rastla uporniška misel tudi pri otrokih.
Stanko je bil zanesljiv in vesten kurir. Morda so bili taki tudi drugi njegovi vrstniki? Kdo ve? Nihče ni
komandirju ta listek. Bodi previden! Italijani se peljejo v našo vas.“
Stanko je pustil vso živino na paši, le kravo Lisko je vzel s seboj, za primer, da bi ga Italijani opazili, preden pride do gozda. Tudi pes Floki je stekel za njim. V gozdu je za prvo debelo smreko privezal kravo in s Flokijem sta tekla naprej proti taborišču. Toda zaman: taborišče je bilo prazno. Partizanov tudi v okolici ni našel. Kričati se ni upal. Kaj zdaj? Poslušal je streljanje mitraljezov, pušk in pokanje bomb. Ves ta ropot je prihajal iz smeri, kjer je bila njegova vas.
Previdno se je vračal po gozdu nazaj. Na obronku gozda pa je obstal. Vas je bila zavita v gost dim. Psi so lajali, živina mukala, kokoši so ko-kodajsale. Slišal je jok in kričanje. Precej živine se je paslo brez pastirjev po okoliških pašnikih. Proti poldnevu je streljanje prenehalo in slišal je ropot odhajajočih avtomobilov. Prestrašen, lačen in žejen je ležal pod grmom in gledal svojo ljubljeno domačo vas. Ni se upal domov. Strah ga je vsega prevzel. Solze so mu lile po oznojenih licih in ves se je tresel. Kaj je z mamo, očetom, Tinco? Kje je Tone? Čigave hiše gorijo? Koga so ustrelili? Katere domačine so odpeljali s seboj? Otrpnil je in ni mogel nikamor. Šele večerni hlad mu je pomagal, da je lahko spet trezno mislil. Domov mora. Mama in oče gotovo skrbita, kje se zadržuje. Odvezal je kravo Lisko in s Flokijem so počasi šli proti domu.
To, kar je slutil, se je zgodilo: njegove domače hiše ni bilo več Le kamnit zid, ves ožgan, je nosil še nekaj gorečih strešnih opornikov. Nikjer ni videl mame, očeta in Tince. Nikogar ni videl v temi. Nemočno se je sesedel pod češnjo, na katero je včasih tako rad plezal. Prestrašeno je strmel v temo. Nt čutil lakote in žeje. Telo mu je trepetalo. Od nekod se je priplazila mucka Pika in se mu stisnila pod noge. Tudi psa Flo-kija je bilo najbrž strah. Ulegel se je k .njemu in mu položil gobček na kolena. Tako blizu in brez prepira še nista bila. nikoli Floki in Pika. Zdelo se je, kakor da bi nesreča zbližala tudi živali.
Stanko je naenkrat začutil, da nekdo prihaja. Teta Francka mu je prinesla toplega mleka in kruha in ga vabila, naj gre z njo. Slastno je popil mleko. Kruha ni mogel jesti. Niti se ni mogel toliko zbrati, da bi vprašal, kje so njegovi domači. Pogled se mu je spet zazrl v ogorke domačije. Mleko ga je vsaj toliko
njim pozimi, ko bodo morali partizani brez tople obleke in škorjnev gaziti sneg in spati pod smrekami? To je še mnogo hujše, kot je v toplem letnem času. Stanko teh besed skoraj ni slišal. Le prosil in prosil je:
„Vzemi me s seboj, vzemi me k partizanom! “
Nazadnje je Tone popustil. Resnično je že dokazal zrelost pri kurirskih poteh. Obljubil mu je, da bo prosil komandirja, in odpravila sta se na pot v partizansko taborišče.
PARTIZAN STANKO
Proti jutru sta prišla do partizanskega taborišča. Ustavila ju je partizanska straža. Toneta so poznali, zato so ga spustili v taborišče tudi brez gesla. Komandir, ki je poznal Stanka še od takrat, ko mu je prinašal pošto, ga je prijazno sprejel. Drugi partizani pa so le postrani gledali, kaj dela ta otrok v njihovem taborišču. Stanko je bil umazan, utrujen in objokan. Neka partizanka mu je z mokro cunjo umila obraz, ga pogladila po skuštrani glavi in mu irinesla polno skodelico pravkar ku-lane polente s prežgano juho. Čeprav polenta ni bila zabeljena, prežganka pa je bila narejena na loju, je bil ta prvi partizanski zajtrk slasten.
P
h;
Po zajtrku so ga spravili v komandirjev šotor. V hipu je zaspal. Spal je cel dan in vso moč. Drugo jutro pa ga je že zgodaj zbudilo ptičje petje. Sedaj se je šele prav zavedal, da je v partizanskem taborišču in spet ga je zaskrbelo, če bo smel ostati pri njih. Skrivoma je pogledoval komandirja in politkomisarja, ki sta še spala. Splazi) se je k odprtini in pogledal po sosednjih šotorih. Vsi partizani so spali obuti in oblečem. Puške so imeli pri sebi, nahrbtnike pod glavami Pogrnjeni so bili s tankimi deka-mi, nekateri pa so bili celo brez njih.
V	majhni dolinici poleg šotorov je nekaj ropotalo. Dvignil se je in splazil iz šotora.
V	dolinici je bila partizanska kuhinja in kuhar ter dežurni partizan sta že pripravljala kotel za kuhanje zajtrka. Dežurni ga je opazil in mu s prstom pomigal, naj pride k njima. Dežurni je že vedel zanj in vedel tudi za odločitev. Stanko je pravi partizan. Te novice se je kljub žalosti prejšnjega dne zelo razveselil. Takoj je pomagal dežurnemu buditi borce. Ko je dežurni sklical zbor, je tudi njega povabil, naj vstopi kot zadnji v vrsto. Prvikrat je z dvignjeno pestjo ob čelu tiho pel s partizani „Hej Slovani...“ in tako pozdravil parti-
:<r (
t < i fv«
c iv-
s. ■■
DEL ZAŠČITNE ČETE Glavnega štaba NOV in POS. Fotografija je nastala leta 1944 v Beli krajini. V sredini je Stanko, na skrajni desni Dragica Rome.
smel vedeti za to kurirsko delo, ki je bilo razpredeno v vseh vaseh, saj so o vsakem novem partizanskem napadu ali divjanju sovražnika zvedeli povsod takoj tudi brez časopisov in radia.
Spomladi 1942 je Stanko že smel s pošto tudi v bližnja partizanska taborišča. To je bila zanj velika čast in počutil se je skoraj že partizana. Poleti 1942 je pokalo vsak dan bliže. Julijq so partizani napadli italijansko postojanko v Mokronogu. Iz tovame usnja so odnesli in odpeljali večje količine usnja, potrebnega za partizanske čevlje.
Nekaj dni za tem dogodkom je v hudi poletni vročini Stanko pasel živino na pašniku. Žvižgal je partizanske pesmi, katere se je naučil od vaških deklet, in sanjaril, kako bi postal tudi sam partizan. Naenkrat je zaslišal brnenje avtomobilov, ki so peljali proti njegovi vasi. Brž je pomislil na partizane, pri katerih je bil pred nekaj dnevi, nedaleč stran v gozdu. Takrat pa je zagledal brata, ko hiti proti njemu. Stekel mu je naproti. Dal mu je listek s sporočilom, koliko Italijanov se pelje v vas, in dejal: „Pohiti v taborišče in oddaj
C
poživilo, da je lahko začel jokati Sprva je jokal potiho, potem pa vse glasneje. Tetinih tolažilnih besed niti sliši ni Takrat pa mu je položil na ramo roko brat Tone. Stanko je planil k njemu, ga objel in zahlipal: „Kjc je mama? ‘ Tone ga je stisnil k sebi in mu med solzami povedal najstrašnejšo vest: „Mamo in očeta so Italijani odpeljali skupaj z drugimi petimi domačini in jih na poti ustrelili. Marinko je vzela k sebi teta Micka. Tebe pa odpeljem k stricu Janezu na Mirno."
Stanko se je stresel in še močneje zajokal: „Ne, ne, ne! Vzemi me s seboj, kjer boš ti, tam hočem biti tudi jaz?" Tone mu je prigovarjal. Povedal mu je, da je postal partizan, ker je zanj po vsem tem na terenu preveč nevarno.
„Vzemi me s seboj," je prosil Stanko, ,,saj sem že dovolj velik in poznam naše partizane."
Tone ga je božal po skuštrani in preznojeni majhni glavici. Spet mu je govoril, da je še premajhen za partizanske napore. Preveč je zanj vse to, kar morajo prenašati partizani. Dolgi nočni pohodi, dež, nevihte, vsakodnevne borbe. Kaj bi bilo z
zansko zastavo, ki se je dvigala sredi taborišča. Postal je pravi partizan.
Čeprav je bil majhen in skoraj še otrok, ni bilo odslej v njegovem vedenju ničesar otročjega. Bil je tih, resen, marljiv in discipliniran. Pa tudi hraber je bil. Čeprav je pogosto mislil na mamo, očeta, Tinco pa na mucko in psička, na krave, konje in ptičke na češnji, ni o tem z nikomur govoril, tudi z bratom Tonetom ne. Ob večerih, ko so bili partizani zbrani ob tabornem ognju in so tiho prepevali partizanske pesmi, so mu misli pohitele v domačo vas. V domišljiji mu je zadišalo po sveže pečenem kruhu in svežem mleku. V mislih se je podil po travnikih tako, kot je delal še pred nekaj meseci. Tone ga je velikokrat opazoval in razumel njegov zamišljeni obraz. Kadar so hodili v koloni na dolgih nočnih pohodih, se je kar sesedel, kadar je prišel od spredaj glas ...,,počitek". Stisnil se je k Tonetu in zaspal, čeprav samo za pol urice.
Vsi v četi so ga imeli radi, čeprav ga niso razvajali. Moral je opravljati enake dolžnosti, velikokrat pa je moral namesto v patrolo v kuhinjo lupit krompir. Tega Stanko ni rad
delal in veliko rajši je hodil s svojimi tovariši v patrolo ali v izvidnico.
Posebno rad ga je imel komandir. Kadar so imeli borbe, ga je imel pri sebi in ga pošiljal s povelji in sporočili v zasede in na borbene položaje. Oblečen je bil še vedno kot otrok. Le partizanska kapa z rdečo peterokrako zvezdo je dokazovala njegovo pripadnost. Partizani niso imeli svojih tovarn orožja in tekstilnih tovarn. Vsako puško so si morali priboriti od sovražnika. Prav tako so morali zapleniti vojaške uniforme in čevlje. Toda za Stanka ni bila nobena vojaška uniforma prava, čeprav so bili Italijani skoraj vsi majhni
Če je skril pod srajco ali v žep partizansko kapo, se je lahko prebil skozi italijanske zasede kot pastirček. Pri tem je veliko tvegal, toda nič manj kot drugi partizani, ki so čakali na borbo ali se plazili proti italijanskim bunkeijem. Skoraj leto dni je bil z bratom v Gubčevi brigadi Doživel je številne borbe in presenečanja, a sreča mu je bila mila.
Po italijanski kapitulaciji, ko so se italijanski vojaki razoroženi klavrno vračali, od koder so tako zmagoslavno prišli so zasedli celo Slovenijo Nemci. V eni izmed številnih borb Gubčeve brigade s sovražnikom je padel njegov brat Tone. Borba je trajala ves dan in le s težavo so rešili nekaj ranjencev. Zaradi premoči Nemcev niso mogli pobrati mrtvih. Ob tej novici je Stanko spet prvič v partizanih na glas zajokal. Zaman so bile vse tolažilne besede in pripovedovanja borcev, da brez žrtev ni svobode. Ko so prihodnjo noč spet zbrani v spomin rta padle partizane zapeli žalostinko „Kot žrtve ste padli v borbi za nas .. je politkomisar odpeljal Stanka k stražarskemu mestu, da se mu ne bi spet povrnile bolečine ob bratovi smrti. Ostal je sam, a ostal je s tovariši.
Po tej borbi je Gubčevo brigado obiskal komandant Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije general Franc Rozman-Stane. Po posvetu s štabom brigade o borbah zadnjih dni in načrtih za prihodnje je še izrazil željo, da bi del čete I. bataljona odšel z njim v Glavni štab za zaščito. V tei četi je bil tudi partizan Stanko. Čeprav težko, seje vendarle moral posloviti od svojih bojnih tovarišev iz brigade. Odšel je s skupino v Belo krajino, kjer je bil tedaj Glavni štab.
MOJE SREČANJE S PARTIZANOM STANKOM
Takrat, ko je Stanko prišel v Belo krajino, sem bila politkomisar zaščitne čete Glavnega štaba. Tudi meni so bili požgali dom. Mamo so odpeljali v internacijo, s tremi brati sem odšla v partizane. Tudi jaz, čeprav malo starejša kot Stanko, sem bila slabotna in sem kljub temu morala prenašati vse težkoče partizanskega življenja. Nič ni bilo idilično zamenjati varen dom za gozd in toplo, mehko posteljo za gozdna tla. Pa vendar: potrebno seje bilo boriti za lastna in za skupna življenja, za svobodo slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov. Ko sem po dolgi poti iz Notranjske odšla z Loškim odredom na Primorsko, bila tam ranjena in se vračala nazaj preko Bogatina in Jelovice v Dolomite pa spet s Šercerjevo brigado naprej proti Notranjski in na Primorsko, sem tako kot Stanko ob partizanskih tabornih ognjih doživljala vizijo mladih let Tudi meni je bil spomin na domače vsak dan prisoten v borbi na straži, v patroli, izvidnici ali v šotoru. Potrebno je bilo premagati zimo na prostem, brez toplega plašča. Potrebno je bilo zdržati napore dolgih pohodov v dežju in snegu. Potrebno je bilo premagati glad in žejo. Potrebno je bilo premagati strah, ko smo v poznih nočnih urah pokopavali na pokopališčih padle borce in jim tiho mrmrali v slovo partizansko žalostinko. Človek prenese več kot žival. Daje to res in ne samo pregovor, smo dokazali mi, partizani.
Ko je sredi septembra 1943 padel v borbi z Nemci moj brat Janko, s katerim sem bila skupaj v Šerceijevi brigadi, sem bila poklicana v Glavni štab z nalogo, da postanem politko-misarka zaščitne čete. Najini usodi sta bili tako podobni da sem se s Stankom, kadar sem le utegnila, pogovarjala. Pogrešal je žensko toplino, mater, zato je rad prihajal k meni. Sedla sva na posekano smreko ali štor in odkrival mi je zaupno vso svojo otroško dobo in duševno stisko ob družinski tragediji.
Najina pota so se razšla, ko sem bila premeščena in odšla za namestnika politkomisarja bataljona za zveze pri Glavne nj^ltabu. Na poti proti Trstu prve dni maja 1945 sem ga zadnjič videla. Ostali p* sta mi dragoceni sliki iz Dragatusa, ko je slikan med nami brez uniforme, le s puško in partizansko kapo, takšen, kakor je bil borec Gubčeve brigade. To mi je najdražji partizanski spo-. min, ki je lahko tudi opomin vojnim hujskačem, kaj zmore narod, ki ljubi svojo domovino in hoče biti in ostati svoboden.
DRAGICA ROME
k <8 t
Hiter in cenen transport in razkladanje...
GRADITELJI!
Obveščamo vas:
DA PRODAJAMO VSE VRSTE OPEČNIH IZDELKOV NA POTROŠNIŠKI KREDIT,
DA SO SE CENE OPEČNIH IZDELKOV ZNIŽALE ZA 10,5 %
TER DA OMOGOČAMO KUPCEM PREVOZ OPEKE FRANKO GRADBIŠČE, j ""-C Z RAZKLADANJEM.
PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA
OPEKARNA ZALOG • novo mesto po-
TELEFON 21403 . 22291 POSTNI PREDAL 10 TEK. RAČUN PRI SDK NOVO MESTO 52100-601-10082
NOVO!
O
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
O
>
O
Z
O
>
o
Z
O
>
o
o
>
o
z
c
>
c
TO-MO-DI T0PU montažni dimnik
Z GIBLJIVO KISLOODPORNO
ognjestalno Samotno cevjo
NOVO!
z
O
<
O
uporablja se za peči in kotle od 4.000 do 100.000 Kcal/h
INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI:
liiil
W>
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP
IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM
z
o
<
o
Z
O
<
o
z
o
<
o
z
o
<
o
iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON IOAON
z
O
iOAON
DOLENJSKI LIST
PROSTO DELOVNO MESTO!
Transportno gradbeno podjetje „TGP" Metlika
metlika
Razpisna komisija delavskega sveta podjetja po 75. členu statuta podjetja razpisuje delovno mesto
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Pogoji:
a) visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj (3 leta na vodilnem delavnem mestu),
b) srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 10 let delovnih izkušenj (5 let na vodilnem delovnem mestu).
Kandidat mora biti poleg tega moralno-politično neoporečen in mora izpolnjevati še z zakonom predvidene pogoje. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite splošnemu sektorju podjetja z oznako „ Razpisna komisija" v 15 dneh po dnevu objave razpisa.
INTERTRADE
podjetje za mednarodno trgovino Ljubljana, Moša Pijadejeva 29 TOZD Zastopstvo IBM
objavlja
prosto delovno mesto s polnim delovnim časom za nedoločen čas
TEHNIKA ZA VZDRŽEVANJE IBM SISTEMOV
z delovnim mestom v Novem mestu Pogoji: elektrotehniška srednja šola - šibki ali jaki tok, znanje angleškega jezika. Zaželeno je, da kandidati niso starejši od 27 let in da imajo urejeno vojaško obveznost.
RA ČUNALNIŠKE SISTEME ZA OBDELA VO PODA TKOV UPORABLJAJO V SKORAJ VSEH VEJAH GOSPODARSTVA, ZNANOSTI IN UPR A VE. N APR A VE MORAJO DELOVATI ZANESLJIVO IN BREZ NAPAK. TEHNIK ZA VZDRŽEVANJE INSTALIRA IN VZDRŽUJE RAČUNALNIKE IN OPREMO ZA PRENOS PODATKOV PO TELEFONSKIH LINIJAH, DO POTANKOSTI SPOZNA V A TUDI NOTRANJO STRUKTURO SISTEMSKIH PROGRAMOV, ZASTOPA SVOJO ORGANIZACIJO IN KOT STROKOVNJAK REŠUJE TEHNIČNA VPRAŠANJA PRI UPORABNIKIH RAČUNALNIKOV.
ELEKTROTEHNIKE, KI SO PRIPRAVLJENI, DA SE NA-UČE NEKAJ NOVEGA. ŠOLAMO TAKO DOMA KOT V TUJINI ZA POKLIC, KI BO JUTRI ŠE BOLJ POMEMBEN KOT DANES.
Vsi kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo testirani s posebnimi IBM testi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite na naslov: INTERTRADE, Ljubljana, Moša Pijadejeva 29 - kadrovska služba, v 15 dneh po dnevu objave.	**
OBJAVA
Občinsko sodišče v Novem mestu objavlja prosto delovno mesto strojepisKe.
Prednost imajo kandidati s končano srednjo administrativno šolo.
Kandidat mora opraviti preizkusni izpit.
Poskusna doba traja tri mesece
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu.
Stanovanja ni.
Priglasitveni rok je 14 dni po objavi.
ŠTIPENDIJE
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA „BETI" - METLIKA
Odbor za kadre, delovne in življenjske pogoje ter stanovanjsko politiko pri DO „Beti" — Metlika razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije:
— na visoki tehniški tekstilni šoli— konfekcijska smer, Zagreb
— na višji tehniški tekstilni šoli — konfekcijska smer
— na višji tehniški tekstilni šoli, smer dizenetura — oblikovanje vzorcev
— na višji ekonomski šoli — računovodska smer
— na srednji ekonomski šoli
— za uk elektrikarja
„BETI''
TOZD Konfekcija Mirna peč
— za uk strojni ključavničar
1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija
1 štipendija
Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 8 dneh po razpisu na odbor za kadre, delovne in življenjske pogoje ter stanovanjsko politiko pri DO ,,Beti" — Metlika.
trebanjska
industrija
montažnih objektov trebnje
VABI K SODELOVANJU
(D
trimo
VEČ KLJUČAVNIČARJEV
za delo v proizvodnji jeklenih konstrukcij in pri montaži
Pogoji: Kvalificirani ali polkvalificirani ključavničarji. Javijo •'e lahko tudi nekvalificirani delavci, ki se želijo priučevati na omenjenih delovnih mestih.
2	EKONOMSKA TEHNIKA
za delo v finančno-računskem sektorju
Pogoji: ekonomska srednja šola.
Delo združujemo za nedoločen čas. Poseben pogoj je 3-me-sečno poskusno delo.
Prijave pošiljajte na naslov: „TRIMO", trebanjska industrija montažnih objektov, 68210 TREBNJE — komisiji za medsebojna razmerja.
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽlC
Kadrovsko družbeni sektor
Na podlagi 6. in 7. člena sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič
objavljamo prosto delovno mesto
VODJA ŠIVALNICE HRIB V LOŠKEM POTOKU
(za nedoločen čas)
Za prosto delovno mesto so določeni naslednji pogoji:
1. dokončana STTŠ,
2. 3 leta delovnih izkušenj v tekstilni stroki,
3. družbeno-politična razgledanost in aktivnost,
4. vodstvene oz. organizacijske sposobnosti.
Poskusno delo bo trajalo 3 mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: BPT Tržič, kadrovsko družbeni sektor, v 7 dneh po objavi.
belilo za strojno in ročno pranje	
perborat special	
h	belinka
	tovarna kemičnih izdelkov
	
„KOVINAR"
- SPLOŠNO KOVINSKO PODJETJE,
ČRNOMELJ
razpisuje naslednji delovni mesti:
1 TEHNIČNEGA VODJO
2 RAČUNOVODJO
POGOJI: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še enega izmed naslednjih: pod 1.: — inženir strojništva z 2-letno delovno dobo, — strojni tehnik s 5-letno delovno dobo na vodilnem delovnem mestu,
pod 2.: — ekonomist s 5-letno delovno dobo na vodilnem delovnem mestu v računovodstvu ali ekonomski tehnik z najmanj 10 leti delovne dobe na vodilnem delovnem mestu.
Kandidati morajo imeti organizacijske in vodstvene sposobnosti - biti morajo moralno-politično neoporečni.
Kandidati naj vlože pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po dnevu objave razpisa pri razpisni komisiji podjetja.
„SOP" SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO,
KRŠKO,
razpisuje naslednja prosta učna mesta za šol. leto 1976/77:
TOZD OPREMA, Krško, Gasilska 3:
12 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV 2 električarja
TOZD IKON, Kostanjevica, Malence 3:
10 KLEPARJEV
20 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV 5 STRUGARJEV
TOZD STORITVE, Krško, Gasilska 3:
2 STEKLARJA
3 KLEPARJI
3	SLIKOPLESKARJI
Pogoj: uspešno končana osemletka ter uspešno opravljen preizkus znanja, ki bo 30. 6. 1976 ob 8. uri v SOP Krško. Prošnje sprejema kadrovsko-splošna služba do 30. 6. 1976. Prošnji naj kandidati priložijo zadnje šolsko spričevalo.
ISKRA NOVO MESTO
VČERAJ
DANES - JOTRI
Iskra je bila sprva skoncentrirana samo v Kranju. Vsled težnje, da se proizvodnja približa izvoru delovne sile in manj razvitim krajem, je v oktobru leta 1962 pričela z obratovanjem novomeška Iskra ali kot se uradno imenuje Iskra Avtomatika - TOZD napajalne naprave Novo mesto.
I Z vse večjo rastjo in modernizacijo industrije ter širitve PTT mreže so se kazale velike potrebe po napajalnih napravah in virih enosmerne napetosti. Dokler Iskra ni pričela s proizvodnjo teh naprav, so bili uporabniki vezani izključno na uvoz. Z uvedbo domače proizvodnje ni odpadel samo uvoz, ampak so se proizvodni programi sproti prilagajali potrebam tržišča.
Polnilec POBI Novo mesto)
(Foto:	Iskra
H
Iskra Novo mesto — pogled na tovarno (Foto: Marko Klinc)
Že v začetku obratovanja so proizvajali naprave za napajanje telefonskih central, galvanik, kinoprojektorjev in razne polnilce baterij. Osnovni program se je stalno širil. Velik napredek pa je viden v kvaliteti, kvantiteti in sodobni tehnologiji. Poleg profesionalne tehnike so v proizvodnjo uvedli tudi artikle široke potrošnje kot so:
-r Korektor: je naprava, s katero se regulira električna napetost v primeru nizke omrežne napetosti. Uporaben je predvsem za hladilne skrinje.
— Polnilec avtomobilskih akumulatorjev POBI: Za proizvodnjo teh naprav so se odločili zaradi vedno večje moto-
’ rizacije in s tem povezane potrebe po polnjenju akumulatorjev, predvsem v zimskih mesecih. Naprava je zelo primerna za široko uporabo, saj lahko vozniki polnijo akumulatorje kar doma.
— Električni pastir: Uvedbo te naprave v proizvodnjo so narekovale potrebe živinoreje. Električni pastir je v veliko pomoč živinorejcem predvsem pri paši goveje živine.
V	Iskri posvečajo potrebno pozornost sodobnemu in funkcionalnemu oblikovanju izdelkov. Za reševanje tovrstne problematike deluje posebna skupina, ki stalno skrbi, da so izdelki prilagojeni potrebam današnjega časa. Za sodobno oblikovana ohišja je skupina prejela tako doma kot v tujini vrsto priznanj in nagrad. S svojimi izdelki sodelujejo na bienalih industrij-* skega oblikovanja v Ljubljani,
Oslu, Tokiu, Copenhagnu, Ha-novru in drugod. Sodobna in izvirna oblika je tudi eden izmed faktorjev, ki vplivajo na pospeševanje prodaje.
POT NA TUJE
Po letu 1970 so pristopili k intenzivnemu uvajanju sodobne tehnike in tehnologije tako, da so po uporabljeni tehniki delovanja napajalnih naprav že na evropski ravni. Na svetovni trg se plasirajo skupno z Iskrino Elektromehaniko. Prodajajo na Zahod in Vzhod. Ne zanemarjajo pa tržišča dežel v razvoju.
Za letošnje leto planirajo izvoz v vrednosti 265.000 USA dolarjev. Do leta 1980 pa naj bi dosegli že 780.000 USA dolarjev izvozne vrednosti.
Za polnilec akumulatorjev POBI so prejeli atest VDE iz Zahodne Nemčije. S tem pa se odpira zahodnonemško in ostalo zahodno tržišče.
V	Turčijo so poslali ponudbo za odprodajo licence. Kompleten projekt za gradnjo tovarne polnilcev v Peruju pa so izdelali Iskrini strokovnjaki.
ZA BOLJŠI JUTRI
Program proizvodnje predstavljajo artikli profesionalne, polprofesionalne tehnike in artikli široke potrošnje. Glavni delež predstavlja tako danes in še bolj v prihodnje profesionalna tehnika na področju napajalnih naprav. Program izdelkov.
ki omogočajo preobrazbo električne energije od izvora do potrošnika, je pester. Te naprave so:
— Usmerniki, ki omogočajo pretvorbo izmeničnega toka v enosmerni.
— Pretvorniki oz. razsmerniki omogočajo pretvorbo iz enosmernega v izmenični tok.
— Frekvenčni pretvorniki oz. presmerniki so naprave za pretvarjanje frekvenc.
— Enosmerni pretvorniki so naprave za višanje ali nižanje izhodne proti vhodni napetosti.
Tržno razvojna usmeritev zahteva izdelke, ki imajo profesionalno obeležje. Potrošniki potrebujejo vedno več napajalnih naprav za povsem določene namene kot n.pr.: za napajanja na področju telekomunikacij, avtomatizacije, prometa, v energetiki, računalništvu ipd.
Artikle široke potrošnje in ostale naprave iz obstoječega proizvodnega programa bodo tudi v bodoče izdelovali v skladu s tržinimi potrebami. Pri tem že utečenem proizvodnem programu pa ne gre toliko za novosti, marveč predvsem za prilagajanje potrebam tržišča ter napredku in razvoju tehnike. Da se novosti lahko dosegajo, mora biti v prvi vrsti razvita razvojna dejavnost, ki mora slediti razvoju tehnike in potrebam aplikacije.
Na področju razvojne dejavnosti deluje v TOZD napajanje lasten razvojni sektor. Ta sektor
Korektor (Foto: Iskra Novo mesto)
morajo nove tehnologije, ki bodo omogočale, da se bo dvignila kvaliteta in zanesljivost izdelkov na ustrezno raven. Izdelki, ki so namenjeni za profesionalno uporabo, morajo še zlasti vsebovati te lastnosti. Poleg svoje potrebne funkcionalnosti morajo s svojo kvaliteto in zanesljivostjo omogočati zahtevano uporabnost.
Prizadevanja tovarne na programsko razvojnem, tehnološkem, kakor tudi proizvodnem področju pa slede cilju, da vsi njeni izdelki pridobe na funkcionalnosti in zanesljivosti, kar se odraža v tem, da je v izdelke vloženo več truda in več znanja in, da se ti izdelki vključujejo v potrebe sodobnega tržišča kot sistemi in inženiringi, ki lahko določeno področje opremljajo v celoti, ne pa samo s posameznimi izdelki.
hvalijo, da so delovna organizacija, ki ima največ elektrotehniškega kadra na Dolenjskem.
INFORMIRANJE	IN
DRUŽBENOPOLITIČNA AKTIVNOST
Družbenopolitične organizacije v tovarni so bile vedno aktivne v normalnih in težjih situacijah. Mnogo so prispevale k informiranju zaposlenih na področju spoznavanja samoupravnih aktov, o uspehih in težavah pri proizvodnji, o razvoju gospodarskih problemov doma in na tujem.
V	tovarni delujejo osnovna organizacija ZK, aktiv Zveze socialistične mladine in sindikat.
Z organizacijo udarniškega dela so mnogo pripomogli k ureditvi tovarniškega okolja, parkirnih prostorov, zelenic in
1	
	
	
dl	
	
Sklop telefonskih usmernikov (Foto: Marko Klinc)
Usmerniki v fazi montaže (Foto: Marko Klinc)
A	
■ A	
	■
Električni pastir (Foto: Marko Klinc)
deluje na raziskavi novosti, na njihovem uvajanju in realizaciji. Dve skupini sta za svoje prizadevanje in dosežke na inventivnem področju prejeli v letu 1975 Kidričeva priznanja. Del strokovnjakov se še nadalje izobražuje na podiplomskem, tretjestopenjskem študiju, kjer z uspehom dosegajo doktorate in magisterije. Prijavili pa so že tudi nekaj pomembnih patentov. Spodbudno je, da je v sami tovarni razvita inovacijska dejavnost. Vsako leto je realizirano nekaj koristnih tehničnih izboljšav.
Razvojnim dosežkom pa morajo slediti tudi sodobna tehnologija in proizvodnja. Uvajati se
Polnilec POLI (Foto: Iskra Novo mesto)
USPOSABLJANJE KADROV
Kot vsaka novo nastala tovarna se je tudi novomeška Iskra srečala s kadrovskimi težavami. Vodilni kadri so ob pričetku poslovanja prišli iz Elektrome-hanike iz Kranja. Delavce iz novomeške Iskre pa so se usposabljali v Kranju.
Nadaljnje usposabljanje kadrov so organizirali 's študijem ob delu, s seminarji v delovni organizaciji in s štipendiranjem na rednih srednjih, višjih in visokih šolah. Danes se lahko po-
Delo na traku (Foto: Marko Klinc)
odbojkarskega igrišč.a. Obrat družbene prehrane pa so si uredili s prostovoljnim delom ob sobotah.
ŠPORT
Športniki se udeležujejo vseh tekmovanj v organizaciji občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu in Iskrinih športnih iger — Iskriad. V letošnjem jubilejnem letu — 30-letnici Iskre — so se udeležili Iskriade v Šentjerneju. Aktivni so odbojkaši, strelci, kegljači in drugi.
Direktor Milan Korče (Foto: Marko Klinc)
3.	JULIJ - DAN ISKRE
Delavci novomeške Iskre se bodo v velikem števjlu udeležili jubilejne proslave v Šentjerneju. 30 let obstoja Iskre je lep jubilej. Še lepši pa je jubilej in zvestoba tridesetletne zaposlitve v Združenem podjetju Iskra.
Prehojenih trideset let Iskre se spominja tov. Cotič Franc, edini tridesetletnik iz novomeške Iskre:
Začetek leta 1946 je bil težak. Tovarna je bila sprva ustanovljena kot Elektromehanika Kranj..Pobudnik za ustanovitev pa je bil tov. Franc Leskovšek
-	Luka, takratni minister industrije in gospodarstva.
Prvi obrati so bili locirani v bivši nemški tovarni avionskih delov, od katere so podedovali le nekaj strojev. Vso tehnologijo so pričeli na novo in jo tudi sami razvijali. Pričeli so uvajati proizvodnjo ročnih vrtalnih in brusilnih strojev, materiale za luči, bergmanove elemente za elektrifikacijo in drugo.
Na pobudo ing. Železnika in tov. Vikija Kosca so pričeli razvijati tehnološki postopek za proizvodnjo enofaznega električnega števca. Ing. Gruden, ing. Šinkovec in tov. Pižent pa so ■ pričeli pripravljati proizvodnjo telefonskih aparatov in manjših central.
Izdelali so že tudi prvi radio-aparat, ki ga je skonstruiral ing. Herman Vidmar.
Z udarniškim delom niso samo gradili nove tovarne, ampak tudi zbirali potreben material za proizvodnjo. Skoraj da ni bi-
lo	delavca, ki ne bi imel udarniške značke.
Leta 1948 so pričeli s proizvodnjo kino akustike, ki je bila nekaj časa glavna in najdonosnejša panoga.
Z ozirom na čedalje večji razmah so pričeli graditi dislocirane obrate, med njimi tudi tovarno usmerniških naprav v Novem mestu.
Tov. ‘Čotič ob razmišljanju ob trideset let dolgi poti zre v prihodnost Iskre z največjim optimizmom.
Janko Saje
Franc Cotič — 30 let v Iskri (Foto: Marko Klinc)
Po cesti je pridivjal osebni avto in hreščeče hupal. Na sto M>*!.ah ob strani sta stala mlada fanta in razvneto vpila p< obovi:
„Nemci so v Zaprešiču ..
„To je konec,“ je zastokala Lapuhova, ko je zaslišala, da so Nemci tako blizu.
Najprej sta se pripeljala nemška vojaka na motorju s prikolico. Na glavi sta imela čelado, na očeh velika očala. Ko sem ju zagledal, sem se ju prestrašil; bila sta kot prikazni z drugega sveta. Potem so prihrumeli tanki, oklopniki, kamioni., . Fronta se je nekaj dni valila po cesti, najprej s hrvaške strani proti Celju, nato pa z brežiške strani proti Zagrebu. Ob cesti ' so stali ljudje in jim boječe mahali v pozdrav. Vojska je delovala nanje mogočno, nekatere je utrjevala v prepričanju, da prihaja iz bogate države, kjer se ljudem dobro godi. Ob krivicah države, v kateri so živeli, so verjeli propagandi, da Nemci prinašajo samo blaginjo.
Bili smo presenečeni, ko so Sotlo spremenili v mejo med tretjim rajhom in neodvisno državo Hrvatsko. Dobova je nenadoma postala pomembna obmejna postaja s številnimi carinskimi policijskimi in drugimi uradi. Lastniki nekaterih boljših hiš so se morali utesniti in narediti prostor za nemške funkcionarje in neredko tudi za njihove družine. V Lapuhovo, Pergeijevo in druge dobovske trgovine so prišli nemški komisarji, nekdanji komiji iz brežiških nemškutarskih trgovin.
Globoko se mi je vtisnil v spomin dogodek iz prvih dni okupacije. Z materjo sva se po deseti maši napotila k sorodnikom na Veliki Obrež. Dohitela sva obrške fante. Živahno so se pomenkovali o Nemcih. Med njimi je bil tudi Šavrič, ki je prav takrat, ko sva šla mimo, dejal:
„Nikar ne hvalite Nemcev, boste že še videli, kaj bodo počeli z nami.
Po cesti je ho^il sam, ločen od drugih, ki so mu ugovarjali. V spominu mu je ostalo, da so se mu celo posmehovali. A on je strastno vztrajal v svojem prepričanju, da je Nemec volk, za zdaj le preoblečen v ovco.
Takrat seveda nisem vedel, da je bil Šavrič član dobovske partijske celice; kasneje je padel kot borec brežiške čete. Njegovo mater so nacisti pred očmi hčerke pokončali v krematoriju koncentracijskega taborišča.
Kmalu po prihodu Nemcev sem v Pergeijevi trgovini opazoval nemške oficirje, kako so lakotno planili po obilnih zalogah. Sprva se jim je zdelo vse zelo poceni, saj so dobili za marko, na primer, tri pare svilenih ženskih nogavic. Družinam so redno pošiljali velike pakete, včasih kar cele zaboje raznega blaga, živil in sadja. Cez čas pa so zaloge pošle in trgovine so bile pošteno prazne. Nemci so uvedli živilske nakaznice. Za prvo moko iz nemških zalog so naši ljudje rekli, da je sumljivo krompirjasta, kruh iz nje pa čudno pocast. To je bila hkrati prva streznitev: posamezniki so že začeli ugotavljati, da Nemčija nemara le ni obljubljena dežela, v kateri se cedita med in mleko. Ko pa so začeli klicati fante na obvezen vojaški eksercir, je bilo slišati že tudi godrnjanje. Dokončno pa je navdušenje za Nemčijo splahnelo, ko so se jele širiti govorice o preseljevanju ljudi iz Spodnjega Posavja in Obsotelja.
.ame je bilo poglavitno, da se je oče vrnil iz vojske. Prve i po’ prihodu Nemcev sva z materjo dan za dnem postajala na koncu hiše in z upanjem v srcu gledala proti Ločam, ali se b -uikazal oče. Včasih se naju je loteval obup, ko sva mislila, da ga nikoli več ne bo. Še pomisliti si nisem upal na to, kako bi lahko živeli brez očeta.
Nekega dne smo ga res zagledali daleč na obzorju. Mislili smo, da bomo ponoreli od veselja. Prihajal je počasi, zami šljeno, v civilni obleki. Ko smo otroci pritekli do njega, nas je brez besed objel. V očeh so se mu zalesketale solze.
Dolgo v noč nam je pripovedoval, kako se je prebijal proti domu. Od Karlovca do Zagreba je nekako šlo. Nenadoma pa se je znašel na cesti pred nemškimi in ustaškimi zaporami, s katerimi so okupatorski vojaki prekrižali račune prenekate-remu našemu vojaškemu beguncu in ga pahnili v vojno ujetništvo. Tako bi se primerilo tudi očetu, če ga ne bi svakinja skrivala pred vsem hudim.
SVETU OKOLI
UPORNIŠKA DUHOVA -
Ko je pogorela šola v Sassariju v Italiji, so raziskovalci požara menili, da gre za delo političnih ekstremistov, katerih v naši državi-sosedi ne manjka. Resnica se je razkrila pred kratkim: šolo sta zažgala sedemletna dečka, učenca prvega razreda te šole. Da nista morda že kdaj slišala tisto pesmico, ki govori, da se še nikoli nismo tako smejali kot ko je šola pogorela?
NOGOMETNI PRAVIČNEŽ
— Veliki nogometni dogodek, ki je nekaj dni buril našo javnost, je minil; prej ali slej bo pozabljen. Vedno pa se bo neke druge nogometne tekme spominjal sodnik, ki je sodil v grškem mestu Agrinion. Po končani tekmi ga je nek navdušenec in navijač moštva, ki je tekmo izgubilo, objel in mu odgriznil uho.
DIAMANTNI NASMEH -
Ne vemo sicer, ali je slavni pevec še bolj slavnih Rolling Sto-nesov Mick Jagger prišel na koncert v Zagrebu z diamantom, ki si ga je dal vgraditi v zgornji zob; a poučiti je treba tiste, ki jim je Jaggeijev nasmeh jemal vid, da to ni bilo od pretirane uporabe Kolodonta.
RES NAPREDEK! - Pa so
Južnoafričani vsem, ki govore, da so hudi rasisti, zavezali jezike! Pred kratkim so velikodušno zasnovali zakon, po katerem bo beli priseljenec na svojem domu lahko ponudil črncu tudi alkoholne pijače. Da si bo, revež, malo dušo razveselil!
VZGOJENI ROPAR - „De
nar na sonce! In to samo ban-kovce!“ je ostro zahteval od lastnice neke manjše trgovine zakrinkani mladenič. Lastnica je vsa tresoča se odprla predal blagajne in pokazala, da ima v trgovini le nekaj drobiža. Ropar je razočaran zapustil trgovino rekoč: „Potem panič! Oprostite, ker sem vas motil..
TIJANI VRHUNEC - Kot
poročajo časniki, so angleški poslovni možje hudi ljubitelji alkohola in večino kupčij sklenejo v pijanem stanju. Zato vneto uporabljajo magnetofone, da zjutraj vsaj zvedo, kaj so sklenili.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Sami si moramo pomagati na boljše
(Gospodarsko) propadanje kmetskega stanu je napotilo nekatere človekoljube, da so začeli misliti, kako bi se propadanje ustavilo in bi se kmetski stan postavil na trdne in zdrave noge. Na Nemškem in Francoskem, kjer je bil kmetski stan že pred leti v taki nevarnosti, kakor je naš sedaj, poskušali so že tedaj rešiti kmetski stan pogina. In reči moramo, da jim je se v veliki meri posrečilo in sicer s pomočjo posojilnic in kmetijskih zadrug. Glejmo, da možje ki vstanavljajo take zadruge in se nesebično bore za povzdigo in svobodo svojega stanu, ne ostanejo osamljeni, ampak se jim pridružijo vneti možje po drugih krajih. Gospodarska revščina je povsod velika, a nikdar nam ne bode bolje, ako si sami ne pomagamo.
(Na Balkanu) se vedno bolj kaže, da nameravajo državice:	Rumunija,	Bolgarija,
Srbska, Crnagora in morda tudi Grška napraviti neko zvezo med seboj. Srbi in Bolgari s Crna-
gorci vred so si vže prav dobri ker imajo strica na Ruskem. Črnagorski knez Nikolaj je bil zadnje dneve v Beleingradu slovesno sprejet, istota-ko so Srbi kaj slavnostno in prijateljsko sprejeli bolgarskega Ferdinanda odpadnika; tudi Srbi in Grki se prijazno pogledavajo.
(Vsak Dolenjec) ve, koliko store naši usmiljeni bratje v blagor sirotam — bolnikom. Vže večkrat smo o tem pisali. Zopet veselo naznanjamo nove darove od nekaterih dolenjskih občin v spodbudo še drugim. Darovale so letne doneske občine: Doberniče 10 goldinaijev, Trebelno 20, Velika Loka 20, Bela cerkev 10, Prečna 30 goldinarjev. Živeli naslednice!
(Vrem e) sc nam noče urediti, kakoršno bi želeli za kres. Sicer kaže vse prav lepo brez izjeme: vendar bi solnca nekoliko več prav želeli. Razven tega nas plašijo dan na dan črni oblaki, ki prete z ledenim zrnjem.
(I/. DOLENJSKIH NOVIC 1. julija 18%)
Dojenčki so naprodaj
Neka mlada mati je svoje komaj rojeno dete zamenjala za rabljen avtomobil — to je novica, ki bi morala pretresti vsakogar, še najbolj pa prebivalce tiste države, v kateri se je to zgodilo. Vendar se takih stvari v Združenih državah Amerike dogaja vse več, zato vesti o tem niso več prvovrstne senzacije. Žal postajajo del ameriškega vsakdanjika, del neverjetne mešanice brezčutnosti in blaginje.
V Združenih državah Amerike je zacvetela trgovina z novorojenčki. O tej nezakoniti dejavnosti vsi vedo, vendar je policija brez moči, ker se vse dogaja v navidez zakonitih okvirih. Pojavljajo se oglasi, da mlada družina želi posvojiti novorojenčka; v oglasu pa seveda ni napisana cena, ki jo bodo morali plačati. Bel novorojenček stane tudi po 50 tisoč dolarjev, če ga „naročite“. Odvetniki, posebej plačani za tovrstne posle, dobro plačujejo noseča mlada dekleta, Id so pripravljena prodati še nerojenega otroka.
Povpraševanja je dovolj, prav tako pa je na voljo tudi dovolj %,blaga“ - otrok. Nezakonskih otrok se v ZDA rodi več kot kdajkoli, več kot 400 tisoč na leto, vendar pa so zanimivi za trgovce in kupce samo še nekaj tednov po rojstvu; za starejše dojenčke ni pravega zanimanja. Prav tako je manj zanimanja za temnopolte.
Vse to zveni zelo čudno, saj se sliši kot bi pisali o koruzi, avtomobilih ali kakšnem drugem prodajnem predmetu. Vendar je res tako — otroci so prodajno blago na najbogatejšem, najbolj pestrem in najbolj neusmiljenem tržišču sveta, v Združenih državah Amerike.
Predstavniki zakona pravijo, da spremljajo, kar se dogaja, a da so nemočni, ker ni mogoče zbrati dovolj dokazov. Matere, ki prodajajo svoje novorojenčke, molče.
Razsikovalci z opičjim mladičem in obema njegovima materama: ena gaje zanosila, druga pa skotila.
Mladi pavijan ima dve mami
Prvi uspeli poskus prenosa zarodka pri primatih
Da sta pavijanki v ustanovi za raziskave in vzgojo v San Antoniu naenkrat postali materi, še ni tako čudno, veliko bolj nenavadno je, da sta postali materi istemu mladičku.
Nemogoče! V svetu, kjer veljajo samo naravni zakoni, je zgornji dogodek resnično nemogoč, toda tam, kjer je posegel vmes človek, je pač vse mogoče. Znanstveniki so namreč uspešno izvedli prenos zarodka iz ene opičje samice v maternico druge. To je bilo prvič, daje tak poskus uspel pri primatih. Leta poprej so prenos zarodkov uspešno opravili pri zajcih in govedu.
Z novim uspehom je znanost stopila še en korak naprej v prizadevanjih, da bi omogočili roditi otroka tudi ženskam, ki niso sposobne donositi lastnih otrok, a jih lahko zaplode. Oplojeno jajčece naj bi^.ekega dne v bodočnosti brez večjih težav prenesli v maternico druge ženske, ki bi tako zarodek donosila.
Pred tem skrajnim dometom transplatacije embriov stoji cel kup tehničnih problemov, še večjo oviro pa gotovo predstavljajo tako etični kot pravni predsodki oziroma zakoni. Raziskovalci v Teksasu menijo, da njihov uspeh zaenkrat lahko koristi le številnim živalskim vrtovom in raziskovalnim laboratorijem.
i
m
t
Črvive hruške
Prav gotovo smo že vsi kdaj tarnali nad tem ali onim. Govorimo, da je tako slabo, da ne more biti slabše, pa se vendar na koncu koncev najde rešitev in prekrene na bolje.
Še pred nekaj leti so v Mišjem dolu zametovali črvivo sadje. Naj je bilo še tako lepo, vendar na videz nagnito, pustili so ga ležati v jarkih, dokler ni segnilo.
Eno leto so bogato obrodile hruške, da so se lomile veje, pa se je domislil kajžar Rudarjev Lojz, da bi bilo dobro pobrati tisto, kar drugi zametavajo. Nabral je platnene vreče in v ročni voziček vpregel svoje otroke, ki jih je imel lepo število, pa hodil od hiše do hiše in prosil gospodarje, če sme pobirati nagnite hruške za žganje J
,,Kar poberi, da ne bo smrdelo pod nosom, pa poskusit ga boš dal," so mu dejali in se smejali v brk.
Z otroki je pobiral nagnite hruške, ki so dišale po žganju, in ga skuhal skoraj
za cel sod Takega ni imel tisto leto nihče v vasi, zato poslej pri pobiranju sploh ne pride na vrsto.
Tudi do reševanja prometnih težav smo brezbrižni, kot bi bilo črvivo sadje. V krčmi je družba premlevala o vožnji v Ljubljani.
„Kako naj vozim? “ se je pridušal Miha, „prej sem nekajkrat zavil levo in desno, pa sem bil tam, kamor sem želel Zdaj pa še ulice ne bom našel. “
„Na kolesarskih stezah je le nekaj kolesarjev in otročajev, mar bi vozili z avti po starem!" je dodal drugi.
„Jaz pa vem, kaj je," je dejal tretji, „zdaj bi se radi vrnili v stare čase, ker meščanom smrdi bencin. Kar Krpana pošljimo s kobilico, da jim bodo njene fige dišale. “
Vidite, tako je pri vsaki stvari. Najprej se vsi zlobno režijo in zabavljajo, ko pa neka reč kljub temu uspe, tudi sami pristopijo zraven, kot bi bili vedno za to.
MARTIN KRPAN
KOn IT	C	Reš'tev	prejšnje	križanke	^
v nova mesta
Predmestja so nova mesta, kjer prebivalci iščejo to, česar jim mesto ne da.
V razvitem svetu so vse bolj občutne težave zaradi prevelike urbanizacije. Velemesta so prenapolnjena in predraga za vzdrževanje, saj so prešla mejo, ko lahko z lastnimi materialnimi možnostmi zadoste ogromnim stroškom komunalne oskrbljenosti. New York je najbolj značilen primer, slede pa mu mnoga ameriška in že tudi evropska mesta. Zatorej ni nič čudnega, da je vse več „pobe-gov“ iz velikih mest. Predvsem se na obrobje seli tista plast prc^ bivalstva, ki je dovolj premožna, da si kupi hišo z vrtom, medtem ko v mestu ostajajo revnejši ljudje in vse tisto, iz česar raste kriminal, prostitucija, alkoholizem ipd.
Preseljevanje v predmestja ima seveda svoje težave. Urbanisti poskušajo reševati zasnove novih predmestij na najbolj primeren način: ohraniti videz individualnosti, hkrati pa razporediti veliko število stanovanjskih enot na manjšem zemljiškem kompleksu. To prinaša moder-
..		s:	
K	T	K.	T
I:	T	<D	K
R	A,	to	A
	R	A	R
<	1	Hi	sr
A	N	Z	A
'it	A	&	A
e	sr	A	R
R	A	M	
o	L	J	A
5	K	£	x
- Ga boste nesli kar tako ali naj vam ga zavijem?
ITALIJA
DIVJI
KOZEL
ZELE2CV
OKSID
TRDI
KAVČUK
BERITE DL
DL
PEVKA
K0H0N1
VRSTA
VINA
SLEZ
NOVOZEL.
D L
KDOR SE NEČESA Z0R2I
CEVUARSK
PRIBOR
KNEF1RA)
NORO.
BOGOVI
NATRIJ
JEZA
■Tli]
mi
JUŽNI
SAD
PIJAČA
ČRNA
KAMNINA
mmn
VZMETJO
-m:
NORO.
SMUČI
SVETOPIS
OSEBA
PECIVO
LETOVIŠČI
PRI
OPATIJI
OVČKA
HRIB PRI BEOGRADU
TORINO
TAVČAR
l. IME
TROJA
VZPON
DEL
OBLEKE
DEKLE PRI POROKI
AOT
JML
A M. DRŽAVA
IVAN
TAVČAR
SAMOJED
BOGINJA
MASCEVA-
TONE
KRALJ
DL
BERITEDL
TUJE
Z.IME
DL
i \	^	Tli*
'SZ
Sun City (Sončno mesto) severovzhodno od velemesta Phoenixa v ZDA je primer urejenosti naselja ob velikem mestu. Fotografija iz zraka lepo kaže skoraj nečloveški red.
no zasnovane stanovanjske hišice s koščkom vrta, vendar tako, da je ta navidezna samostojnos* povsem vključena v utrip velemesta.
Sociologi in psihologi, ki preučujejo človeka v takem okolju, tudi za tak tip bivanja v mestu nimajo najbolj pohvalnih besed, ker menijo, da poglavitnega vprašanja ne rešuje.
Miki Muster Janez Trnove
Velikani na pragu smrti
Ali bo kitolov uničil največje živali na svetu? - Zaščitene vrste si ne morejo
opomoči
Pred tisoč leti je majhna skupina posebno hrabrih mož zapustila svoje vasi ob Biskajskem zalivu in se odpravila na odprto moije lovit največje bitje, kar jih je kdaj živelo na svetu: hrabri baskovski ribiči so se odpravili na lov na kita. Danes jih poznamo kot prve ribiče, ki so v tistih davnih časih zmogli toliko poguma in spretnosti, da so se spustili v tvegan, a zelo donosen lov. Kit je bil redek dar olja in me-■ sa, ki so ga ob obalah le poredkoma videli Kasneje so odkrili, daje kitov veliko, da jih je več vrst in da so cele plavajoče tovarne dobička.
Od časov, ko so prvi baskovski ribiči namerno poiskali in ubili prvega kita, se je mnogo spremenilo. Kitolov se je razvil iz drznega početja v varno industrijo, število proizvodov, ki jih izdelujejo iz kitov, je poraslo; ob vsem tem pa je število kitov vztrajno padalo. Milijone teh velikih živali je bilo ubitih, lov nanje je postal v določenih obdobjih tako neusmiljen, da so danes na tem, da izginejo . Sinji kit, največja žival, ki je kdaj živela na Zemlji, je redkost oceanov, čeravno so pred stoletji velike črede teh živali križarile po vodnih širjavah.
NI PROSTORA ZA VELIKANE
Danes industrija, ki se je razvila iz kitolova, igra zadnje dejanje v kitovi tragediji. Nekdaj je bil dovolj opazovalec, da je izsledil čredo kitov, danes kitolovke nosijo s seboj najmodernejše naprave, kakršne uporablja človek tudi pri vesoljskih poletih, da bi zasledili preostanke čred. Celo več: tisti kiti, s katerimi so nekdaj imeli največ dobička in so jih vsled tega lovili brez vsake razumne mere, so tako redki, da se jih enostavno ne splača več loviti. Na vrsto so prišli njihovi manjši bratje, ki pa morajo ceno svoje majhnosti plačati z večjim številom pobitih. Sinji kit je dal od svoje silne teže 140 ton okoli 50 tisoč litrov olja, Brydov kit za polovico manj, vendar sta oba že redka, zato pobirajo v morju krvavo žetev med kljunatimi kiti, za katere se pred drugo svetovno vojno še zmenili niso.
USMILJENJE
TRGOVCEV
Velikih kitov je tako malo, da se jih ne splača loviti, zato je pri-
šel čas, da se je v trgovski žilici zganil tudi čut usmiljenja. Grbasti kit, ki je oskrbel milijone žensk s „prepotrebnim“ rdečilom za ustnice in je šel v milijarde obrokih v želodčke občutljivih pasemskih psičkov in muck, medtem ko so si njihovi gospodarji obuvali do sijaja zglajene čevlje s kremo, ki so jo naredili prav tako iz nekaterih sestavin kitovega telesa, ta kit je prvi med vsemi doživel usmiljenje trgovcev. Že leta 1935 so prepovedali lov nanj. Takrat so seveda mislili, da si bo opomogel in se bo veselo razmnožil za nove pokole. Vendar prav nič ne kaže, da bo teh kitov še kdaj toliko, kot jih je nekdaj bilo. Njihovo število se od sprejetja mednarodnega dogovora o prepovedi lova nanje ni nič povečalo. Leta 1949 so modro ugotovili, da grozi izginitev tudi drugim vrstam kitov in daje treba vse vrste kitov zaščititi pred uničenjem. Toda to so ostale le lepe besede mednarodne komisije za kitolov. Resno se zastavlja vprašanje: ali bo prej zmanjkalo kitov, kot bodo spoznali, da je treba prenehati s tako nezmernim lovom nanje?
HARPUNA BO
zadela Človeka
Ko človek brezobzirno in objestno proži v kite smrtonosne harpune, se ne zaveda, da lahko nekega dne začuti ost na svoji koži Kit je nenavadna žival, inteligentna in do popolnosti prilagojena svojemu življenjskemu okolju, kar človek še zdaleč ni Ob tem pa predstavlja izredno pomemben del ekološke verige. Te največje zemeljske živali se namreč hranijo, razen kita glavača, ki ima zobe, s planktonom, drobnimi organizmi, ki žive v oceanih in opravljajo mnoge naloge, med drugim tudi obnavljajo zaloge kisika v ozračju, in to v veliko večji meri kot vsi gozdovi na kopnem. Strokovnjaki so izračunali, da požre kit tudi tono hrane na dan, to pomeni cele kolonije planktona ali več milijonov drobnih organizmov. Zaradi tega je kit izredno pomemben člen v „gospodarstvu“ planktona. Njegov ključni položaj še ni raziskan, toda nekateri strokovnjaki namigujejo, da se nam izključitev tega zelo pomembnega člena, kar pa kitolov zaenkrat obljublja, utegne prav grdo maščevati. Lahko se zgodi, da bo obnavljanje kisika v ozračju močno zaostreno, kisik pa je življenjska nujnost ne samo za kita, ampak tudi za človeka.
Sinji kit
ZA OČETOM
E
S
40
Nekega dne v začetku teta 1!>43 sta sc zopet napotila z otovorjeno lamo na dolgo pot v Cuzco. Nesla sta naprodaj mamine izdelke, vrnila pa sta se z živili in drugimi potrebščinami. Zadovoljna z opravljeno potj-i sta stopila v domačo izbo in se zdrznila od strahu. Mati j< ležala mrtvaško bleda na postelji in se ni ganila. Tudi dihala ni in srce ji ni bil:..
41
Dečka sla bila prepričana, da je zopet onesveščenu, zato sta jo skušala predramiti kakor običajno, a ves trud je ostal zaman. Morala sta v svojo največjo grozoto spdznati, da je njuna mama mrtva. Pričela sta neutolažljivo jokati. Izgubila sta svoje najdražje, svojo dobro mamo, in to v času, ko je bil oče kdo ve kje v najbolj divjih brazilskih pragozdovih.
42
S pomočjo Indijancev sta Bojan in Zoran pokopala svojo mamo na revnem in zapuščenem amaronskem pokopališču, kjer so počivali sicer le indijanski rudarji, ki so se bili prejšnja leta ponesrečili v rudniku. Njihovi grobovi so bili brez napisov. Označevali so jih le leseni križi, napravljeni iz ostankov jamskega lesa. Pa tudi ti so počasi prepere-vali in se rušili.
14
KOD v ŠPANIJO?
„V septembru 1936 se je zbrala skupina ljudi s podrobno izdelanim načrtom, da se napotimo proti Pirenejem in prestopimo francosko-špansko mejo. Francoske 'oblasti so po svojih agentih zvedele, kaj nameravamo. Povečala je budnost, saj ji je prišlo na ušesa, daje v skupini tudi večje število Francozov.
Pot nas je vodila skozi Marseille. Tam so nas tovariši poučili, da so francoske oblasti okrepile obmejne straže in da nenehno patrulirajo predvsem vzdolž meje. Dejali so tudi, da je dostop do Pirenejev sicer manj nadzorovan, saj so tam take pečine in strmine, da so težko prehodne ali pa sploh neprehodne. Ko smo se prepričali, da bo prehod res težak, smo pri pristaniških delavcih poizvedovali, kako je z ladjami, zasidranimi v pristanišču: od kod so prišle in kam plovejo.
Nestrpno smo pričakovali sporočilo, kdaj in od kod bo možno odriniti v Španijo. Pripravljeni smo bili tudi več tednov križariti po morju, samo da bi se ladja ustavila v enem od pristanišč, ki so bila pod nadzorstvom republikanske Španije.
SKORAJ NA GRŠKI BARKAČI
Deset dni smo zaman čakali. Nenadoma je organizacija pristaniških delavcev sporočila, da išče poveljnik grške ladje, ki plove po Sredozemskem morju in se bo menda ustavila tudi v Barceloni, nove ljudi za delo na ladji, ker so mu mornarji v Marseillu pobegnili. Grške ladje med pomorščaki niso slovele: bile so stare in neokretne, delo je bilo naporno, plače pa majhne. Na njej so se običajno znašli brezposelni mornarji, kadar ni bilo drugega izhoda.
Sporočila smo bili kajpak veseli. Pripravljeni smo bili delati tudi zastonj, ne le za majhne plače in v težkih razmerah, kakor se nam je obetalo. Nekega dne smo se res javili poveljniku. Sprejel nas je, nato pa nas začel meriti od nog do glave in spraševati najrazličnejše reči, tako da smo se počutili kot pred policijskim komisarjem. Ker se nismo mogli predstaviti z dokumenti pomorščakov (razen enega), nas je zasul z vprašanji, zakaj smo se odločili prav za njegovo ladjo.
,Želimo odgovor, ali potrebujete ljudi ali ne!‘ smo hoteli skrajšati nepotrebno besedovanje.
,Seveda jih potrebujem,1 je odvrnil, ,rad bi vas le opozoril, kakšno delo vas čaka.4
Poklical je enega svojih oficirjev in mu nekaj zašepetal, potem pa spet začel s starimi vprašanji.
,Če nas nameravate sprejeti, povejte, sicer gremo na norveško ladjo, ki prav tako išče može.1
Sumili smo, da ima poveljnik grške ladje nekaj za bregom, da nas hoče zaradi nečesa zadržati, zato smo bili kratki: ,Gremo pa k Norvežanu!1 In smo res odkorakali, ampak ne na norveško ladjo, temveč mimo nje v mesto.
„MADRID" PRIHAJA!
Bivanje v Marseillu je bilo nevarno, tudi zato, ker se je v mestu pojavilo več takih skupin, kot je bila naša. Kaj naj ukrenemo? Po ulicah smo smeli le takrat, ko so šli delavci na delo ali z dela, sicer smo morali ostati v bivališčih. Francoski tovariši so nam pomagali, kolikor so mogli, saj bi bilo brez tega za nas še slabše.
Po nekaj dneh so nas obvestili, da nadzoruje francoska policija vse ladje, ki prihajajo v Marseille ali iz njega odhajajo. Zdaj se nam je razkrilo, zakaj nas je tisti grški kapitan tako zadrževal.
Za to je prišla razveseljivejša novica: marsejskemu pristanišču se bliža španska republikanska ladja ,Madrid*, ki bo nekaj časa tudi ostala v Marseillesu. Sklenili smo, da se ji moramo približati in se vkrcati, pa naj se zgodi karkoli. Vse smo poizvedeli: kje bo zasidrana, kaj vozi, kdaj bo odplula. Ko je prispela, smo se ji približali. Nam sumljivih ljudi je tam kar mrgolelo. V nekom od tistih, za katere smo mislili, da se gredo tajno policijo, smo prepoznali Italijana. Kasneje smo ga še večkrat videli pri tovariših, ki so nam pripravljali pot v Španijo.
„Ta skupina seje približevala ladji z enakim namenom kot mi. Ladja je bila pripravljena za vkrcavanje. Imela je spuščen most, da smo lahko prišli nanjo takoj za skupino, v kateri je bil omenjeni italijanski tovariš.
Službujoči uradnik na ladji je pojasnil, da ima ukaz republikanske vlade prepeljati v Španijo vse španske državljane, ki se želijo vrniti domov iz Francije, da pa drugih državljanov ne sme sprejeti. Čeprav je govoril vlomljeni francoščini, smo ga dobro razumeli. Ko smo tako vztrajali, da želimo v republikansko Španijo - v Barcelono ali kakšno drugo pristanišče, ki ga nadzorujejo republikanci, je pristopil neki poljski prostovoljec in šepnil: ,Recite, da ste Spanci in da hočete domov!* Tako smo tudi storili, ne vem pa, če smo ga tudi prepričali. Naposled se je nasmehnil in nanvz zamahom roke pokazal naprej.
Republikanska križarka „Libertad“ v barcelonskem prista- | nišču.
8
■
* K f. t 1 f. f. 't.. r K	v	f'	t	■	t
Flenjski list
ISKRA - PIONIR
JUGOSLOVANSKE ELEKTROINDUSTRIJE
Poslovni center Iskre na Trgu revolucije v Ljubljani (Foto: Iskra Cognmerce Ljubljana)
Iskra praznuje v letošnjem letu pomemben jubilej — tridesetletnico obstoja.
Začeli so kot majhen kolektiv z 850 delavci, kot pionir jugoslovanske elektroindustrije, rojeni iz potreb po obnovi in industrializaciji v vojni razrušene domovine. V tridesetih letih so iz anonimnosti zrasli v moderno industrijsko združenje, ki bo v letošnjem jubilejnem letu zaposlovalo že 30.000 delavcev.
K njihovi dinamični rasti, pri letnem povečanju proizvodnje od 20 do 25 odstotkov, sta prispevala tudi socialno-revolu-cionami zanos in samoupravna socialistična demokracija. Hkrati so znali ostati odprti navzven, se učiti in vključevati v mednarodno delitev dela.
Zato so tudi v lanskem letu, ko je gospodarska kriza pretresala vse svetovno gospodarstvo, uspešno prestali preizkušnjo. Kljub težavam so uspeli zadrža-visoko stopnjo rasti proiz-in izvoza. Še več, prav v so dosegli pomembne pri uvajanju novih teh-kot so proizvodnja procesnih računalnikov, mikroprocesorjev, hibridnega debelosloj-nega vezja in drugo.
Vsi ti pozitivni rezultati v sicer kritičnem letu opravičujejo tudi njihova optimistična načrtovanja za letošnje leto.
ISKRA DANES
Združena podjetja Iskra so že vrsto let med desetimi največjimi industrijskimi organizacijami v Jugoslaviji in hkrati največje združenje v elektroindustrijski panogi.
Proizvodnja Iskre predstavlja četrtino vrednosti proizvodnje jugoslovanske elektroindustrije.
V	Iskri je zaposlenih okoli
30.000	delavcev ali 20 odstotkov vseh delavcev v jugoslovanski elektroindustriji. Od tega je več kot 1.600 delavcev z visoko in višjo izobrazbo in 3.200 s srednjo izobrazbo.
Iskra združuje devet delovnih organizacij s 65 TOZD, oziroma 47 tovarn in 15 obratov s skupno pokrito površino delovnih prostorov 342.000 kvadratnih metrov, komercialno organizacijo Iskra Commerce, Inštitut za produktivnost in metrologijo ter Center za avtomatsko obdelavo podatkov.
Lani sta bili zgrajeni dve novi tovarni, tri pa so še v gradnji. Rekonstruiranih in moderniziranih pa je bilo še 13 tovarn. Vrednost investicij je znašala 7,5 odstotka vrednosti proizvodnje.
Iskrine proizvodne zmogljivosti so razvrščene v 6 specializiranih delovnih organizacij po panogah:
— industrija telekomunikacij,
— industrija elementov,
— industrija za avtomatiko,
— industrija za avtoelektriko,
— industrija izdelkov za široko potrošnjo,
— kovinsko predelovalna industrija.
Vrednost proizvodnje je znašala v lanskem letu 4,65 milijarde dinarjev.
Iskra ima lastno domačo in zunanjetržno organizacijo, ki jo širi skladno s svojo tržno ekspanzijo. Njeno komercialno organizacijo v tujini sestavlja 6 trgovskih podjetij in 8 predstavništev. Skupen obseg njenega poslovanja s tujino pa je lani presegel 120 milijonov dolarjev, od tega znaša izvoz 60 milijo-
nov dolarjev, kar predstavlja v primerjavi z letom 1974 26-od-stotno povečanje.
Na domačem tržišču je lani imela Iskra 14 filial, 23 lastnih trgovin, 33 servisnih centrov, več kot 300 pogodbenih servisnih delavnic, inženiring biroje in številne montažne enote na deloviščih.
V	Iskrinih proizvodnih organizacijah dela na raziskavah in razvoju 1.100 strokovnjakov, od tega 400 z visokošolsko izobrazbo. Na to področje vložena sredstva pa znašajo okoli 3 odstotke vrednosti letne proizvodnje.
Poleg tega Iskra tesno in vsestransko sodeluje z univerzitetnimi in znanstveno raziskovalnimi institucijami. Na ta način je bistveno okrepila svoj lastni raziskovalni potencial.
Iskra, ima za lastne potrebe tudi osrednji Inštitut za produktivnost dela ter za kakovost in metrologijo, ki opravlja testne meritve, preizkuša funkcionalnost, trajnost in zanesljivost izdelkov po najsodobnejših metodah pred proizvodnim in pred tržnim postopkom. Iskrini izdelki pa niso znani le po kakovosti, ampak tudi po sodobni in funkcionalni obliki. Tako se je število domafih in mednarodnih priznanj, ki sojih prejeli njihovi industrijski in grafični oblikovalci, povzpelo že na 213.
PROIZVODNJA IN RAZVOJ
Lani je znašala vrednost proizvodnje 4,65 milijarde dinarjev, kar je za 15 odstotkov več kot v letu 1974. Zgradili so novo tovarno za proizvodnjo avtomobilskih žarnic v Ljubljani in
tovarno za montažo malih elektromotorjev v Idriji. Gradnja novih tovarn za avtomatiko in varilne naprave ter baterije v Ljubljani in tovarne avtomatskih telefonskih central II v Kranju pa se nadaljuje še v letošnjem letu. Rekonstruirali in modernizirali so 13 tovarn, med katerimi naj omenimo tri večje rekonstrukcije in novogradnje, in sicer v tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah, kondenzatorjev v Semiču ter TOBI v Bistrici pri Mariboru.
Število Iskrinih sodelavcev, ki se ukvarjajo z razvojno raziskovalnim delom, se je lani povečalo za 100 oseb. Od tega števila pa jih je kar 50 z visokošolsko izobrazbo.
V	sodelovanju z ljubljanskimi raziskovalnimi institucijami: Fakulteto za elektrotehniko. Inštitutom „Jožef Štefan", Inštitutom za elektroniko in vakuumsko tehniko in Fakulteto za strojništvo so bili doseženi pomembni uspehi pri obvladovanju novih tehnologij kot so integrirana vezja, mikroprocesorji, računalništvo in podobno.
Uspešno nadaljujejo in razvijajo sodelovanje z inozemskimi raziskovalnimi in proizvodnimi partnerji, kot so:
— BTM na področju elektronske telefonije in napajalnih naprav za telekomunikacije,
— SEL na področju usmerjenih zvez, multipleksov in UKV radijskih naprav,
— SELENIJA na področju usmerjenih zvez,
— SIEMENS na področju tele-komand, avtomatizacije v industriji in elektroniki,
— CNET na področju telekomunikacij in elektrooptike,
— LME na področju laserskih naprav,
— BOSCH in Pal/magneton na področju avtoelektrike,
— ASEA na področju zaščitne tehnike,
— ANOD na področju varilnih naprav,
— SKIL na področju električnega ročnega orodja in mnogimi drugimi.
Lani so navezali nova poslov-' no tehnična sodelovanja z reno-miranimi inozemskimi partnerji, kot so:
— AMI na področju integriranih vezij,
— UNITON na področju akustike,
— VIDOR na področju galvanskih elementov,
— AEG in Elektro Praga na področju gospodinjskih aparatov,
— Polmot, Jiskra in VEB — Narva na področju avtoelektrike in drugi.
Rezultat Iskrinih prizadevanj v lanskem letu je razvoj številnih novih ali rekonstruiranih izdelkov na vseh proizvodnih področjih oziroma dejavnostih Iskre. Omenili bomo le najpomembnejše:
Na področju telekomunikacij: evolucija projekta Meta-conta 10 C predvsem za mednarodne centrale in uvedba proizvodnje računalnikov, nova zasebna avtomatska centrala EPABX 300 in elektronska centrala model ISKRA, centrala za elektrogospodarstvo, laserska merilna tehnika, večkanalna aparatura za prenos informacij po visokonapetostnih daljnovodih, nove radijske sprejemno-oddajne naprave in drugo.
Na področju avtomatizacije:
razni releji, TCD regulatorji v ti-ristorski tehniki in integriranih vezjih, kompleksni modularni regulacijski sistem v diskretni in integrirani tehniki, nova programska naprava za kopirne stružnice, dozirni avtomat, naprava za avtomatizacijo trans-
porta, moduli turbinskega regulatorja in drugo.
Na področju elektromehanskih aparatov in elementov: nova izvedba univerzalnih instrumentov, digitalni instrumenti, elektronski števci razreda 0,2 in
0,5, urni sistem s kvarčnim oscilatorjem, profesionalna merilna oprema, avtomobilske žarnice brez podnožja, univerzalni motorji za gospodinjske aparate in drugo.
Na področju elektronskih elementov: Povečanje kvalitete in zanesljivosti vseh elektronskih elementov, hitre diode, ze-ner diode, usmerniške diode velikih moči, novi elektrolitski, keramični in papirni kondenzatorji, debeloplastni keramični potenciometri, napredek pri de-beloplastnih vezjih in aluminijski oksidni keramiki, kvalitetnejša alkalna baterija in drugo.
Na področju artiklov široke potrošnje:	novi	črno-beli in
barvni televizorji z in-line cevjo, nov namizni radijski sprejemnik, antene, novi gospočftnjski aparati za mehansko in toplotno obdelavo hrane, nove variante bastlerskih električnih strojev in drugo.
Na področju kovinskih in kemičnih izdelkov: nov specialni titanov emalj, bojler z emajliranim kotličem, sobni klimatizer, specialni vodni kotli za tekoča in plinasta goriva za 2 do 4 mio kcal/h in drugo.
Naj vam navedemo še nekaj novosti iz širokega Iskrinega programa, ki obsega naslednja področja:
Telekomunikacije:	telefon-
ske centrale v trossbar in elektronski tehniki za javne in zasebne mreže, napajalne naprave za ATC, naprave za visokofrekvenčno kanalno telefonijo in telegrafijo, usmerjene brezžične zveze, KV in UKV sprejemno-oddajne naprave, laserje, telefonske aparate in sekretarske naprave, merilno kabelsko in linijsko opremo, sestavne dele in antene električne ure.
Avtomatizacija v industriji, prometu in energetiki: signalnovarnostne naprave, naprave in sestavni deli za avtomatsko delovanje obdelovalnih strojev in avtomatizacijo industrijskih procesov, varilne naprave, usmerniške naprave, požarnovarnostne naprave in naprave proti vlomu, ozvočevalne naprave, releji in elementi za zaščito in avtomatsko delovanje v energetiki, naprave za daljinsko krmiljenje in meritve v energetiki, mrežne tonske komande.
Elektromehanske in elek tronske naprave, aparati in el» menti: elektromehanski in elektronski merilni instrumenti, merilni transformatorji, industrijski kontaktorji, bimetalni releji, števci električne energije, električna oprema za motorna vozila, kondenzatorji in naprave za kompenzacijo jalove energije, mali elektromotorji, optične in elektrooptične naprave, steklo-pihaški izdelki.
Elektronski elementi: elektronska integrirana vezja, polprevodniki, plastni in žični upori, ogljenoplastni, keramični in žični potenciometri, keramični, folijski in elektrolitski kondenzatorji, feriti, magneti, termi-storji, galvanski členi in drugi elementi za elektroniko.
Elektromehanski, elektronski in kovinski izdelki za široko potrošnjo: gospodinjski aparati za mehansko in toplotno obdelavo živil, plinske, oljne in električne peči, električni brivniki, televizorji, radijski sprejemniki, gramofoni, električno ročno orodje za industrijo, obrt, gradbeništvo in domačo rabo, oprema za sanitarne prostore, napra-
ve za klimatizacijo, kotli in avtomatika za centralno ogrevanje, kontejnerji.
Vse te dejavnosti dopolnjujejo inženiringi, projektiva, montaža in vzdrževanje.
Celotna proizvodna dejavnost v Iskri je podvržena nenehnemu prilagajanju zahtevam in potrebam tržišča, ne oziraje se ali gre za izdelke poklicne, industrijske ali zasebne uporabe. V ta namen ima Iskra lastno službo za raziskavo tržišča.
Iskra proda na domačem tržišču okoli 80 odstotkov izdelkov, približno 20 odstotkov pa jih izvozi. Lani je bilo usmerjeno v razvite industrijske države 54 odstotkov izvoza, 30 odstotkov v socialistične države in 16 odstotkov v dežele v razvoju. Le-tem posveča Iskra vse večjo pozornost. Celotna zunanjetrgovinska dejavnost Iskre in domača trgovska mreža sta združeni v specializirani organizaciji Iskra Commerce s sedežem v Ljubljani. V njenem okviru deluje tudi Iskra Standard, posebna organizacija, ki zastopa Iskrine poslovne partnerje iz tujine na jugoslovanskem trgu. ’
KADRI
Razen obsežnih vlaganj v modernizacijo proizvodnje Iskra nenehno skrbi tudi za izboljševanje kadrovske strukture in to s štipendiranjem ali s financiranjem izobraževanja ob delu. Tako je Iskra lani štipendirala 1.707 študentov in dijakov, izobraževanje ob delu pa je omogočila 1.241 sodelavcem Iskre.
Enako pozornost posveča Iskra osebnemu in družbenemu standardu delavcev. Prednost so še vedno dajali stanovanjski izgradnji, sledila pa sta ji družbena prehrana in zdravstvena zaščita, medtem ko so problem otroškega varstva reševali predvsem v okviru samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti.
Precejšen je tudi delež sredstev, ki so ga Iskrini samoupravljala prispevali za pospeševanje komunalnih, kulturnih, športnih in humanitarnih dejavnosti v svojem okolišu, poleg rednih prispevkov, s katerimi financirajo družbene dejavnosti.
Obsežno je razvita tudi kulturna, rekreativna in športna dejavnost znotraj Iskre, v katero so zajeti tudi svojci zaposlenih, štipendisti in upokojenci. Iskrini likovni amaterji, znani po kvalitetnih stvaritvah, so lani ustanovili svoj klub in pričeli s prirejanjem rednih razstav.
Več kot 50 odstotkov vseh zaposlenih je žensk
Brez pretiravanja lahko torej zapišemo, da v Iskri gospodarijo z družbenimi sredstvi in z ustvarjenim dohodkom smotrno in odgovorno, upoštevajoč soodvisnost svojih lastnih in družbenih interesov, na katerih ubranosti temelji naš samoupravni socialistični sistem.
To je torej Iskra v jubilejnem letu. S poglobljenim samoupravljanjem, skladno z našo novo ustavo in s konsolidacijo, notranje reorganizacije, pričakujejo ob svoji tridesetletnici še pomembnejše delovne uspehe.
Iskra Šentjernej — pogled iz zraka (Foto: Iskra Commerce Ljubljana)
NASTANEK ISKRE
Korenine Iskre segajo pravzaprav še v čas narodnoosvobodilne borbe. Povojna Iskra je nastala na tradicijah partizanskih vezistov. Že takrat, med narodnoosvobodilno borbo, so ti kadri organizirali vzpostavljanje radijskih zvaz. Za svoje takratne potrebe pa so morali organizirati tudi izdelavo radijskih sprejemnih in oddajnih postaj.
Svoje medvojne izkušnje so uporabili tudi v svobodi. S pomočjo svojega znanja so bistveno pripomogli k razvoju elektronske industrije. Ne samo, da so sami čutili potrebo po razvoju elektronske industrije, ampak sta tudi obnova in razvoj naše domovine terjala maksimalne napore na vseh področjih.
Skladno s potrebami sta nastala Iskra in Inštitut za elektro zveze v Ljubljani.
RAZVOJ ELEKTRONSKE INDUSTRIJE
Osnova za razvoj elektronske industrije so elektronski sestavni deli. Zato je bil že na samem začetku močan poudarek prav na razvoju industrije elektronskih sestavnih delov. Proizvodnjo teh prepotrebnih delov je organiziral takratni Inštitut za
elektro zveze v Ljubljani. V prvem obdobju so razvili proizvodnjo elektronskih elementov: uporov, kondenzatorjev in potenciometrov. Kasneje pa so pričeli proizvajati magnete in ferite. Delavci TOZD upori Šentjernej so povezani v delovni organizaciji IEZE, ki združuje proizvajalce elektronskih elementov. Tako uspešno združujejo delo in sredstva, kar jim omogoča hitrejši napredek in večjo socialno varnost.
V	ŠENTJERNEJU NASTAJA IZ OBRATA TOVARNA
Inštitut za elektro zveze iz Ljubljane je v maju leta 1951 ustanovil v Šentjerneju obrat za proizvodnjo elektronskih sestavnih delov. Koncept razvoja proizvodnje elektronskih sestavnih delov je bil, da se takšna proizvodnja locira na podeželje. Predvsem pa na področje Dolenjske in Bele krajine, kjer je bilo najmočnejše narodnoosvobodilno gibanje. Pri izbiri krajev je Inštitut upošteval stopnjo nerazvitosti. Tako je na Dolenjskem nastalo več obratov za proizvodnjo elektronskih sestavnih delov. V Šentjerneju obrat za proizvodnjo uporov, v Semiču obrat za proizvodnjo papirnatih kondenzatorjev, v Mokronogu obrat za proizvodnjo elektrolitskih konden-
zatorjev in v Žužemberku obrat za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev.
V	Šentjerneju so pričeli proizvajati upore s pomočjo primitivne ročne opreme, ki so jo izdelali na Inštitutu za elektro zveze. Sam izdelek — upor — je bil zastarele konstrukcije. Z razvojem in zahtevami elektronske industrije se je pokazala potreba po posodabljanju proizvodnje uporov. K temu pa jih je silil tudi vedno večji izvoz. Pri uvedbi proizvodnje uporov in pri posodabljanju proizvodnje niso bili vezani na nakupe licenc. To jim je omogočalo, da so vzporedno z razvojem proizvodnje uporov razvijali tudi proizvodno opremo in naprave za proizvodnjo. Na tem področju so sami opravili pionirsko delo bodisi na Inštitutu, bodisi v obratu v Šentjerneju.
Poleg proizvodnje uporov so uvedli tudi proizvodnjo potenciometrov. Ta izdelek je povsem domače konstrukcije. Uvajati pa so pričeli tudi proizvodnjo hibridnih debeloslojnih vezij. V obratu v Kostanjevici uvajajo proizvodnjo elementov za industrijsko elektroniko.
Za razvoj kolektiva je značilno, da večina zaposlenih izvira iz Šentjerneja in njegove okolice. To je tudi eden izmed vzrokov, ki so pripomogli k veliki
Prva faza v proizvodnji uporov (Foto: Marko Klinc)
vnemi strokovnjakov za reševanje strokovnih problemov, ki jih je imela nastajajoča tovarna. Delovnega časa praktično niso poznali. Delali so, kadar in kolikor je bilo potrebno, tudi izven rednega delovnega časa. V razvoj tovarne so vložili vse svoje znanje in ga še pridobivali na izkušnjah ob delu.
Kasneje so zaposlili večje število šolanih kadrov, ki so jih sami štipendirali. Povečanje števila strokovnih kadrov je pripomoglo k še hitrejšemu reševanju strokovnih problemov. Ta kader je s pomočjo celotnega kolektiva razvijal moderno tehnologijo, opremo in njeno izdelavo za proizvodnjo. Nastale so
Za razvoj so značilna štiri obdobja:
— začetek zastarelega izdelka s primitivno proizvodnjo,
— posodabljanje in miniaturizacija izdelka,
— mehanizacija proizvodnega procesa in
— investicijska vlaganja za uvedbo velikoserijske proizvodnje predvsem v letih 1968, 1971 in 1973.
Pri uvajanju novih proizvodov in pri razvoju sodelujejo tudi z Inštitutom „Jožef Štefan" in Inštitutom za elektronsko in vakuumsko tehniko v Ljubljani.
Sedaj pokrivajo s svojimi izdelki cca 1,5 odstotka potreb svetovnega trga. Do leta 1980 predvidevajo podvojiti proizvodnjo. Vse nove zmogljivosti in dvig proizvodnje so izključno orientirane na izvoz.
Poleg uspešnega izvoza izdelkov je pomemben tudi izvoz tehnologije. Eden izmed uspehov na tem področju je zgrajena tovarna uporov v Indiji.
DELO NA DOMU
Zaradi velikega povpraševanja na svetovnem tržišču po potenciometrih in zaradi premajhnih prostorskih zmogljivosti, so bili primorani organizirati delo na
razvijal naš kolektiv. Začel je takorekoč iz nič. Prav to pa daje posebno obeležje njegovemu razvoju. Izbral je lastno razvojno pot tehnologije in proizvodne opreme z originalnimi konstrukcijskimi rešitvami od najosnovnejše ročne, pa vse do avtomatizirane proizvodnje.
Zagrizeno delo je ustvarjalo strokovnjake, ki z entuziazmom vztrajajo pri uresničevanju svojih nalog.
V	akciji niso le strokovne službe in posamezniki, pač pa množično delo vseh zaposlenih. Ustvarjati nekaj novega je lepo, pa čeprav je pot strma in naporna. Na tej poti so nam za trenutek pošle moči, toda nikoli nismo klonili. Vselej smo ob krizi našli same sebe in s pomočjo velike ISKRINE družine še hitreje zakorakali novim dosežkom naproti.
Hiter razvoj elektronske industrije v svetu je zahteval, da gremo tudi mi v korak z njo, ker se sicer ne bi bilo možno v takem vzponu uveljavljati na tujem trgu. Videti je bilo treba tudi naprej in začeti osvajati nove sodobnejše proizvodne programe, ki zahtevajo še več znanja in kreativnega kadra. Mlada ge-
neracija stokovnjakov v povezavi z znanstvenimi ustanovami uspešno uresničuje nove programske naloge. Taka usmeritev je za naš kolektiv življenjskega pomena, kajti sodobnejša tehnologija daje kolektivu boljšo in trajno perspektivo. To je toliko bolj pomembno, ker je naša prodajna usmeritev izrazito izvozna. V bodoče bo morala biti še bolj poudarjena, kajti izvoz je za nas življenjskega pomena. Vsi poslovni partnerji doma in v tujini so naši prijatelji. Medsebojno sodelovanje nas povezuje v skupen interes, ki ga bomo v bodoče še razširili na izvoz znanja in tehnologije.
Naš 1.000-članski kolektiv sl tako kuje prihodnost v zavesti, da nobena pridobitev ni dana sama od sebe.
Zaveda se, da pot, ki pelje navzgor, ni posuta z rožami. Trudil se bo, da bo za mlade generacije odpiral nova delovna mesta, da bodo ostajale doma in še naprej razvijale in bogatile svoj kraj tako, da bo ostajala vedno bolj živa naša narodna pesem v Lepšega kraja ni kot je Šentjernej."
LUDVIK SIMONIČ
Druga faza v proizvodnji uporov (Foto: Marko Klinc)
posebne strokovne skupine, ki so po lastnih načrtih pričele izdelovati naprave, potrebne za proizvodnjo.
Skladno z razvojem tehnike v svetu je šentjernejska Iskra usmerila svoja prizadevanja v razvoj najsodobnejših izdelkov, ki bodo v perspektivi v vedno večji meri zamenjali klasične elemente.
Pomembno je poudariti, da je proizvodnja uporov v Šentjerneju povsem samonikla. Samostojni tehnologiji proizvodnje uporov, ki je v svetovnem merilu povsem originalna, gre priznanje za tako velike uspehe na tem področju.
Postopoma so povečevali proizvodne prostore, tako da imajo danes cca 5000 kvadratnih metrov proizvodnih površin. Zaradi vse večjih potreb domačega in tujega trga stalno povečujejo proizvodne kapacitete.
ISKRA SE UVELJAVLJA NA SVETOVNEM TRGU
Ker je proizvodnja že dosegla večje zmogljivosti kot je jugoslovanska potrošnja, so višek proizvodnje usmerili v prodajo na tujem tržišču. Začeti so bili težki, ker so se srečali z zahtevnim trgom. To pa je vplivalo na to, da so še hitreje posodabljali izdelke in začeli mehanizirati proizvodni proces. Tako so laže dosegali konkurenčnost na inozemskem trgu. Postopoma so z velikimi napori, včasih z vzponi in padci, danes dosegli 85 odstotkov izvoza celotne proizvodnje. Tako velika izvozna orientacija jih stalno sili k ekonomizaciji proizvodnje in dvigu storilnosti. Produktivnost dela je tako, merjena v času, zrasla v obdobju 15 let od 91 sekund na
4	sekunde za 1 upor.
domu. Na tak način imajo pogodbeno zaposlenih 290 delavcev. Proizvodne naprave so last Iskre. Tovarna jim dobavlja sestavne dele, iz katerih sestavljajo končne izdelke. Praksa je pokazala, da je tak način dela za delavca stimulativen. Delovni čas prilagaja potrebam. Delo na domu pa se lahko odvija tudi v družinskem krogu.
IZOBRAŽEVANJE
Iskra Šentjernej posveča veliko pozornost izobraževanju že od samega nastanka tovarne. Financirajo izobraževanje ob delu in štipendirajo dijake na poklicnih in srednjih šolah ter študente na višjih in visokih šolah. V letošnjem šolskem oziroma študijskem letu šolajo 58 dijakov in Študentov v rednih šolah, 25 delavcev pa se izobražuje ob delu.
Direktor Ludvik Simonič
Šentjernejska ISKRA se je rodila pred četrt stoletja. Na nekdanjem tlačanskem vrtu, kjer je nekoč siromašno ljudstvo v potu svojega obraza služilo svojemu gospodu, je zrasel kolektiv svobodnih delavcev samoupravljalcev. Ledino je pričelo orati 9 delavcev v času, ko je vsa naša domovina plamtela v socialistični izgradnji. To je bilo čudovito obdobje naše zgodovine, polno poleta in mladostne zagnanosti.
To je bilo še mnogo več! Uresničevanje idealov naše revolucije, ki je vso energijo in hotenja ljudi povezala v prijetno in nesebično delo za boljše in humanejše medčloveške odnose, za srečnejši jutri vseh. V tistih lepih okoliščinah je rastel in se
Pakirna linija za upore (Foto: Marko Klinc)
120 delavcem so pomagali pri gradnji ali adaptaciji stanovanjskih hiš, kupili so 23 stanovanj v družbeni lasti. Letos bodo kupili še 6 stanovanj, do leta 1980 pa še 40.
V	obratu družbene prehrane v tovarni kuhajo topli obrok za vse tri izmene. Podjetje regresira malico za 18 delovnih dni, razliko pa plačujejo delavci sami. V načrtu je, da se v nasledki njih mesecih regresira malica za vse delovne dni. Obrat družbene prehrane kuha kosilo za otroški vrtec in to brezplačno. Kosilo kuhajo tudi za šolske otroke svojih delavcev. Vsak delavec ima možnost, da si naroči kosilo po dostopni ceni. V tovarni so organizirali tudi prevoz delavcev na delo in domov.
ŠPORT IN REKREACIJA
Delavci šentjernejske Iskre se aktivno ukvarjajo s športom že . od samega nastanka tovarne dalje. Njihovo prizadevanje za po-masovljenje športa je rodilo obilne sadove. S svojo aktiv nostjo so vplivali na razvoj športa v svojem kraju. Kolektiv je prispeval tudi finančna sredstva za ureditev športnih objektov,
Iskra organizira tudi letovanja za. svoje delavce v počitniških domovih ZP Iskra in v šti-. rih lastnih camping prikolicah, postavljenih ob morju.
Skrb za šport in rekreacijo je močno prisotna, saj se dobro zavedajo, da tudi zanje velja stari izrek ,,Zdrav duh v zdravem telesu".
SPOMINI - STARI ČETRT STOLETJA
Ko govorimo in opisujemo, kako je iz obrata rastla tovarna, ne moremo in ne smemo pozabiti delavcev, na čigar ramenih je bilo naloženo breme razvoja. Ne smemo in ne moremo pozabiti, da je na temeljih njihovih žuljev rastla Iskra.
Danes je zaposleno v Šentjer-nejski Iskri cca 1000 delavcev.
V	maju 1951 pa je bilo le 9 zaposlenih. S proizvodnjo so začeli v adaptiranih prostorih bivše traktorske postaje. Od teh je še sedaj zaposlenih 5 članov kolektiva:
LUDKVIK SIMONIČ sedanji direktor,
FANI KROMAR sedaj vodi skladiščno kartoteko,
25 LET ISKRE
ŠENTJERNEJ
VPLIV SAMOUPRAVLJANJA NA RAZVOJ KOLEKTIVA IN KRAJA
Z razvojem kolektiva se je razvijalo tudi samoupravljanje. To je vneslo v način življenja delavcem in kraja nove oblike in nove odnose, ki se niso odražali samo v kolektivu, ampak tudi zunaj njega.
Člani kolektiva so vključeni in aktivno delajo v družbenopolitičnih organizacijah, krajevni samoupravi, interesnih skupnostih, v občinskih in republiških organih.
Po zaslugijskrinega kolektiva je nastal v Šentjerneju delavski razred. Z nastajanjem in razvojem kolektiva se je spreminjal tudi kraj. S samoupravnimi odločitvami glede vlaganj finančnih sredstev v razvoj kraja se je spreminjala tudi njegova podoba.
VLAGANJA V DRUŽBENI STANDARD
Ker so se samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v Iskri zavedali, da standard ne izhaja samo iz osebnega dohodka delavcev, ampak je odraz standarda tudi kako so organizirane družbene službe v kraju, kakšno je okolje, kakšna stanovanja imajo delavci, na kakšni ravni je kulturno življenje kraja in ne nazadnje tudi kakšno je športno življenje, so za te namene prispevali določena sredstva, ki so pripomogla k razvoju teh dejavnosti. Pomembna so vlaganja v razvoj zdravstva, šolstva, otroškega varstva, stanovanjske izgradnje, komunalne ureditve, kulture in športa.
Avtomatska proga za izdelavo uporov (Foto: Marko Klinc)
Diplome in pokali za dosežke na športnih tekmovanjih ti-oto: Marko Klinc)
Proizvodnja industrijske elektronike v Kostanjevici (Foto: Marko Klinc)
predvsem leta 1972, ko so dogradili manjkajoče objekte za Iskrine športne igre — Iskriado. To leto štejejo tudi kot prelom-' nico v razvoju športne aktivnosti kraja.
Delavci Iskre se udeležujejo vseh športnih iger, ki jih organizira občinski sindikalni svet v Novem mestu. Njihova aktivnost je poplačana z vrsto priznanj in pokalov. 65 odstotkov ekipe IEZE Ljubljana sestavljajo prav delavci Iskre Šentjernej. Ženska rokometna ekipa igra v slovenski conski ligi, rokometaši v dolenjski ligi, nogometaši pa v ljubljanski nogometni pod-zvezi. Člana kolektiva Jože in Polde Bučar se kot člana novomeškega atletskega kluba udeležujeta tudi zveznih tekmovanj. Že drugič je športnikom šentjernejske Iskre zaupana odgovorna naloga organizirati Iskriado. V letošnjem letu je ta športna prireditev posvečena 30. obletnici obstoja Združenega podjetja Iskra in 25-letnici Iskre Šentjernej.
3r
Pasivna elektronska vezja v debeloslojni tehnologiji (Foto: Marko Klinc)
Led je bil prebit, ko so se prva dekleta zaposlila. Krajani so počasi dojeli, da tovarna pomeni napredek tudi za kraj. In končno so se prepričali, da plača njihovih otrok le pomeni boljše življenje in napredek. Sčasoma so morali pričeti že odklanjati zaposlitev prosilcem, ker ni bilo dovolj delovnih mest. Pri zaposlovanju pa so vedno upoštevali socialno stanje.
Jubilantom je v posebnem spominu ostal prvi dan proizvodnje, ko so izdelali 113 uporov. Ža proizvodnjo 1 upora pa so porabili kar 135 minut.
Kljub začetnim težavam so se delu hitro privajali. Spoznali so se med seboj in postali kot ena družina. Delali so z občutkom, da delajo za sebe, kot da
so skupno urejevali in usmerjali svoj razvoj.
Odgovornost do dela in delovna disciplina sta bili na višji stopnji kot danes. Delavci, ki so rastli s tovarno, in tovarna, ki je rastla z njimi, so nerazdružljiva celota. To dokazuje tudi stalni stik z že upokojenimi delavci.
Današnja mladina pa vse preveč pozablja na napore, ki so jih vložili njihovi starejši vrstniki. Premalo jih cenijo. In to včasih boli...
Petindvajset let prizadevanj, naporov in odrekanja je kronano z uspehom. Iz malega je zraslo veliko.
To je Iskra Šentjernej.
Janko Saje
MARIJA KRHIN, sedaj skladiščnik odprem,
JU?TI PAVLIČ, sedaj skladiščnik domačega trga,
MARIJA KOVAČIČ, sedaj vodja planske službe.
Proizvodnja potenciometrov (Foto: Marko Klinc)
25 let v Iskri Šentjernej. Od leve proti desni: Fani Kromar, Marija Krhin, Ludvik Simonič, Justi Pavlič, Marija Kovačič.-(Foto: Marko Klinc)
je to njihovo. Vodilni kader je pripravljal popoldan in včasih pozno v noč material za proizvodnjo za naslednji dan.
Vsi so čutili potrebo po čim-hitrejšem napredku. Veliko dela so opravili udarniško. Gradili so nove proizvodne dvorane, ureja-
li	okolje tovarne in se udejstvovali na političnem, kulturnem in športnem področju. Kraj je prav zaživel šele z nastankom obrata. Ko so krajani videli, da so člani kolektiva prizadevni ne samo za strojem ampak tudi v kraju, je kolektiv prešel iz prve anonimnosti v središče vsega pomembnega dogajanja.
V	začetku, ko je bil kolektiv še majhen, niso imeli popolnoma razvitega samoupravljanja. Celoten kolektiv je tvoril samoupravno telo. Na sestankih — vedno izven delovnega časa —
V	drugih službah združenega podjetja Iskra pa so zaposleni bivši delavci šentjernejske Iskre kot Velimir Bilbija, Albin Pahor in Albert Burnik.
Petindvajsetletniki se s ponosom spominjajo prehojene poti. Začetek je bil zares pionirski. Ne samo na področju uvajanja proizvodnje, ampak tudi na področju zaposlovanja. Danes se sliši malce neverjetno, da so le s težavo pridobili prve delavce. Pri teh naporih so jim pomagali tudi krajevni organi. Te težave so bile pogojene z nerazvitostjo kraja in z nerazvitostjo delavskega razreda. Krajani so sprva z nezaupanjem gledali na razvoj tovarne. Kar težko so verjeli, da bo iz vsega tega res kaj nastalo. Starši so le s težavo dovoljevali svojim hčeram zaposlitev v tovarni.
25 LET SEMISKE ISKRE - 25 LET SEMISKE ISKRE
25 LET DOLGA POT
Februarja 1951 je pripravljalna ekipa iskala primerne prostore za proizvodnjo kondenzatorjev in uporov, ki jih je potrebovala nova tovarna Telekomunikacij na Pržanu pri Ljubljani. Odločili so se za nedodelano upravno stavbo bivšega državnega posestva na Vrtači pri Semiču. Aprila je proizvodnja že stekla. Delavke so navijale konden-zatorske svitke na ročnih navi-jalnih strojih in klale sljudo za potrebe ljubljanskega obrata.
Artikli so dobivali dokončno obliko v Ljubljani. Leta 1952 je kolektiv že začel graditi in kmalu so finalizacijo prenesli v Semič. Leta 1953 so zaposlili 39 novih delavcev in začeli so že nastajati zametki posameznih služb. Leta 1954 se spet poveča število zaposlenih in obseg proizvodnje. Leta 1955 in 1956 začnejo graditi nov proizvodni objekt, adaptirajo bivši hlev, prevzamejo montažo' sljudnih kondenzatorjev in začnejo organizirati knjigovodstvo. Organizirana sta bila montažna oddelka za papirne in sljudne kondenzatorje. Leta 1957 začne delati tehnična kontrola in operativna priprava dela. Pri izdelavi kondenzatorjev za radijske aparate so prešli na zaščito z umetnim voskom, s čimer so hkrati povečali in pocenili proizvodnjo. Leta 1958 so prešli v novo organizacijo, Industrijo za elektro-zveze, in tedaj je razvoj kondenzatorjev doživel nov razmah. Opustili so proizvodnjo sljudnih kondenzatorjev in jo nadomestili s styroflexnimi. Uvedli so še impregnacijo z umetnim oljem. Leta 1961 se tovarna priključi Iskri v Kranju, kar je odprlo vrata v novo proizvodnjo. V Semiču so ?ačeli izdelovati kondenzatorje za kompenzacijo jalove energije, kondenzatorje za fluorespenco in kon-
ANICA VIDMAR - pred-delavka
Tovarišica Vidmarjeva je ena od tistih delavk v tovarni, ki so leta 1951 začele delati v malem obratu in ki delajo ter živijo s tovarno že vseh 25 let:
„Začetek je bil zelo težak. Nikoli si takrat nisem mislila, da bo iz tistega, kar smo imeli na začetku, zrasla taka tovarna. Seveda smo veliko naredili s prostovoljnim delom. V prvih letih je imela tovarna tudi svoje njive in vinograd, kjer smo delali po „šihtu" in tako pridelali hrano za našo menzo. Z današnjimi delovnimi pogoji sem zelo zadovoljna, pa tudi osebni dohodek je kar soliden.
Ob proslavi smo vsi 25-letniki dobili zlate značke, posebej pa so me presenetile sodelavke v oddelku, ki so mi čestitale in mi podarile 25 vrtnic."
v ✓
denzatorje za zagon enofaznih elektromotorjev. Leta 1962 se finančno osamosvoji in organizira kot samostojna tovarna kondenzatorjev v okviru Iskre. To je nova prelomnica in začetek njenega hitrega razvoja.
ANICA SIMONIČ - KUHARICA
..Tovarniška menza je bila osnovana leta 1958 in bila sem prva kuharica v njej. Najprej smo pripravljali hladne malice, februarja 1959 pa smo začeli kuhati prve obroke toplih malic. V začetku je bilo bolj žalostno, vsaj kar se tiče opreme kuhinje; imeli smo namreč en sam majhen štedilnik na drva. Z razvojem tovarne pa je seveda bilo nujno urediti tudi obrat družbene prehrane, sodoben in moderno opremljen, tak kot je danes.
V	dopoldanskem času skuhamo okoli 600 toplih obrokov, do 350 kosil za celodnevno osnovno šolo v Se miču in 100 kosil za delavce, prek dvesto toplih malic pa pripravimo za popoldansko izmeno. Cene obrokov so zelo ugodne, saj stane malica le 2,00 dinarja, kosilo pa
10,00	dinarjev." v 	^
Uvedli so proizvodnjo elementov za odpravo radiofrekven-čnih motenj. Tovarna dobi novega direktorja Franca Koširja (preživeli borec prve belokranjske čete, ki so jo Italijani pobili že tik po ustanovitvi konec
PROIZVODNI PROGRAM
Semiška industrija kondenzatorjev izdeluje:
— navite kondenzatorje za zabavno in profesionalno elektroniko;
— kondenzatorje za fluorescenčne svetilke in za zagon elektromotorjev;
— kondenzatorje in filtre za odpravljanje radiofrekvenčnih motenj;
— kondenzatorje za potrebe avtomobilske industrije;
— v okviru energetskega programa kondenzatorje za izbolj šanje faktorjev moči, kompletne naprave z avtomatsko regulacijo in celotne inženiringe;
— metalizirane umetne folije;
— vse mehanske sestavne dele za kondenzatorje;
— opremo za proizvodnjo kondenzatorjev;
— razne posebne izpeljanke kondenzatorjev LC in RC kombinacije.
Iskrini kondenzatorji, energetski kondenzatorji in naprave opravljajo svojo koristno nalogo zlasti v današnjih časih, ko je zaradi energetske krize postal aktualen lov na prekomerno jalovo energijo. Ob izboljšani statični kompenzaciji se velikemu porabniku močno zmanjšajo stroški za električno energijo, celotno gospodarstvo pa ima od njih to korist, da je izkoristek proizvodne energije večji, ter razbremenjen prenosni in transformatorski sistem.
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
Semiški proizvajalci so bili od svojega začetka tudi zavestni samoupravljalci in so aktivno sodelovali pri upravljanju, spočetka kot voljeni člani central-
Kompenzacijski kondenzatorji izdelani v Semiču. (Foto: Marko Klinc)
nih delavskih svetov. Toda že leta 1958 je postal kolektiv se-miške tovarne kondenzatorjev tako močan, da so lahko izvolili svoj delavski svet.
SKRB ZA OSEBNI IN DRUŽBENI STANDARD
Semiška industrija kondenzatorjev je ob nenehnem razvoju materialne osnove skrbela tudi za razvoj osebnega in družbenega standarda. Delavec za tovarno in skupnost, tovarna in skupnost za delavca. Ves čas so posvečali posebno pozornost izobraževanju. V celoti so doslej podelili štipendije 88 učencem na poklicnih šolah, 102 dijakoma na srednjih šolah in 48 študentom na višjih in visokih šolah. Vsako leto organizira tovarna v zimski sezoni razne tečaje, ki so delavcem potrebni za pridobitev znanja.
Semiška Iskra je leta 1958 organizirala svojo menzo in ta je kasneje prerasla v dobro urejen obrat družbene prehrane, kjer dopoldne in popoldne pripravljajo tople in hladne malice, opoldne pa tudi kompletno kosilo.
Stanovanjsko vprašanje sicer obstaja, čeprav ni tako pereče kot v velikih mestnih središčih. Večina delavcev se vozi na delo s posebnimi avtobusi, vendar je tovarna kondenzatorjev tudi tu izpolnila svojo dolžnost. Že leta 1958 je postavila v Semiču prvi stanovanjski blok in do danes jih je dograjenih že šest s skup-
DOLENJSKI LiSf
.
Tik pod obronki razsežnih Gorjancev, kjer pozdravljajo obiskovalca živahni vinogradi, leži Semič, tiha straža Bele krajine. Ta pokrajina je ves čas v zgodovini delila usodo zasanjane lepotice, čiste in revne obenem. Ta pokrajina na robu matične domovine je do danes ohranila svojo narodno samobitnost v jeziku, nošah, navadah, obenem pa je nezadržno odmirala, njeni otroci so se razbežali po svetu, brž ko so mogli, saj doma ni bilo kruha za vse. Bela krajina je imela pred vojno 300 delovnih mest, danes jih ima prek 7000 in samo semiška Iskra jih ima 1100. Komaj nekaj kilometrov proč so Stare žage pri Črmošnjicah. Tam je glavni štab IMOV leta 1943 osnoval centralne delavnice, ki naj bi med drugim tudi izdelovale in vzdržale sredstva za elektrozveze. Iz tega semena je leta 1946 začel kliti Institut za elektrozveze v Ljubljani in ta je 1. aprila 1951 ustanovil nov obrat za proizvodnjo kondenzatorjev v Semiču v sklopu Telekomunikacij Ljubljana. Organiziral in vodil ga je bivši partizanski vezist Anton Lovko. Spočetka je bilo le 12 delavcev, od tega deset žensk, ki so jih s težavo pridobili za delo v tovarni, in dva moška. Od tedanjih pionirjev jih je do danes ostalo še šest: Anica Vidmar, Marica Ogulin, Vera Vidmar, Ljubica Čas, Jelka Picelj in Marija Pečavar.
(Iz jubilejnega biltena ob 25-letnici Iskre Semič)
V___________________________________________________________________________________________  J
- NAJVEČJA TOVARNA KONDENZATORJEV V JUGOSLAVIJI -
oktobra 1941). Leta 1963 seje pričela obširna rekonstrukcija tovarne, končana je bila naslednje leto, z novo opremo je bila postavljena tudi trdna osnova za nadaljnje širjenje in uskladitev z racionalno tehnologijo proizvodnih postopkov. Začeli so izdelovati nove tipe kondenzatorjev:	visokonapetostne,
profesionalne styroflexne. Impregnirane papirne kondenzatorje za elektroniko so nadomestili s kondenzatorji iz umetnih folij kot so polyester in po-lykarbonat. Leta 1964 je bila rekonstrukcija v glavnem končana in proizvodnja se je končno rešila nevzdržne utesnjenosti. Leta 1966 se je Iskra reorganizirala na načelu združenega podjetja, sredstva se niso več prelivala, zato je tovarni v Semiču ostalo več sredstev za širjenje proizvodnje. Osnovni proizvodni program je začela pomlajevati z novimi artikli, kot so metalpolyester, metalpoly-karbonat in ga količinsko večala.
V Indiji je opremila Tovarno za proizvodnjo styroflexnih kondenzatorjev in njihove delavce naučila proizvodnih postopkov. Odprl se je izvoz. Leta 1975 je Združeno podjetje
... kondenzatorji, kondenzatoiji, kondenzatorji, kondenzatoiji...
V kovinskem obratu izdelajo večino strojev, ki jih rabijo za proizvodnjo kondenzatorjev. (Foto: Marko Klinc)
Spretni prsti ob preciznih strojih domače izdelave — zagotovilo kvalitetnih izdelkov. (Foto: Marko Klinc)
Iskra doživelo ponovno reorganizacijo in semiška tovarna kondenzatorjev je postala temeljna organizacija združenega dela v eni od šestih branž in sicer v Industriji elementov za elektroniko. Leta 1976 se je TOZD Kondenzatorji Semič odcepila iz IEZE in se formirala kot samostojna DO v ZP ISKRA s firmo ISKRA — Industrija kondenzatorjev Semič pod katero je tudi formalno začela poslo-vati.	,
j**********************
25 LET
Sodobni proizvodni prostori ter lepo urejeno okolje — ponos semi-ških proizvajalcev! (Foto: Marko Klinc)
no 68 najemnimi stanovanji. Poleg tega je pomagala s krediti tudi delavcem, ki so želeli sami graditi.
Ob sotočju Lahinje in Kolpe so na Primostku uredili obsežen rekreacijski center na 3 hektarjih zemljišča. Ob bregu reke najdejo delavci dovolj priložnosti za zdravo rekreacijo in šport.
Ko je 1. aprila letos industrija kondenzatorjev Iskra v Semiču slavila srebrno obletnico svojega obstoja, to je dela in razvoja, je lahko ponosno gledala na prehojeno pot. Letos bo organizacija dosegla vrednost prek 200 milijonov dinarjev, predvidena letna rast 16,6% za naslednje obdobje pa jo uvršča med najbolj dinamična podjetja doma in po svetu. Z zaupanjem lahko gleda tudi v prihodnost, saj se je že doslej uspela znajti v vseh težavah, ki so se pojavljale in poiskala vedno znova tiste tehnične, tehnološke, kadrovske in finančne rešitve, ki so ji dajale svetel prostor na soncu.
Semiška industrija kondenzatorjev Iskra ima danes devetde-setkrat več delavcev kot jih je imela na začetku in jih bo čez pet let imela predvidoma 1500.
V	petih letih je vrednost proizvodnje narasla od 20 na 200 milijonov dinarjev, samo izvoz znaša 2 milijona dolarjev, ponosni so lahko na podatek, da nikoli niso zašli v rdeče številke, bilanca je bila ves čas pozitivna.
Iskrina OZD v Semiču ima široko odprto pot v nadaljnji razvoj. Ne bo ravno gladka in tlakovana, toda njen kolektiv je dovolj sposoben in iznajdljiv, da bo premagal tudi ovire in težave. Jamstvo so že dosedanji uspehi v prvih 25 letih. Semiški obrat je bil ob začetku slaboten, in niso mu prerokovali dolgega življenja, danes pa je velika sodobna industrija. Tako strmega razvoja sicer ni mogoče pričakovati v prihodnjih 25 letih, a če bo le pol tako velik, bo velikanski.
MARKO KLINC
POTA m stn?
&
Dežurni poročajo
DOPOLDNE OKRADENA - 25. junija dopoldne je nekdo iz/stanovanja Tamare Donato na Mestnih njivah ukradel listnico s 770 dinarji. Kdo je bil tat, še ni znano.
LAHKOVERNI TABORNIK -
26.	junija je Mihael Levstek iz Ljubljane pusfil nahrbtnik s taborniško opremo in nekaj gotovine pri pokopališču v Šmihelu. Ko se je čez čas vrnil, nahrbtnika ni bilo več. Naslednji dan je našel praznega na bližnjem travniku.
ZGAGO JE DELAL - 27. junija so semiški miličniki odpeljali do iztreznitve 40-letnega Jakoba Rožiča iz Kašče. Taje pijan razgrajal na javnem kraju in delal nered, ko je bil kraj poln gostov in domačinov, ki so bili ta dan na semiških igrah.
PO 20 MINUT ZA ZAPORO — Pri železniškem prelazu v Stari vasi pri Krškem je gost železniški in cestni promet, zapornice pa so velikokrat čez dan spuščene. Čakajoči so nestrpni. Tu postaja ozko grlo prometa, ki ga bo treba urediti na sodobnejši način. (Foto: R. Bačer)
VLOM V DELAVNICO - 24. ah 25. junija je nekdo vlomil v elektro-delavnico Nikole Dančuloviča na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Skozi razbito stekio 'na vratih je vlomilec prišel v delavnico in odnesel nemški magnetofon, 3 kasete ter majhen kovček s 3.000 dinarji in raznim orodjem.
SO BILE ROMKE? - 27. junija okrog poldneva sta bili iz nezaklenjene predsobe stanovanja v Kristanovi 26 ukradeni dve denarnici z dokumenti in nekaj gotovine. Oškodovani sta bili lastnica Metka Vokač in njena sorodnica iz Lesc, kije bila na obisku. Malo prej so tam opazili dve Romki...
Tudi rop z nogavico na obrazu
Izvežbana vlomilca brata Špoljar sta bila pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojena
skupno na več kjt 13 let strogega zapora
V našem listu smo poročali, da so občani iz Mosteca pri Brežicah zgrabili zgrabili vlomilca in ga predali miličnikom, drugi pa je ušel in je bila za njim razpisana tiralica. Prijeti 28-letni Branko Špoljar, brezposelni elektrovarilec iz Zagreba, in njegov 25-letni brat Franjo, kotlovničar brez zaposlitve, sta te dni prišla na zatožno klop. Ne prvič!
Oba rjavolasa, srednje postave, sta videti urejena, in če bi ju srečal na
cesti, si nihče ne bi mislil, da sta specialna povratnika, izvežbana v tatinskih in vlomilskih poslih.
Branko je komaj prestal daljšo zaporno kazen, njegov brat Franjo pa je bil na pogojnem odpustu ob 6-let-ni zaporni kazni, pa sta navzlic vsemu znova še globlje zabredla v kriminal. Ugotovljeno je, da je Branko Špoljar 25. avgusta lani vlomil v Krškem v hišo Sandija Runovca. Podnajemniku Fidlerju je odnesel za 6.500 din raznega blaga, med drugim tudi sesalec za prah, lastniku pa je kar v njegov kovček nabasal za
5.000	din vrednejših predmetov. Na posavski konec sta rada hodila, kar pričajo tudi dogodki v noči na lanski 26. december.
Na Griču nad Čatežem je Branko skušal na silo priti v počitniško hišo Franja Mirta, vendar se notranja vrata niso vdala, zato pa je imel več sreče pri sosedi Štefaniji Badel. Denarja sicer ni našel, pač pa nekaj
uporabnih predmetov in sekirico, ki jo je takoj uporabil. Še tisto noč si je nadel na fobraz zavezano žensko nogavico, stopil k fičku, parkiranemu ob cesti pri Čatežu, in s sekirico razbil avtomobilsko steklo. V notranjost avta je pomolil obe roki - v eni je imel bodalo, v drugi sekirico
-	in Antonu Rostohaiju ter njegovemu dekletu Mariji Bučar zagrozil: „Denar ali življenje!" Ker se je dekle na zadnjem sedežu premaknilo, jo je s sekirico zadel v glavo, da je takoj začela močno krvaveti. Na smrt preplašena sta roparju takoj izročila vse imetje: on okrog 700, ona okrog 160 dinarjev.
10.	januarja letos je Branko v Zagaju vlomil še v stanovanjsko hišo Jožeta Geršaka mlajšega, od koder je odnesel torbico s 6.000 dinarji in 480 šilingi, precej zimskih oblačil in tranzistor. Dan kasneje pa je v družbi z neznancem priplezal na balkon novega dela stanovanjske hiše in gostilne Franca Cetina v Mostecu, vendar ju je lastnik opazil in skupno z domačini zgrabil.
Franjo Špoljar je 6. januarja na Libni na silo prišel v počitniško hišo Franja Terzuna, se založil z obleko in pijačami ter naredil za 3.500 din škode.
Oba sta tajila vse od kraja, vendar ni pomagalo. Na kraju vlomov so ostali sledovi, nekaj ukradenega blaga pa sta imela še doma v Zagrebu. Tudi rop je Branko zanikal, čeprav je bila najdena nogavica, v njej pa so bili njegovi lasje, kar so ugotovili v laboratoriju.
Branku Špoljarju je senat pod predsedstvom Janeza Kramariča prisodil 6 let strogega zapora, Franju pa so prejšnjo kazen preklicali in izrekli enotno novo kazen: 7 let in 2 meseca strogega zapora. Oba bosta morala na pravnomočnost sodbe počakati za rešetkami.
Omeniti je treba še, da ju je obtožba bremenila veliko več kaznivih dejanj, vendar sta bila nekaterih zaradi pomanjkanja dokazov oprošče-
NOVO MESTO: PODRL IN OD-• PELJAL - 25. junija zjutraj je pri poslopju občine na Ljubljanski cesti prečkala cesto (zunaj prehoda) z dvema otrokoma Radka Ilič iz Bršljina. Pripeljal je kolesar z motorjem in jo podrl, nato pa odpeljal. Kolesarja so izsledili. Bilje Jože Saje iz Kastelčeve 3 v Novem mestu. Pešinja je morala v bolnišnico po pomoč, otrokoma pa se ni nič zgodilo.
GROBLJE: VOZIL JE PO SREDI - Simon Piškur iz Trebnjega je
26.	junija popoldne vozil avto od Šentjerneja proti Kostanjevici in dohitel kolesarja Jožeta Crtaliča iz Grobelj, ki je vozil cikcak. Piškur ga je hotel prehiteti po desni, takrat pa je tudi kolesar zavil na desno stran ceste in je prišlo do trčenja. Kolesar si je poškodoval roko, glavo in si zlomil nogo, da je moral v bolnišnico, gmotne škode pa je za 4.000 dinarjev. Sumijo, da sta avtomobilist in kolesar pila.
PREČNA: KRAVO JE ZADEL -Jože Šiler iz Prečne je 26. junija zvečer gnal z napajališča pri. Temenici proti domu 6 krav. Ko je prva žival zavila na sredo ceste, je naproti
KO JE SEKAL OVINEK
27.	junija popoldne je Edo Pavlin iz Krškega vozil z motorjem proti Ivandolu in med potjo sekal ovinek, ravno takrat pa je naproti pripeljal z avtom Branko Seme iz Leskovca. Sledilo je trčenje pri čemer sta bila motorist 'in njegov sopotnik Vinko Bučar iz Sp. Dul tako ranjena, da so ju morali prepeljati v novomeško bolnišnico.
pripeljal z osebnim avtom Jože Grubar iz Loške vasi in jo zadel. Škode je za 2.000 din, domnevajo pa, da je bil voznik avtomobila pod vplivom maliganov.
PODREBER. AVTOMOBILA STA SE OPLAZILA - Branko Bola iz Brezja pri Rožnem dolu je 26. junija zvečer vozil z avtom po sredi ceste od štrekljevca proti Semiču, naproti pa je pripeljal avtomobilist Pavle Matijašič iz Ljubljane. Bola je med srečanjem zaviral, zaneslo pa ga je tako, da sta se avtomobila oplazila in imata lastnika za 10.000 din škode.
NOVO MESTO: NENADOMA V LEVO - Novomeščan Anton Klobučar je 19. junija vozil osebni avto iz mesta proti Žabji vasi, pri skladišču Tobak pa je nasproti pripeljal someščan Jože Klobučar. Taje med srečanjem nenadoma zapeljal na levo, tako sta oba Klobučarja trčila. Jože Klobučar je bil tako poškodovan, da so ga odpeljali v bolnišnico, gmotne škode pa je za 15.000 dinarjev.
MIRNA: V KARAMBOL BREZ DOVOLJENJA - 20. junija zjutraj jc Leopold Savšek iz Mokronoga vozil avto proti Trebnjemu, na Mirni pa je s stranske ceste pripeljal predenj Jože Ostanek iz Krtine. Avtomobila sta trčila, lastnika pa imata za 9.000 din ŠKode. Ugotovili so, da je Ostanek vozil brez vozniškega dovoljenja.
GRADAC: NI SE PREPRIČAL -20. junija popoldne je Jože Plut iz Gradca zapeljal osebni avtomobil s kolovoza na regionalno cesto takrat pa je mimo pripeljal z avtom Jože Šuštaršič iz Cerkvišča. Vozili sta trčili, škode pa je za 18.000 dinarjev.
ČIGAV NOVOROJENČEK?
26. junija malo pred 19. uro so bili črnomaljski miličniki obveščeni, da plava v Dobličici otroško trupelce. Ko so prišli na kraj nesreče preiskovalni sodnik in drugi strokovnjaki, so odredili obdukcijo trupelca, kije že razpadalo.
VINJEN NASEDEL NA TIRIH
8. junija ponoči je Slavko Gcrje-vič s Sel pri Dobovi pripeljal z osebnim avtom čez železniško progo v Dobovi, zaradi prehitre vožnje pa ga je zaneslo in je nasedel z avtom na beton. Vozila še ni utegnil odstraniti, ko je iz smeri Brežic pripeljal tovorni vlak. Strojevodja jc sicer avto opazil in je zaviral, trčenja pa vseeno ni mogel preprečiti. Avto je poškodovan, saj je škode za
10.000	dinarjev, medtem ko vozniku ni bilo nič. Ko so ga zatem preizkusili za alkotestom, je bolonček čez polovico pozelenel.
KAR NA CESTO
V	Krški vasi se je 22. junija okrog 13. ure zgodila prometna nesreča, v kateri je bil hudo poškodovan 76-letni domačin Janez Semenič. Zgodilo se je, ko jc Dragica Macan iz Novega mesta vozila z avtom po cesti Catež-Cerklje, v Krški vasi pa je z leve nenadoma stopil na cesto starejši možakar Semenič. Avto ga je zbil, potem so hudo poškodovanega odpeljali v bolnišnico.
OBLEŽAL V NEZAVESTI
24. junija malo pred 15. uro je Kamil Krošelj s Pokleka vozil z avtom proti Blanci, v ovinku pa je po sredi pripeljal naproti kolo z motorjem Ivan Šerbec iz Presladola. Trčenju se ni dalo ogniti, posledica pa jc bila: nezavestnega kolesarja so odpeljali v bolnišnico.
KVALITETNO PRVENSTVO — S finali na posameznih orodjih — ogledalo si jih je okoli 1500 Novomeščanov — se je v nedeljo končalo jubilejno 30. državno prvenstvo v športni gimnastiki. Letošnje prvenstvo je dokazalo, da imamo v Jugoslaviji nekaj odličnih obetavnih telovadcev in telovadk, prav gotovo pa je med najbolj obetavnimi Novomeščanka Jasna Dokl, ki ji je po prvem dnevu drugo mesto ušlo le za las. (Foto: J. Pezelj)
Prvenstvo za sestri Dokl
Jubilejno prvenstvo v.športni gimnastiki v znamenju ..novomeške" telovadbe - Odlič.ia organizacija
V	nedeljo se je v novomeški športni dvorani končalo dvodnevno 30. državno prvenstvo v športni gimnastiki. Srečanje najboljših jugoslovanskih telovadcev in telovadk je potekalo pod pokroviteljstvom novomeške občinske skupščine in delovnih kolektivov tovarne zdravil „Krka“, Novoteksa in Laboda.
Nastope več kot 200 tekmovalcev si je v soboto in nedeljo ogledalo okoli 3000 ljubiteljev gimnastike, ki so videli dokaj dobre nastope. Obe najboljši novomeški telovadki sestri Dokl - Maja nastopa za ljubljansko Zeleno jamo - sta bili zanesljivi. Lanska prvakinja v zveznem razredu je bila kljub poškodbi (zaradi nje precej časa ni trenirala) zanesljiva, saj je bila edina, ki ji je uspelo obraniti naslov. Izkazala se je tudi njena mlajša sestra Jasna. Žal je na svojem najljubšem orodju gredi padla in tako zapravila priložnost, da osvoji zlato medaljo. Tudi novomeške pionirke so potrdile zaupanje — osvojile so tretje mesto - vsekakor pa smo nekoliko več pričakovali od obetavne republiške prvakinje Kavškove, ki ji na državnem prvenstvu ni šlo najbolje.
Rezultati - pionirke, posamezno:
1.	Bezjak (Partizan Želena jama) 35,90, 7. Kavšek 34,10, 9. Moro (obe Partizan Novo mesto) 34,00; ekipno: 1. Partizan Zelena jama 140,25, 3. Partizan Novo mesto 133,75. Članice zveznega razreda, posamezno: 1. M. Dokl (Partizan Zelena jama) 36,95, 3. Jasna Dokl (Partizan Novo mesto); finale — pionirke, preskok: 3. Moro (Nm); bradlja: 5. Kočevar (Nm) 17,60; parter: 3. do 4. Kavšek (Nm) 18,20;
članice, zvezni razred, preskok: 1. M. Dokl (Zelena jama) 18,25, 3. J. Dokl (Nm) 18,50; bradlja: 1. M. Dokl (Zelena jama) 18,70; 3. J. Dokl (Nm) 18,00; gred: 2. do 3. M. Dokl in J. Dokl 18,30; parter: 1. M. Dokl 18,80, 2. J. Dokl 18,70.
KEGLJANJE: KRKA NAJBOLJŠA
Uprava novomeškega kegljišča je minuli teden pripravUa dvodnevno kegljaško tekmovanje v borbenih igrah. Za nagrado „Loka - 76“ seje potegovalo šest ekip iz Kranja, Novega mesta, Zagreba, Ljubljane in Celja, najboljši pa so bili domači tekmovalci.
Vrstni red: 1. Krka (Novo mesto) 937, 2. Triglav (Kranj>917, 3. No-voteks (Novo mesto) 908,4. Elektra (Zagreb) 900. 5. Saturnus (Ljubljana) 845, 6. Ingrad (Celje) itd.
DOBOVA DRUGA
V	tretjem kolu prijateljskega četveroboja v karateju so se pred kratkim pomerili tekmovalci iz Ljubljane, Pirnič, Tržiča in Dobove. Najboljši so bili Ljubljančani, ki so premagali vse nasprotnike največ težav pa so jim povzročili dobri do-bovski karateristi. Po tretjem kolu vodijo s 13 točkami Ljubljančani, Dobova pa je s točko manj druga.
LESKOVEC: MLADINSKE IGRE
Domači Partizan je z leskovškim mladinskim aktivom pripravil mladinske športne igre. Prejšnji teden so nastopile štiri rokometne ekipe, kar je slabo spričevalo za mlade. Rezultati: Leskovec - Krško 13:13, Velika vas - Senovo 13:20, Velika vas
- Leskovec 11:24, Krško - Senovo 27:16, Leskovec - Senovo 20:18, Krško - Velika vas 21:16. (L. Š.)
Osem kolajn
Minuli teden so se na ljubljanskem centralnem stadionu pomerili najboljši atleti - pionirji in pionirke. Med desetimi ekipami, ki so se potegovale za najboljša mesta v Sloveniji, so bili tudi novomeški tekmovalci, že tretjič zapored pa so zmagali predstavniki novomeške grmske osnovne šole. Izkazale so se tudi pionirke z OŠ Katja Rupena: osvojile so odlično tretje mesto.
Nekaj boljših rezultatov: pionirji
- 60 m: 1. Blatnik 7,4, 600 m: 4. Primc 1:34,6, višina: 1. Gačeša 180, 3. Apostolovski 170, 4 x 100 m: 2. OŠ Grm 45,3, ekipno: 1. OŠ Grm 832; pionirke — 60 m: 5. Bele 8,3, 400 m: 4. Kastelic 66,7. Vsi tekmovalci so z grmske osnovne šole.
Nadarjeni novomeški atleti so osvojili kar osem kolajn. Vsekakor imata za uspeh mladih atletov veliko zaslug mentorja obeh ekip, in sicer Marjan Špilar in Draga Mislej, ter vodstvo obeh šol, ki je omogočilo pionirjem nemoten trening.
DERSTVENŠEK ZMAGAL
Sevniški šahovski klub „Milan Majcen" je minuli teden organiziral redno mesečno hitropotezno prvenstvo, na katerem je nastopilo trinajst igralcev iz Sevnice, Radeč, Krškega in Zidanega mosta. Tokrat je zmagal Franc Derstvenšek, ki je izgubil samo eno srečanje.
Vrstni red: 1. Derstvenšek 10 točk, 2. Robek 9,5, 3. Šoper 8,5
Novomeški atleti četrti
Na jubilejnem kriteriju slovenskih mest v atletiki Novo-meščanke zadnje in gredo na kvalifikacije
V	soboto so se na bežigrajskem atletskem stadionu na desetem kriteriju slovenskih mest v atletiki zbrali tekmovalci šestih mestnih reprezentanc, in sicer v obeh kategorijah.
Moški so nastopili v štirinajstih, ženske pa v desetih disciplinah. Na jubilejnem kriteriju so bili Novo-meščani dokaj dobri, saj so z 42 točkami osvojili četrto mesto iri so tako ostali med najboljšimi atleti v re-
Dolenjci končali na dnu
SKL Metliška Beti osvojila 16 točk in je deseta, Nov*»-teks enajsti - DKL: še naprej Obutev in Semič
publiki, dekleta pa so bile zadnje in bodo morale na kvalifikacijah osvojiti prvo mesto, če bodo hotele nastopati tudi na enajstem kriteriju v A skupini.
Rezultati novomeških tekmovalcev in tekmovalk - moški, 100 m: 5. Kraševec 11,7; 400 m: 3. Dragaš 51,9; 800 m: 5. Križman 2:0,1; 1500 m: 2. P. Bučar 4:02,8; 5000 m: 3. Kapš (nov novomeški mladinski rekord) 16:38,8; 1500 m: 5. Ste-pan (dolenjski rekord) 4:43,4; 4 x 100 m: 4. Novo mesto (Šimunič, Dragaš, Kraševec, Stupar) 44,1; daljava: 3. Šimunič 699; višina: 2. Su-
Z zadnjim kolom sc jc oblikovala tudi lestvica slovenske košarkarske lige. Metličani so po dvaindvajsetih tekmah pristali na desetem mestu, Novomeščani pa z dvema točkama manj na enajstem. V dolenjski košarkarski ligi so ekipe odigrale prvo kolo jesenskega dela prvenstva, na vrhu lestvice pa je še naprej Obutev, ki jc v derbiju premagala Podbočje.
TRIGLAV - NOVOTEKS 80:75 (43:31)
V	22. kolu slovenske košarkarske lige so Novomeščani gostovali v Kranju, in ko bi bili v začetku tekme le malo bolj previdni, bi lahko tekmece, ki se bodo za prvo mesto v SKL še enkrat pomerili s Celjem, tudi premagali. Tako pa so domači košarkarji že po osmih minutah vodili za petnajst točk in gostje so do konca tekme zmanjšali razliko na pet košev.
Novoteks: Plantan 19, Ž. Kovačevič 19, S. Soničar 2, Bajt 19, P. Seničar 6, Cukut 10.
DERBI ZA OBUTEV
Tudi po prvem kolu jesenskega dela tekmovanja v dolenjski košarkarski ligi sc vrstni red na lestvici ni spremenil. Vodijo še vedno igralci
Obutve, na drugem mestu pa so Semičani, ki so še naprej trd oreh za vse ekipe. Ce ne bo prišlo do večjih presenečenj, bosta omenjeni ekipi prav gotovo osvojili prvo oziroma drugo mesto. Rezultati 8. kola: Mirna - Loka 78:91 in Obutev - Podbočje 78:62.
Dragaš, Kraševec, Stupar) 44,1; daljava: 3. Sin štar 195; krogla: 6. Okleščen 11,81; kopje: 2. Špilar 68,48; palica: 5. J. Bučar 330; kladivo: 5. Rifelj 38,18; 110 m ovire: 6. Rangus 18,7.
Ženske - 100 m ovire: 6. Bele 19,2; 100 m: 11. Bele 13,5; 200 m: 6. Zalctelj; 400 m: 5. Papež 64,9; 800 m: 4. Vide 2:29,0; daljava: 4. Rihar 495; višina: 5. Brulc 135; krogla: 4. Pavlin 10,21; kopje: 5. Saje 34,36; 4 x 100 m; 6. Novo mesto (Zalctelj,' Rihar, Brulc, Bele) 52,8.	;)l3iT1
iioi
ISKRIADA“ USPELA - Letošnje športne igre Iskre so bile v Šentjerneju. V finalnih tekmah je nastopilo 872 športnikov in športnk, najbolj kvalitetna srečanja pa so bila v košarki, odbojki, rokometu, pa tudi v drugih športnih panogah so Iskrini delavci dokazali, da v njihovem podjetju pravilno gojijo šport no rekreacijo.
Načrti eno, dejanja drugo
Bolje in odgovorneje delati — Manjka strokovnjakov Tudi v SIS bodo zategnili pas
Analiza zaključnih računov delovnih organizacij v ribniški občini za lani pove, da je resolucija predvidevala vse drugače, kot je bilo doseženo v resnici. Tako stvarni družbeni proizvod ni porastel, ampak je celo padel (za 23,8 odst.), delitvena raz-metja so ubrala čisto svojo pot, osebni dohodki so naraščali ne oziraje se na produktivnost, zalog je bilo več, proizvodnja manjša in delovnim organizacijam je primanjkovalo obratnih sredstev.
Predpisi, ki so bili sprejeti zaradi splošne utrditve g apodar-stva (stabilizacije), so bili tudi v ribniški občini ugodno sprejeti. Prav njihovo izvajanje pa je prineslo vrsto težav. Seveda pa se moramo zavedati, da bi bile težave tem večje, čim kasneje bi resno začeli odpravljati gospodarske slabosti.
Vzroki za težave so v ribniški občini (po njihovi oceni) pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov in s tem tudi nerazvitost najodgovornejših služb (raziskava trga, organizacija dela, razvojna služba itd.).
Posledico dejstva, da gospodarstvo ustvaija manj, bodo ču-
ZA UPOKOJENCE
Zaradi razširjene dejavnosti je predsedstvo Društva upokojencev Ribnica določilo nove uradne ure takole: v ponedeljek sprejema od 9. do 11. ure društveni tajnik prošnje in pritožbe, daje pojasnila in nasvete, oziroma je na razpolago vsem članom. Ob sredah od 9. do 11. ure sprejema društveni blagajnik članarino in posmrtnino, ureja sprejeme v članstvo, izplačilo posmrtnine in izplačuje finančne obveznosti dništva. Izjemoma sprejema ob ponedeljkih in sredah tudi predsednik društva. Ob petkih in sobotah je sejna dvorana na razpolago vsem društvenim komisijam in odborom za seje in sestanke. Prijave za društvene izlete sprejemata ob uradnih urah tajnik in blagajnik.
V. P.
V_________________________-
tile tudi družbene službe. Skrčiti bo treba programe posameznih SIS, težave bodo pri uvajanju celodnevne šole, usmeije-nega izobraževanja, podaljšanega bivanja in drugod. Tudi investicije v negospodarstvu (vrtec, telovadnica, bazen, zdravstveni dom in še kakšna) lahko zaidejo v težave.
V	občini pričakujejo, da bo za vse SIS slabše vse do leta 1978, ko računajo, da se bo stanje v gospodarstvu popravilo in bo torej tudi za druge namene spet več denarja. Takoj je treba več storiti za pridobivanje sposobnih in delovnih kadrov (štipendiranje, primemo nagrajevanje, ki ne bi smelo zaostajati za drugimi območji); izvajati dosledno sprejete načrte in sklepe, pri čemer morata več storiti tudi sindikat in ZK; poskrbeti za hitrejši razvoj obratov, ki imajo, sedež OZD izven občine, predvsem pa je treba povsod bolje in odgovorneje de-
lati‘	J.	PRIMC
TRINAJST ČRNIH
Lani je sodnik za prekrške občine Ribnica kaznoval 13 občanov, ker so gradili brez lokacijskega dovoljenja ali pa pri gradnji niso upoštevali v lokacijskem dovoljenju navedenih pogojev. Razen denarnih kazni so bile izrečene tudi štiri zaporne.
ZLATI UCENCI
V	„Zlato knjigo odličnjakov1* ribniške osemletke, kamor vpisujejo ob zaključku vsakega šolskega leta imena učencev, ki so vseh osem razredov izdelali z odličnim uspehom, so letos zapisali 15 novih imen. To so: Helena Ilc, Irma Nosan, Sonja Oražem, Mojca Šipka, Menka Nadler, Marta Henigman, Mateja Voljč, Olga Starc, Tatjana Zobec, Nives Andeselič, Jolanda Gregorič, Mirjam Klemenc, Martina Zbašnik, Majda Žagar in edini predstavnik fantov Tomaž Mihelič.
4. julija gremo na Goro
Gorniki bodo odprli vodovod in proslavili 55-letnico svojega gasilskega društva
Vsi Gorniki, prebivalci vasic nad Sodražico, zavzeto pripravljajo proslavo v počastitev dneva borcev 4. julija. Tega dne se be že dopoldne zbrali bivši borci, gasilci in ostali prebivalci iz vseh območij ribniške občine, da bi skupno z vaščani Gore proslavili ta praznik. V vasi Petrinci na Gori bo ob 11. uri dopoldne slovesnost, ki bo posvečena 4. juliju, hkrati pa bodo domačini proslavili 55-letnico delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Gora in odprli svoj novi vodovod.
Gasilci bodo imeli parado, podelili pa bodo tudi priznanja in odlikovanja. V kulturnem delu proslave bodo sodelovali moški pevski zbor Donita iz Sodražice ter učenci osnovne šole Sodražica in podružniške šole Gora. Pokrovitelj proslave bo tozd Donita Sodražica.
Gorniki se na slovesnost temeljito pripravljajo, saj bodo izročili namenu zanje izredno pomembno pridobitev - novi vodovod, ki je krona izrednih naporov prebivalcev vse Gore. V to gradnjo so vložili veliko dela in denaija. Delo je bilo še posebno naporno, ker je bil teren, po katerem poteka novi vodovod, zelo slab in trd.
4.	julija bo Avto-moto društvo Ribnica organiziralo rally. Udeleženci bodo obiskali vse pomembnejše partizanske spomenike v občini, svojo pot pa bodo zaključili v Gori, kjer se bodo udeležili proslave. Zvedeli smo, da bo na proslavi sodelo-
REŠETO
Šola za šolstvo
Zmešnjava pri vpisu
Osmi razred osnovne šole v Sodražici je pravkar minulo šolsko leto obiskovalo 45 učencev. Z odličnim uspehom jih je izdelalo 6, s prav dobrim 15, dobrim
13,	zadostnim 8, trije pa imajo popravne izpite.
Po osemletki se bodo vsi razen dveh, ki sta se odločila za delo, nadaljevali šolanje, in sicer
6	na pedagoški gimnaziji, 6 na gimnaziji, 14 na tehničnih šolah in 17 na raznih strokovnih šolah.
Na gimnazijo in pedagoško gimnazijo so se usmerili najboljši učenci, ki so dosegli v osnovni šoli najmanj prav dober uspeh. „Učenci naše šole se usmerjajo predvsem v kočevsko gimnazijo, ki deluje za območje občin Kočevje in Ribnica. Ta pa ne more sprejeti vseh kandidatov, zato letos predvidevamo, da bo moral marsikdo ostati doma," nam je povedala ravnateljica osnovne šole Sodražica Zinka Benulič in dodala, da je podobno letos tudi v tehničnih šolah v Ljubljani in Postojni, kjer prav tako ne sprejemajo vseh kandidatov in bo zato naval na gimnazijo verjetno še večji.
Podoben položaj kot v Sodražici je tudi po drugih osemletkah v kočevski in ribniški občini. V času, ko poudarjamo izobrazbo, strokovnost in ko so stališča ZK jasna (vsak naj nadaljuje šolanje tako dolgo, kakor je sposoben, in v tisti stroki, za katero je sposoben, oziroma ga veseli), naše šolstvo na to ni pripravljeno. Odpovedalo je vse od usmerjanja v sole, do šol in celo štipendiranja, saj letos primankuje kadrovskih štipendij. Osmošolci so se vpisovali najprej v šole, za katere imajo smisel in pogoje, ker pa je bilo za mnogo šol preveč kandidatov, so se številni morali vpisati pač tam, kjer je bil še prostor, oziroma kjer so še sprejemali.
Letošnja zmešnjava bi morala biti vsem poduk, da je treba za območje občin Kočevje in Ribnica čimprej odpreti center za usmerjeno izobraževanje, in tudi drugod bi se morali bolj zavzemati za tako izobraževanje. Take zmešnjave, kot je bila letos (in je še), ne bi smeli nikoli več dovoliti.
J. PRIMC
vala tudi Delavska godba iz Ribnice.
Prebivalci Gore vabijo mlade in stare, naj pridejo 4. julija na Goro, da bodo z njimi proslavljali in se tudi poveselili na veselici, ki bo po proslavi.
K. O.
USKLADITI PORABO
Izvršni svet občine Ribnica je predlagal občinski skupščini, naj bi zaradi slabših gospodarskih dosežkov, kot so bili v načrtu, sprejeli nekatere ukrepe. Ti ukrepi so: omejitev proračunske porabe do 5 odstotkov, SIS naj začasno omejijo porabo dela sredstev svojih letošnjih proračunov, delovne organizacije naj pospešijo prodajo svojih izdelkov in delovne organizacije, ki imajo možnost, naj po načelu vzajemnosti pomagajo drugim, ki so v težavah, tudi tako, da jamčijo za njihove menice ali jih odkupijo. Ta priporočila in sklepe so potrdili tudi zbori občinske skupščine.
DOLENJSKI LIST
Kolikor oblasti si delavec pribori, toliko je bo imel
Razprava o zakonu o združenem delu je med drugim tudi obračun dosedanje stopnje samoupravljanja v posamezni delovni organizaciji.
Delegat Eurotransa Ribnica je na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine Ribnica opozoril, da v njihovem kolektivu delegatski sistem ne deluje dobro. Pred izvolitvijo delegacije so dobili kandidati obljubo, da jim bodo pomagale pri delu strokovne službe in delavski svet. Zdaj ni pomoči od nikoder. Na seje delavskega sveta niso vabljeni ne delegati zbora združenega dela, ne vodja te delegacije, ne predsednik sindikata. Tako niti delegati (kaj šele ostali delavci) ne vedo, kej se v delovni organizaciji dogaja in kakšen je položaj v njej.
To so s podobnimi razpravami potrdili tudi delegati drugih (t)ozdov. Š* bolj pa so to podkrepili s svojim
molkom, ko naj bi na vprašanje predsednika izvršnega sveta odgovorili, kje imajo izdelane petletne ali vsaj letne načrte, oziroma kako daleč so z njihovo izdelavo. Odgovor je namreč vedela le delegatka nižje glasbene šole
Delavci se morajo zavedati, da jim njihovih pravic do informiranja, samoupravljanja itd. ne bodo prinesle še tako lepe ustave, zakon o združenem delu in drugi predpisi, če si vsega tega ne bodo priborili sami, če ne bodo iztrgali oblasti tistim, ki v njihovem imenu še vedno odločajo. („ V naši občini še vedno nekaj vodilnih odloča in ne delavci, “ je dejal v razpravi neki delegat. „Trije odločajo, ostali pa dvigajo roke," je poudaril drugi.) Tam, kjer delavci niso sposobni prevzeti dejanske oblasti sami, jim morata pomagati sindikalna organizacija in ZK.
J. PRIMC
Kdor več ve, pametneje odloča
Pri skupščini občine Novo mesto ustanovili INDOK center — Služil bo vsakomur, ki se zaveda, da je dobra in izčrpna obveščenost pogoj ustvarjalnih odločitev
Prvega maja je bil pri skupščini Novo mesto ustanovljen INDOK center. Zakaj sploh INDOK centri? Najprej je treba povedati, daje to kratica za informacijsko-dokumentacijske centre, ki jih bodo ustanavljali v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in pri občinskih skupščinah.
,,Samoupravni in delegatski od- znamo samo družbene tokove zno-
nosi," je rekel vodja INDOK centra pri novomeški občinski skupščini Matjaž Verbič, „terjajo dobro obveščenost vsakega delavca in obča-na.“
Ce hočemo torej odločati, moramo gospodarska, kulturna, samoupravna in dogajanja v občini, krajevnih skupnostih in tozdih dobro poznati. Nikakor ni dovolj, če po-
GABRJE: DELAJO NAJ VSI
Na minulem sestanku mladinske-aktiva v Gabrju je več kot 30 mladih sprejelo dokaj obsežen program. Nemara je najbolj razveseljivo prav to, da bodo Gabrčani še naprej popravljali cesto Hrušica — Gabrje, sodelovali pri gradnji dvorane, popravili cesto skozi vas, očistili okolico obeh spomenikov in organizirali veselico. Ko so se pogovarjali o te: žavah v aktivu, so nekateri mladinci kritizirali večino vrstnikov, ki sodelujejo predvsem pri oblikovanju delovnega načrta, ko pa gaje potrebno uresničiti, prepustijo delo drugim.
traj naših ožjih družbenih okolij. Zavedati se moramo, da naš pogled ne sme segati le do tovarniškega praga, do meje krajevne skupnosti ah celo samo do vrat stanovanja (z notranje strani).
Novomeški INDOK center je torej zaživel. Zbiral bo in v pismeni obliki izdajal informacije (biltene), ki bodo občanom in njihovim delegatom v zgoščeni in vsakomur razumljivi obliki posredovali informacije o družbenopolitičnem in gospodarskem življenju novomeške občine. Naloga seveda ni lahka, vendar je začetek tu. Ustanovitelji novomeškega INDOK centra so skupščina občine Novo mesto, vse družbenopolitične organizacije in vse SIS, ki so del skupščinskega sistema. Njim ob rami se bodo za boljše obveščanje borili Dolenjski list, vse krajevne skupnosti, preostale samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela. Za letos je financiranje INDOK centra, ki misli po letu 1980 preiti na računalniški sistem posredovanja informacij, zagotovljen.
Sčasoma lahko torej v novomeški občini poleg tiska, radia in televizije
ŠO&
SMETI, SMETI, SMETI - Nekdo je zapisal, da bodo zanamci o dvajsetem stoletju govorili kot o stoletju atomske energije, seganja po zvezdah in stoletju odpadkov ...
Vesele gospodinje?
Odgovor je „da", če se bodo na novomeški tržnici dosledno držali novega odloka — Kiču preti smrt
Delegati občinske skupščine so pred dnevi razpravljali o predlogu odloka, ki ureja razmere in promet blaga na novomeški tržnici. Akt je po črki tako razveseljiv, da si ne moremo kaj, da ne bi v veselje vseh novomeških gospodinj (manj pa seveda prodajalcev) navedli nekaj najbolj zanimivih določil.
Tržni čas na novomeški tržnici je poleti od 5. do 18. ure, pozimi pa od 7. do 15. Poletje trgovcev in kupcev na tržnici traja od 1. aprila do 30. septembra, vse ostalo pa je zanje zima. Na drobno je dovoljeno prodajati vse vrste nepredelanih in predelanih kmetijskih pridelkov, gozdne sadeže, zdravilna zelišča, cvetje, perutnino, kunce, „ribe in druge užitne gozdne živali" (je riba gozdna žival? ), žabe in polže, obrtne izdelke ter izdelke domače obrti. Po novem pa ni dovoljeno - marsikateri preganjalec kiča bo bolj mimo spal - kupcem nuditi drobnih predmetov (bižuterije) iz kovine, stekla, mavca, plastičnih snovi in lesa,
[ Suhokrajinski drobiž
V	AVTOMATSKO TELEFONSKO OMREŽJE bo odslej vključen tudi Dvor. Te dni so namreč potegnili kabel med Dvorom in Žužemberkom, ki povezuje dvorsko telefonsko omrežje z žužemberško avtomatsko telefonsko centralo. Pred nedavnim so dobili telefon tudi na Prevolah, kamor so ga potegnili iz Hinj.
INTERES KRAJANOV ZA UREJENE KRAJEVNE CESTE in vaške poti je iz dneva v dan večji. Krajani izven centrov veliko prispevajo v delu za krajevne ceste kakor tudi za vaške poti, zadnje čase pa tudi za poti skozi vinograde. Skoraj vsak teden je kakšna akcija krajanov. Preteklo nedeljo so sc lastniki vinogradov Tali pn Malem lipovcu lotili dela na poti skozi njihove vinograde, na delu pa so bili tudi člani žužem-berške lovske družine, ki so popravljali pot k njihovi koči na Plešivico, kjer so imeli srečanje.
GRADNJA	OTROŠKEGA
VRTCA V ŽUŽEMBERKU je v polnem teku. Osnovna zemeljska dela
pričakujemo še dodatno obliko obveščanja. Nikomur ne bo škodovala, čeprav je do idealnega INDOK centra še dolga pot.
M. B.
razen izdelkov suhe robe. Prepovedane so tudi igre na srečo in gostinske storitve.
Prekupčevanje je seveda prepovedano; vsak lahko kupuje samo za lastne potrebe; na trg ni dovoljeno voditi psov, nezaželeni pa so tudi pijani ali nalezljivo bolni ljudje. Naj ne zveni kot norčevanje, ko zapišemo, da morajo biti prodajalci snažno in čisto oblečeni, da morajo biti živila v posodah, ki so zavarovane pred onesnaženjem in okuže-njem, da morajo biti živila sveža, pristna, zdrava in nepokvarjena. Sadje mora biti zrelo, živil ni dovoljeno otipavati in pokušati. Slednje velja seveda za kupce.
Po prodajalcih pa spet „udari“ tisti člen odloka, ki določa, da morajo za zavijanje živil uporabljati le čist bel papir, da morajo tisti, ki prodajajo mleko ali mlečne izdelke, nositi na glavi čisto pokrivalo in bele narokavnike itd.
Skratka: če bo odlok zaživel, bi imeli v Novem mestu, kar se urejenosti, čistoče in podobnih „malen-kosti“ tiče, idealen trg. Preskrbljenost seveda ni stvar odlokov.
M. B.
Uniči, zgazi in pusti! Tako si lahko misli in se na svoje oči prepriča sprehajalec, ki v telT pasjih dneh obišče bregove Krke. Ob sončnem zahodu so bregovi opustošenj, kupi plastičnih vrečk in papirjev, ostanki hrane, tu in tam se še kadi dim, oziroma ugaša žerjavica ognjišč, na katerih so modemi nomadi (bolj učena beseda za čisto navadne izletnike) še pred uro pekli obvezne čevapčiče in ražnjiče.
Res v imeoo narave?
Večtisočkrat so bili že opisani taki prizori, pomaga pa čisto nič. Boj proti onesnaževanju očitno sega samo do domačega praga (z notranje strani vrat), vse ostalo so besede v veter. Neki skeptični sociolog je celo dejal, da je tovrstna kultura stvar generacij. Prva se preseli v mesto služit kruh, druga se izšola, tretja in ostale pa bolj ali manj spoznajo in začno ceniti naravo (obljubljeno podeželje), s katerega so prišli njihovi predniki.
Če pogledaš na bregove Krke, ki so ob tem zapisu samo primer, je na dlani, da tretje in ostalih generacij še ni. Izjeme so seveda možne, vendar tako redke, da se morajo izgubiti v kupih odpadkov. Kaj storiti? Mogoče je zaenkrat edini način kanček prisile. Morebiti čuvaji, ki bi s trdo denarno globo prepričevali izletnike, da je tisto, kar nastelješ, treba tudi pospraviti. Eden od predlogov je tudi, naj bi vsi, ki gredo v naravo, plačevali določeno pristojbino za pospravljanje. Na nekaterih urejenih izletiščih je to že v navadi, čeprav je seveda vprašanje, zakaj bi plačeval tudi nekdo, ki za sabo redno pospravi.
Zakon vedno računa s povprečjem, to povprečje pa se kaže v nepospravljenih odpadkih. Ko torej čakamo na tretjo ali četrto generacijo „ljubi-teljev“ narave, ki ju menda ne bo treba postavljati v navednice, ne preostaja nič drugega kot prisila. V
Začaran krog pa bo nastal, ko bo nekdo dejal; „Če sem plačal, lahko tudi razmetavam odpadke “ In če mk boste rekli, da je nekulturen in neciviliziran, vas bo tožil zaradi obrekovanja. Tožbo bo celo dobil...
M. B.
bodo kmalu pn kraju, čeprav je delo zaradi raznolikega kamnitega terena dokaj zahtevno. Računajo, da bodo okoli 15. julija imeli vse nared za pričetek montažnih del.
PREBIVALO Z JAME PRI DVORU bodo morali škropiti cesto, kajti 'odsek regionalne ceste Dvor -Kočevje je zaradi makadamske izvedbe skozi naselja stalno v oblakih prahu. Tako si stanovalci vedno želijo dežja, da so vami pred prahom in da lahko prosto zadihajo pri odprtih oknih. Enako stanje kot na Jami je tudi na Laščah, razlika je le v tem, da imajo tam od prahu onesnaženo še vodo kapnico, ker nimajo vodovoda.
SPRAVILO SENA V SUHI KRAJINI je letos hitrejše kot prejšnja leta. Kmetovalci v dolini imajo kar precej dobro mehanizacijo. Razen ročnih motornih kosilnic imajo že tudi kombinirane obračalnike -grablje pa tudi samonakladalke. Pridelek sena pa je letos zaradi poznega mraza slabši, kot je bil prejšnja leta.
M. S.
Novomeška kronika
LETO ALI KAJ je minilo, odkar so na starem novomeškem mostu obnovili lesene pločnike, ki so bili pravcata past za ženske čevlje z visokimi petami. Približno eno leto so dile zdržale, zdaj pa na obeh koncih mostu spet popuščajo — pa ne zaradi ženskih pet! Ko se na mostu srečajo tovornjaki, ki ne upoštevajo zakona o prednostni smeri, mora ta ali oni cestni „vlak“ zapeljati na leseni pločnik. „Dile“ pa kar pokajo. Revice!
ODKAR OB KRKI dela nekaj čistilnih naprav, je dolenjska „lepoti-ca“ spet kolikor toliko čista; toliko, da bo privabila vase kakšnega razgretega občana, ki stežka prenaša pasje dni. Privabila ga bo že, toda na „čmo“, kajti v Novem mestu ni in ni kopališča. In ga najbrž še lep čas
-	ne bo! Zakaj?
CENE ŽIVIL NA NOVOMEŠKI tržnici imajo to lastnost, da so dokaj časa enake oz. primemo visoke! Tako je v ponedeljek stal kilogram krompirja 12 din, čebule 18 din, korenja 30 din, kumar 20 din, paradižnika 25 din in paprike 32 din, jajca so stala po 1,60 do 1,70 din. za kilogram poznih češenj je bilo treba odšteti 20 do 25 din, marelic 30 din, breskev 28 din in pomaranč 12 din.
UMRLA JE Karolina Bukovec, upokojenka (iz metliškega doma počitka), v 81. letu starosti.
Ena gospa je rekla, da je grad Otočec edini grad, ki res nekaj da na tradicijo. Mostnino namreč že pobirajo (10 dinatjev), v prihodnji sezoni pa bodo v veselje turistov morebiti uvozili tudi kakšnega dobro ohranjenega grajskega duha.
* - ' •
Prikolice čakajo na transport. Tovarna IMV v Brežicah jih izdela po 450 na mesec. (Foto: Jožica Teppey)
Dogovarjanje je odgovornost
Ura zamujena, ne vrne se nobena — Mimo dogovorov ne bo mogoče ustreči pozabljenim
potrebam
V brežiški občini so si izbrali za planiranje novo, samoupravno pot, zavedajoč se, da s tem dajejo večje možnosti uveljavljanju zakona o združenem delu. V javni razpravi je osnutek dogovora o osnovah družbenega plana za obdobje 1976-1980, zato je občinska konferenca SZDL na četrtkovi seji posvetila temu precej pozornosti.
Plan je optimistično zastavljen, žal pa so z njim še premalo seznanjeni v nekaterih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Delavci v tozdih se bodo do 7. julija z referendumi odlo-
NOVO V BREŽICAH
VARSTVO ZA 500 OTROK? -
V	otroških vrtcih je zdaj približno 230 otrok, kar je dosti premalo, saj samo v Brežicah vsako leto odklonijo po 60 prošenj za sprejem. Po programu bi morali do leta 1980 zagotoviti organizirano varstvo za 500 otrok, kar pomeni 16 otrok na sto zaposlenih žena.
SPET SLABO ZALOŽENE MESNICE - Mesna kriza se že nekaj časa močno pozna in gospodinje se morajo zadovoljiti z govedino, saj svinine in teletine skoraj ni, kljub temu, da smo na pragu turistične sezone.
BREŽIŠKE VESTI
čali o perspektivi naslednjih petih let in do takrat bo stekla razprava o temeljih plana SRS in občinskega plana tudi v občinski skupščini, ki bo podpisala vse potrebne dogovore, med njimi tudi dogovor o skladnejšem razvoju nerazvitih.
Na seji so opozorili, da so razprave po delegacijah preozke, da morajo spregovoriti o planiranju zbori delegatov. Plani so odslej dogovori, mimo katerih ne bo mogoče naknadno ničesar reševati, kar zdaj ni vneseno vanje. Z dogovori si torej režemo kruh in krojimo nadaljnji razvoj, zato zaslužijo vso pozornost bodisi v tozdih,
NA MORJE 200 OTROK
Kratke počitnice ob moiju bo letos preživelo 200 otrok iz brežiške občine. Prijav je veliko, tako da bo navsezadnje zmanjkalo celo ležišč. Prva izmena bo odšla v Savudrijo v začetku julija. To poletje so povabili na morje tudi otroke zdomcev.
krajevnih ali interesnih skupnostih. To nalaga še posebno odgovornost delovnim kolektivom, da posvetijo več časa odnosom med tozdi in krajevnimi skupnostmi, saj je razvoj slednjih še kako odvisen od razumevanja zaposlenih.
J. TEPPEY
Posavske brigade
V nedeljo, 27. junija, je posavska mladinska delovna brigada, ki nosi ime Brežiške čete, odšla na delovišče v Brdice pri Kožba-ni. V njej je nekaj nad 40 brigadirjev iz vrst delavske, kmečke in šolske mladine. Pokroviteljica brigade je sevniška Jutranjka. Brigado sestavljajo mladinci iz sevniške, krške in brežiške občine. V Brdicah bodo kopali vodovod.
Iz Posavja bo odšlo 18. julija na prostovoljno delo v brigado na Tolminskem osemnajst mladincev. Zanje je medobčinski svet Zveze socialistične mladine Posavje na seji 23. junija sklenil prevzeti skupaj z delovnimi kolektivi vse gmotne stroške razen prehrane.
V Suho krajino bo poslalo Posavje avgusta 65 mladincev, devet pa jih bo šlo v Plačkovico v Makedoniji skupaj z mladinci iz Dolenjske, Notranjske, Štajerske in Zasavja.
VELIKO KRVODAJALCEV — Sredi tedna je potekala v sevniški občini redna krvodajalska akcija. Predzadnjo sredo in v četrtek so odvzemali kri v sevniškem zdravstvenem domu, v četrtek pa še v Krmelju. Na sliki: Bojan Ledinek iz Planine med četrtim darovanjem krvi v četrtek zjutraj v Sevnici.
Zemljiška skupnost žre samo sebe?
Kar preveč pogosto se srečujemo z mnenjem, da so razne samoupravne interesne skupnosti le jalova krava, ki samo žre, koristi od nje pa ni nobene. Kamen spotike je predvsem režija, v primeru sevniške kmetijske zemljiške skupnosti (KZS) pa še prav posebno.
Občinski izvršni svet je obravna- SZDL o kmetijstvu obravnavana
val poslovno poročilo KZS za lansko leto na seji 27. maja. Kakršno je to poročilo bilo, seveda ni moglo biti sprejeto, zakaj izvršni svet je tisti, ki še kako bdi nad uresničevanjem stabilizacijskega načrta. V oči je bodla visoka režija KZS, mimogrede je lani šla zanjo več kot tretjina dohodka!
Hudi so bili očitki na račun priprave odloka o zaščitenih kmetijah, kar naj bi stalo 15.000 dinarjev. Res je obsežen, dostikrat gaje bilo treba celo prepisovati. Kot so ugotavljali delegati iz zbora krajevnih skupnosti in združenega dela na seji skupščine v torek, 22. junija, ko so o njem govorili kot o osnutku, še vedno ni tak, kot bi moral biti. Predsednik IS Mihael Keršič je moral že na seji 27. maja ugotoviti, da se tako, kot se je delal ta odlok ni delal še nobeden: zakaj si je npr. tajnik KZS inž. Ivan Doberšek, ki je poleg te polovične delovne obveznosti še kmetijski inšpektor, zaračunaval honorar (v letošnjem finančnem načrtu je bila spet postavka 6.000 dinaijev), saj je vendar šlo za delo v rednem delovnem času. Tega tudi IS ni mogel požreti, zato je izvršnemu odboru KZS
27.	maja priporočil revizijo finančnega načrta.
Za kmetijstvo občine pa to še ni najslabše. Porazno je, da še ni presekana že na problemski konferenci
kvarna večtimost med KZS in tozdom za kooperacijo pri Kmetijskem kombinatu, kjer nastaja težava pri plačevanju pospeševalcev. Slednje je kombinat s težavo pridobil iz vrst mladih strokovnjakov v občini, kazno pa je, da sojih kmetje že vzeli za svoje. Na seji občinske skupščine niso prišli do salomonske rešitve, češ da je zato mesto na torkovi skupščini KZS. V zraku je bila ugotovitev, da je najbolje, da vso administracijo in strokovno delo KZS zataknejo za klobuk tozdu za kooperacijo, da bo konec prerekanju. Kako so odločili v torek, ne vemo, ker za skupščino KZS nismo dobili vabila. Morda tudi zato ne, ker smo predsedniku IO KZS pred časom, ko je skušal prepovedati objavo
TAKO JE TREBA!
Zaradi primerjave, čeprav lc-te ponavadi nikoli niso povsem na mestu, navajamo le nekaj podatkov o tem, kako dela trebanjska Kmetijska zemljiška skupnost. Kot strokovni tajnik je redno zaposlen prizadeven mlad dipl. kmetijski inženir. Kljub temu je šlo lani za režijo le 15 odst. dohodka KZS. Izdelava odloka o zaščitenih kmetijah je ,,veljala" le nekaj kilometrin!
..skrivnosti" poslovnega poročila, / povedali v brk, da tako ne gre?
ALFRED ŽELEZNIK
SEVNIŠKI PABERKI
KAKO PO NOVEM? - Sevnica je med redkimi mesti, ki spravljajo svojo navlako (če ima kdo gmajno za pravo smetišče? !) stran še s trak-toijem, ki, pa naj si smetarji še tako prizadevajo, v vetrovnem vremenu ali malo boljših pospeških, markira pot, po kateri vozi. Pred kratkimi smo bili pii avtomehaniku Slavku Zirerju priča „soočenju“ smetarjev KSP s traktorjem in bodočega (ga bodo končno le najeli? ) kamiona za odvoz smeti Francija Blaznika. Hvalevreden poslovni duh zasebnikov za nekaj, kar podjetje ni bilo sposobno izvesti vsa leta!
SKVM&KI VESTNIK
Nobenih vrat ne zapirajo
V	ospredju kadri, delitev na tozde, integracija v občini ter povezava z železarji Spodbudnejše nagrajevanje strokovnjakov — Pozornost štipendiranju
Za ubožnejše dobre nižje podpore?
Družbene denarne pomoči v trebanjski občini med šesterico tistih, ki so najnižje v republiki — Ni možnosti za povišanja (vsaj kmalu ne!)
Za Kovinarsko v Krškem je stabilizacija dolgotrajen proces, ki zahteva vrsto sprememb v načinu gospodaijenja, v odnosu do kadrov, do štipendiranja in v odnosu do tujih partnerjev. Zdaj so se odločili izpeljati delitev na tozde, statute prilagajajo sistemu elek-trokovinske industrije ter tako odpravljajo uravnilovko pri nagrajevanju. Odločili so se tudi za spremembo pogodb o sovlaganju s tujimi partneiji ter si tako zagotovili ugodnejše pogoje.
V občini pripravljajo pove- potem ne želijo zapreti vrat za
zavo s podjetjem SOP, vendar si
KRŠKE NOVICE
ŽE PRIPRAVE - Četudi je do
19.	septembra še veliko časa, so se na tradicionalno srečanje borcev Gorjanskega bataljona, ki bo tokrat na Velikih Vodenicah, že pričeli pripravljati. Člani odbora so sklenili, da morajo dotlej urediti tudi cesto do tega kraja, jo razširiti in delno asfaltirati, tako da bo hkrati vez med kostanjeviško in šentjemejsko krajevno skupnostjo, čez Gorjance.
DOKAZ DOBREGA DELA -Učenci krške posebne šole so pred koncem šolskega leta ponovno izdali zajetno številko glasila „Plamen-čki". Poleg literarnih in likovnih prispevkov so vanje zapisali tudi nekaj krajših prispevkov o dejavnosti ustanove, ki sedaj nosi ime doktorja Mi-hajla Rostoharja. ..Plamenčke" so poslali tudi nekaterim delovnim in vsem družbenopolitičnim organizacijam.
TUDI GOSTJE - V bazenu pri tovarni celuloze in papirja ..Djuro Salaj" vadi poleg domačih plavalcev ta čas večja skupina tekmovalcev ..Dinama" iz Pančeva. Več kot teden dni trajajoče priprave bodo zaključili s tekmovanjem med obema kluboma.
O	NOVEM ZAKONU - O osnutku zakona o združenem delu so v minulem tednu razpravljali tudi v največjem kolektivu krške občine, v tovarni ,,Djuro Salaj". Razprava, ki je bila v četrtek in petek, je potekala v vseh sedmih TOZD in organizaciji skupnih služb.
integracijo v večje sisteme, v sozde. Opozarjajo predvsem na potrebo po sistemu, ki bo združeval vse, od proizvajalcev surovin do izdelovalcev končnih izdelkov, med katerimi zdaj ni pravega sodelovanja. Proizvajalci surovin preveč iztržijo za železo in s tem podirajo dohodkovni sistem kovinarjev.
Povezavo z železarji nameravajo izpeljati do jeseni, v oktobru ali novembru. Razvojni program Kovinarske so predložili zbornici. Za dogovarjanje manjkajo še analize o smotrnosti
KMALU NOVA ZBIRKA
V	Brestanici bo dr. Tone Ferenc dopolnil muzejsko zbirko o izgnancih z gradivom o zapornikih, internirancih in konfi-nirancih. Prostor zanjo je že pripravljen, pozneje pa bodo muzej razširili še z dokumenti o izgnancih iz raznih evropskih dežel.
KMALU NA DELO - Mladinci, ki so se v krški občini prijavili za delo v letošnjih brigadah, so že imeli svojo „brigadno konferenco". Kljub temu da se je vsi prijavljeni niso udeležili, jih je bilo prisotnih vendarle skoraj 40.	'
ZA REKREACIJO - V kletnih prostorih enega izmed stanovanjskih blokov na Cesti 4. julija v Krškem so pred dnevi odprli prvi trim kabinet v občini. Občanom, ki se bodo včlanili v društvo ..Partizan", bo na voljo vsak dan v dopoldanskem in popoldanskem času, v začetku pa jim bo v pomoč tudi inštruktor.
združitve z železarnami. Za združitev s podjetjem SOP v Krškem pa so analize pripravljene in jih bodo lahko s pridom uporabili.
Predvsem se bodo odslej posvetili reševanju kadrovskih problemov, štipendiranju in nagrajevanju, ki bo spodbujalo strokovnjake za delo v Kovinarski. Razviti nameravajo zlasti razvojno službo, da bodo imeli jasnejšo perspektivo, jasnejšo usmeritev za daljše obdobje in s tem zagotovljeno večjo socialno varnost zaposlenih.
J. TEPPEY
Jeseni bo bolje
Čeprav ta čas okoli 150 maturantov krškega Šolskega centra še opravlja zaključne izpite, je pouk že končan. 700 dijakov tehniške strojne in elektro šole, delovodske in poklicne šole je že odšlo na zasluženi odmor, ki pa ga bodo morali nekateri porabiti za učenje za popravne izpite.
Učni uspeh je bil v poprečju zadovoljiv, seveda pa so bili tudi razredi, kjer je delež tistih,- ki bodo brez ovir prestopili na višjo stopnjo, sorazmerno manjši. Za prihodnje šolsko leto bo na ustanovi znova okoli 180 prostih mest za novince, ki bodo lahko, skupaj z drugimi, že delali v veliko boljših razmerah. Tik pred zaključkom je namreč gradnja novih delavnic, s katerimi bodo sedanje površine podvojili in bodo imele skupaj že okoli 2000 kvadratnih metrov. Pomembno je tudi to, da bodo
V trebanjski občini ni nikogar, ki bi prejemal družbeno denarno podporo, ne da bi zanj skupnost socialnega skrbstva imela mnenje krajevne skupnosti. Dobro poteka tudi sosedska pomoč v organizaciji Rdečega križa, posebno v KS Šentrupert.
Jana Potočnik, vodja strokovnih služb skupnosti socialnega skrbstva, ni zadovoljna z višino izplačanih denarnih podpor, ravno tako tudi ne občinski izvršni svet. Milena Zalar, načelnica za občo upravo in družbene službe pri občinski upravi, se je zavzemala na zadnji seji občinske skupščine za to, da bi se postopoma vsaj skušali približevati republiškemu povprečju, če že ni pričakovati skokovitega porasta.
Kako pomemben je sleherni dinar uživalcem teh pomoči, še posebno potrjuje dejstvo, daje od 116 oseb,
ki prejemajo to pomoč, v občini kar 41 takih, ki živijo popolnoma samL Pri sebi nimajo nikogar, ki bi jim lajšal breme starosti ali bolezni, bil za oporo, če je mesečna „špaga“ prekratka. Po oceni socialnih delavcev bo v trebanjski občini število uživalcev družbene denarne pomoči v naslednjih letih še naraščalo, ker je še dosti ostarelih, ki ne bodo prišli do nobene pokojnine. Zavzemajo sc za to, da bi v vsaki od 16 krajevnih skupnosti zaživela organizirana sosedska pomoč.
Prejšnja leta so mislili vnaprej, tako da sedaj nimajo posebnih težav z
z njimi lahko izvedli specializacijo praktičnega pouka. V novem poslopju bodo delali strojniki, v sedanjih pa bodo z nekaterimi posegli uredili laboratorije in kabinete za elektro oddelke. Hkrati z delavnicami bo na jesen na voljo tudi športni park z igrišči, atletsko stezo ter napravami za mete in skoke in seveda z razsvetljavo, tako da ga bodo lahko uporabljali tudi ob večernih urah.
zavodsko oskrbo ostarelih in osamelih, čeprav ožja Dolenjska tega vprašanja nima zadovoljivo rešenega. Iz trebanjske občine je 16 takih oskrbovancev v domovih. V občini je nad 2.000 občanov v starosti nad 65 let, zato bo potreba po negi na domu in rejništvu iz leta v leto samo še naraščala. V Novem mestu že izdelujejo načrte za nov dom, ki naj bi bil zgrajen do leta 1980. V njem naj bi imela trebanjska občina zagotovljenih 22 mest.
A. ŽELEZNIK
PRIPOMBA
Prebivalci Dobrniške doline niso zadovoljni s potekom del pri njihovem vodovodu. Marsikdo meni, da delavci grosupeljskega komunalnega podjetja in tisti, ki jim včasih še priskočijo na pomoč, ne delajo z omembe vredno vnemo. Delegat Stanc Oberstar iz Dobrniča je v soboto ob obravnavi poslovnega poročila Tregrada in sadovih integracije, vrgel med delegatske klopi naslednjo pripombo: „Ko so naši kmetje slišali, da bo raztežil-nik stal osem starih milijonov, niso skrivali ogorčenja, saj bi ga sami naredili za tri milijone, kp bi bili za to vedeli. Ce bi jaz delal tako, ne bi zaslužil za vodo, kaj šele za kruli," je po sv ji pnbil mlinar Oberstar.
J
50 LET GODBE — Konec tedna slavi trebanjski pihalni orkester že 50-letnico svojega poslanstva v domači občini in širom po Dolenjski. Slavnostni koncert;	bo v sobo-
to ob 19.30 pred domom TVD ,,1’artizan ’ na Mirni. Na dan borca bo nastop vseh godb, ki se bodo udeležile proslave visokega jubileja trebanjske godbe v Trebnjem ob 12.30. Gornja slika je svojstven zgodovinski dokument iz težke, a bogate preteklosti.
DROBNE Z MIRNE
PIKNIK NA BAZENU - Mirenski športni in turistični delavci si prizadevajo, da bi na kopališče pod gradom privabili čim več kopalcev. Vsak, čeprav majhen denar, je namreč dobrodošel pri novih načrtih. Prav gotovo pa kopalcev kmalu ne bo treba več vabiti, če se bo vreme izboljšalo. Zaenkrat pa je agitacija še vedno potrebna. Minuli teden so na bazenu zato priredili piknik.
TREBANJSKE NOTICE
Prava pot je vedno težka
Kočevsko gospodarstvo se otepa z mnogimi težavami, pričakujejo pa, da bo po septembru bolje
— Slišal sem, da so lokal cvet-»ličame Agrarie izvajalci del res
lepo in sodobno uredili...
— Seveda, in to celo tako, da vse prostore cvetličarne ob vsakem nalivu preplavi mešanica vode in gnojnice, kar je zelo koristno za ohranitev svežosti in lepote rož •
Družbeni dogovor o temeljih družbenega načrta občine Kočevje za obdobje 1976 - 1980 predvideva, da bo družbeni proizvod v kočevski občini naraščal letno povprečno za 7,5 odstotka in da morajo tem okvirom prilagoditi svoje načrte tudi delovne organizacije. Te so
DELEGATI VPRAŠUJEJO
PREDGRAD - Škoda, ki jo dela
divjad narašča, lovska družina pa ni-..............................a.	Kaj'
DROBNE IZ KOČEVJA
ma denarja, da bi jo plačala. Kaj bo ukrenjeno? Možnosti so: ali zagotoviti denar, ali odstreliti precej več divjadi, ali izseliti ljudi.
ŠOLSKI IZLETI - Po več avtobusov odpelje šolarje iz Kočevja v razne kraje Slovenije in Jugoslavije. Tudi v Kočevje prihaja veliko šolskih izletov, največ iz Štajerske in Prekmurja Zanimivo je, da nas letos še niso obiskali učenci iz obmorskih krajev. Kadar modrujemo o turizmu, vedno poudarjamo, kako si želijo prebivalci obmorskih krajev gozda in svežine. Kaže, da ni povsem tako. Morda jim naši kraji niso poznani ali pa je izlete zavrlo posodabljanje ceste Brod-Delnice.
SREČANJA - Zadnje tedne vsepovsod praznujejo obletnice matur. Kočevski gimnazijci šolskega letnika 1960/61 so praznovali 15-letnico. En občan iz Kočevja je šel celo v Ljubljano na 50-letnico mature ljubljanske realke. Prihodnji njihov sestanek bo že čez leto dni v prenov-ljenem hotelu Pugled v Kočevju. Sklenili so namreč, da se bodo poslej srečevali vsako leto, ker se število nekdanjih sošolcev hitro krči.
KOPRIVNIK - Med šolskimi počitnicami je vozil lani v Kočevje le en avtobus na teden. Koprivničani žele, da bi letos imeli zvezo s Kočevjem vsaj dvakrat na teden, in sicer ob torkih in petkih.
KOČEVJE - Treba je nekaj ukreniti, da bo večji red na področju obrtništva. Šušmarstvo in popoldanska obrt sta se preveč razmahnila, kar škoduje družbeni obrti. Dovoljenja za popoldansko obrt bi morali dajati v soglasju z družbeno obrtjo. Zdaj se namreč dogaja, da posamezni obrtnik v službi počiva, popoldne pa pridno dela. Razen tega šušmaiji pogosto opravijo svoje delo izredno slabo in drago, saj razen oderuške cene zahtevajo še malico in pijačo.
namreč v svojih načrtih precej pretirale oziroma so v načrte vračunale tudi inflacijo, saj so predvidele, da bo znašala letna rast družbenega proizvoda kar 12,9 odstotkov. Po nepopolnih podatkih pa je v prvih mesecih letos družbeni proizvod celo nižji, kot je bil lani. To so zvedeli v odgovorih na svoja vprašanja delegati zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kočevje na zadnji seji.
Nadalje so na seji ugotovili, da so načrti delovnih organizacij o zaposlovanju, produktivnosti in investicijah pretirano veliki, se pravi nestvarni. Posebne težave se obetajo še do septembra, ko bodo zapadle v plačilo menice. To bo zelo izčrpalo gospodarstvo, predvsem dve veliki delovni organizaciji, pa tudi banko.
Vendar so bili vsi ti stabilizacijski ukrepi tudi ugodno ocenjeni. Tako imajo zdaj, se pravi zaradi njih, vse delovne organizacije na žiro računih vedno denar. Tudi gospodarstvo se že zdaj popravlja, posebno ugodne rezultate in hitrejši gospodarski napredek pa pričakujejo po septembru.
J. P.
Že nad polovico
STARA-CERKEV - Očistiti je treba tudi zgornji del Rinže in tako zmanjšati nevarnost poplav na tem območju.
RAZPRAVA SE ZAČENJA
POMOČ AMD - Avto-moto društvo Kočevje je organiziralo prevoz pionirjev na zbor pionirjev Jugoslavije v Faro. Kar 107 članov AMD je vzelo v svoja vozila po 3 do 4 pionirje in jih odpeljalo zjutraj v Faro, popoldne pa spet domov. Ta pomoč članov AMD zasluži pohvalo, saj so prevoz opravili zastonj.
KOfiEUSKE NOVICE
V Kočevju je bilo te dni več sestankov glede vodenja razprav o osnutku zakona o združenem delu. Glavna ugotovitev je bila, da so uvodne razprave v delovnih organizacijah v glavnem marsikje opravljene in da se ponekod že začenjajo glavne V krajevnih skupnostih in predvsem v SIS je bilo za razpravo slabše poskrbljeno, zato so imenovali poseben občinski štab, ki bo te razprave vodil. Pripravljajo tudi analize o uveljavljanju samouprave v KS in SIS. Že prve ugotovitve so pokazale, da v primerjavi z gospodarstvom samoupravljanje zaostaja posebno v nekaterih SIS.
V kočevski občini vpis posojila lepo napreduje, čeprav se je zaradi referenduma začel z zamudo. Do preteklega tedna (srede) je vpisalo 2.611 vpisnikov (ali 35,9 odstotka) skupno 5,143.151 din posojila (ali 58,2 odstotka). Vpisovanje so zaključili v Pekami in Regionalni zdravstveni skupnosti, v Itasu pa so doslej vpisali že 1,255.600 din posojila od predvidenih 1,460.000 din.
Dobili smo tudi podatke iz vpisnega mesta krajevne skupnosti Ko-čeyje-mesto, kjer je doslej istega dne vpisalo posojilo 47 zasebnih obrtnikov in drugih občanov v skupnem znesku 176.500 din. Največ so vpisali: avtomehanik Matija Randelj -
15.000 din; upokojenec Andrej Klun, avtomehanika Anton Krevs in Rajko Hvala, obrtnik Franc Rudi, vrtnar Rudi Murovič, kemična čistilka Milena Selan, gostilničarji Anton Mihelič, lulka Fajfar in Dragan Jančevski ter odvetnik Stane Poljanšek vsak po 1.000 din, po
5.000 din pa sta vpisala avtoprevoznika Peter Polajnar in župnik Janez Kokalj.
J. P.
Načrta pa ni
V Adlešičih zaman čakajo na projekt iz Ljubljane
Adlešiči so bili do nedavnega, ko je kraj povezala z občinskim središčem asfaltirana cesta, prvi del ..partizanske magistrale", skoraj odrezani od sveta. Morda je tudi ta odrezanost pripomogla, da se je v tem kraju do današnjih časov ohranilo ljudsko izročilo prednikov, tako v pesmi kot v plesu. Nasploh so ljudje iz teh krajev zelo zavzeti za kulturno življenje.
„Zato si tudi tako prizadevamo, da bi v Adlešičih imeli prostor, kjer bi prirejali kulturne prireditve," je dejal Niko Novak, funkcionar krajevne skupnosti. ..Sklenili smo, da bomo prosvetni dvorani prizidali prizidek in tako dobili večnamenski prostor, ki bo središče kulturne dejavnosti v KS. Projekt za prizidek smo naročili pri biroju za lesno industrijo v Ljubljani, kjer so nam bili obljubili, da bo kbn-čan že do lanskega oktobra. Pred tem smo jim poslali geodetski posnetek zemljišča in mapno kopijo.
Rok je potekel, vprašali smo, kdaj bo projekt gotov, pa do danes nismo dobili niti odgovora. Vedno znova se lahko prepričamo, da že tako zapostavljene kraje povsod odrivajo. Ko bi v
Ljubljani vedeli, kaj našim ljudem pomeni tak prostor, se gotovo ne bi tako obotavljali. Naši krajani so za novo kulturno dvorano pripravljeni prispevati denar in pri gradnji pomagati delati. Povrhu vsega pa je projektantom črnomaljska kulturna skupnost vnaprej plačala 20.000 dinarjev."
A. B.
Sku|
Pent
•
raz
štipf
Nova poslovna stavba v Vinici je za kraj velika pridobitev. V njej dobili prostore pošta, Ljubljanska banka, trgovina, na voljo je* poslovni prostor, dve družinski stanovanji in dve garsonjeri. Pri* se v novo stavbo, v kateri je tudi avtomatska telefonska cent« < vselili poštni delavci.
»Hočemo zelen planet!”
Viniški klub OZN je najbolj delaven tovrstni klub v Sloveniji, kar pričajo tudi številna priznanja in diplome, ki jih je dobil. Člani kluba na viniški osnovni šoli in njegov mentor ravnatelj Anton Troha vedno znova prijetno presenetijo z akcijami, ki imajo zelo velik odmev.
Zadnja velika akcija je bila „Zele-ni planet", ki se je končala zadnjega maja in v kateri je sodelovalo kar 76 osnovnih in srednjih šol ter klubov OZN. Za to akcijo so se na Vinici odločili spričo vedno bolj zaskrbljujočega onesnaževanja okolja. Izkazalo se je, da so mladi zelo vneti pobudniki za čisto okolje in tritiki vseh tistih, ki tako -neodgovorno onesnažujejo in zastrupljajo naš še vedno zeleni planet.
Žirija, ki so jo sestavljali Marko Kmecl, Jože Petrič, Milan Ciglar, Alenka Lukman, Peter Likar in Anton Troha, je ocenila kar 1066 prispevkov, in to: 321 likovnih del, 313 spisov, 426 fotografij, 4 biltene in dva 8-milimetrska filma. Za sodelovanje v akciji pa ni bilo dovolj, da so mladi poslali svoje prispevke, pač pa so se morali tudi drugače izkazati; tako so po vsej Sloveniji posadili več kot 37 tisoč gozdnih sadik, nad 600 grmovnic, sadili so sadno drevje, pri čiščenju rek, parkov in naselij pa so skupno opravili kar 22.631 prostovoljnih delovnih ur. Tako so s svojim zgledom pokazali vsem, kakšno naj bo varstvo našega okolja, in na glas potrkali na vest starejše generacije.
Na otvoritvi razstave prispevkov na temo „Zeleni planet" - razstava bo na viniški OS od 4. do 14.
julija - bodo desetim osnovni® g lam in pionirskim odredom V° & plaketo zeleni planet, učencem,. ^ jakom in šolam, ki so se najpotJ kazali, knjižne nagrade, dipl Lovske zveze in Turistične zyez značke „Zeleni planet". . raZ.
Žirija je tudi predlagala, <ja D stavo priredili se v drugih krap Sloveniji.
A.&
ČRNOMALJSKI
DROBIR
delavni Študenti -zajjjj
belokranjskih, studej«,
je Klub organiziral delovno akcijo v "jT0ti čih. Študentje bodo odšli na oiniz 6. uri zjutraj z rednim avtobus Črnomlja.
FOTOAMATERJI - F°‘tii)V klub „Iris“ iz Črnomlja predsta r omarici Ljudske tehnike neka] lih fotografij svojih članov.
12 Z
Soci
stud
luno
TOREJ VESELIMO SE - „e je toliko veselic, da ljudje
,	w-.	in 7<i
vedo, kam bi se šli veselit. Ža zu y
... «
S, ^
v ,u”zSK
Veselice prirejajo gasilci, 00 Z3
soboto in nedeljo so plakat/ ^ občane na veselice v E^agatus, •• noviče, na Bistrico, v
lovci in še kdo.
Stipe Prog 1. 0' Sf
2.	Pl
3.	pi
4.	pi
5.	pi
6.	oi sl
Soci
Pros
Polc
življ
Pprt
stud
cialr
dro\
sam Rok ali r
bod
to ji
op
Peru
dej,
razpi
•ftor
VaTne
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
Pitna voda še za osem kmetij
Za vaščane Dolnjih in Gornjih Podpoljan v ribniški občini bo vodovod gotovo veliko po-
— Zakaj pa piješ kot krava?
- Saj ne pijem, ampak le po svojih možnostih prispevam za splošni ljudski odpor. Občinska skupščina je na zadnji seji zvišala davek na navadno žganje in vino od 15 na 40 odstotkov z izgovorom, da bodo s tako zbranim denaijem financirali potrebe splošnega ljudskega odpora.
menil, saj so morali doslej za govedo in zase pogosto voziti vodo od drugod v cisternah na traktoijih in s konji. Vodovod, ki je dolg 4 km in katerega je gradilo 8 gospodinjstev, ki štejejo okoli 40 ljudi, je pred kratkim svečano odpri Jože Benčina, direktor Kmetijske zadruge Ribnica.
Šest od 8 gospodinjstev redi več kot 20 glav govedi. Velikokrat je ostajala živina pozimi brez vode, ker pota niso bila prevozna. Podpoljanci pa so tudi med prvimi prešli na svobodno kmetovanje (pašno-kosni sistem), zgradili so nove hleve, silose in posodobili gospodinjstva.
Vsako izmed 8 gospodinjstev je opravilo za vodovod po 675 delovnih ur ah skupaj 5.400 ur, kar pomeni vrednost 162.000 din. Razen
tega je dalo vsako gospodinjstvo po 3.000 din prispevka v denarju, vsa
RIBNIŠKI
ZOBOTREBCI
OMETATI DIMNIKE - Odlok o čiščenju dimnikov je sprejela občinska skupščina Ribnica na zadnjih sejah zborov. V njem so zagrožene tudi kazni za dimnikarje, če ne bodo redno čistili in pregledovali dimnikov, pa tudi za občane, če ne bodo dovolili dimnikarju opravljati del, ki jih po predpisih mora opraviti.
ŠE ENA ČRPALKA
Bencinsko črpalko, pralnico za avtomobile, skladiščne in pomožne prostore namerava zgraditi koprsko podjetje ,,Istra-benz“ v Goriči vasi pri Ribnici. Občinska skupščina je že sprejela odločbo o ugotovitvi splošnega interesa za ta zemljišča, nakar se bo začel razlastitveni postopek, če se lastniki zemljišč ne bodo prej s kupci dogovorili za ceno zemlje.
v	 >
skupaj pa še 68 kubikov lesa.
Ostali denar so prispevali kmetijska zadruga, občinska skupščina, sklad občinskega samoprispevka, vsa kovinska dela je opravil kolektiv RI-KO, Inles pa je zastonj sežagal les, potreben za vodovod. Stroški za gradnjo tega vodovoda so znašali okoli 940.000 din.
S skupnimi močmi je torej izbojevana nova delovna zmaga Kmalu bodo izbojevali še drugo: dogradili bodo vaško pot, ki so jo začeli urejati pred leti. Vsako gospodinjstvo ima tudi že telefon.
Ob zaključku moramo pohvaliti odnos občinske skupščine in delovnih organizacij do zasebnega kmetijstva Medtem ko marsikje le razpravljajo, kako naj bi pomagali kmetom oziroma kmetijstvu, v ribniški občini to praktično delajo. Seveda ima za to razen že omenjenih precej zaslug tudi KZ Ribnica in njena pospeševalna služba.
M. GLAVONJIC
s
POGOVOR O NALOGA^ V 1976 DO 1980 y
Izvršni svet metliške skupščine je pred dnevi direktorje, predsednike a svetov, predsednike and ^ t organizacij in sekretarje Uu se0 OZD in TOZD. Pogovarjali sv ^ perečih vprašanjih s podro 0tr
črtovanja in pro^amiranja
dobje 1976 - 1980, o V programih Slovenije, o poaP 0 otr moupravnih sporazumov te
činskih aktih srednjeročnega elavcj
ja. O vsem tem bodo morah ,h
„	   ran.“	j	f
razpravljati na zborih delovn vključno do 7. julija.
PRIČETEK GRADNJE — Sredi junija so delavci metliškega TGP za osnovno šolo začeli gradit’" sodobno telovadnico. Če bo vreme graditeljem naklonjeno, bodo hitro nadoknadili zamujene dneve, in kot kaže današnji posnetek, dela dokaj dobro potekajo. Kljub temu nekateri trdijo, da bi spričo ugodnih delovnih razmer lahko gradbeniki, če bi se potrudili, napravili še več.
PO METLIKI
Rešitev - prostorski načrt
0VS
VEDNO VEČ AVTOMOBIL ^ tujimi registrskimi tablica1” ,0U smradi mesto na svoji P° 0 & morju. Skozi Metliko je ve stejši promet in meščani se :z . ^ p« dneva, ko bo narejena obv°cii W novi cesti in s tem v zvezi
Čimveč asfalta
VEČ ZA VARNOST
IMENOVANJA - Za direktorja Delavske univerze Ribnica je imenovan Dušan Bižal iz Kočevja, kije diplomiral na višji upravni šoli, zaposlen pa je bil doslej pri zdravstvenem domu Kočevje-Ribnica. Za direktorja šol v Sodražici in Loškem potoku pa sta ponovno imenovana Zinka Benulič in Darko Kraševec.
ZAPLENJENO OROŽJE - Postaja milice v Ribnici je v preteklem letu zaplenila nekaj orožja, in sicer dve lovski puški, dva zračni puški, italijansko vojaško puško, plinsko pištolo, tri vojaške nože in bokser.
Za službo organov javne varnosti bo treba dati več denarja, so ugotovili na zadnjih sejah zborov občinske skupščine Ribnica. Miličnikom so lani sicer priskrbeli nekaj stanovanj, vendar so postaji potrebni tudi večji in sodobnejši prostori. Potrebno bo prispevati tudi za stanovanja za nekatere uslužbence teh organov, namestiti bi morali rednega sodnika za prekrške itd.
REŠETO
DRAŽJI ALKOHOL - Prometni davek na naravno žganje in vinjak se bo zvišal od 15 do 40 odstotkov, in sicer osmi dan po objavi tega odloka v Skupščinskem Dolenjskem listu. To pomeni, da to pijačo danes še lahko pijete oziroma kupujete približno za četrtino ceneje.
535.641,15 din iz ukinjenega cestnega sklada občine Ribnica so prenesli novi SIS za komunalno in cestno dejavnost. Ta denar je ostal ob zaključku preteklega leta, hkrati pa so bile občinske ceste slabo vzdrževane, saj so zanje porabili približno enkrat manj kot v drugih občinah. Vzrok, da je denar ostal, je predvsem v tem, ker je Eurotrans plačal del lanskih obveznosti v ta sklad decembra, del pa celo šele januarja letos.
Drugi vzrok, da so občinske makadamske ceste slabo vzdrževane pa je, da je bila sprejeta odločitev, naj bi v teh letih dajali kar največ denarja za asfaltiranje občinskih cest. Tako ostaja manj denarja za njihovo vzdrževanje. Tako prakso nameravajo nadaljevati tudi letos in v bodoče, da bi čimprej asfaltirali kar največ občinskih cest.
Na zadnji seji zborov občinske skupščine, na katerih so o tem razpravljali, so ugotovili, da tudi letos Eurotrans ne izpolnjuje obveznosti v dogovorjenih rokih.
Minulo sejo vseh treh zborov pri metliški občinski skupščini so posvetili predvsem kmetijski in gozdarski problematiki v občini, delegati so sprejeli šest poročil in razpravljali o osnutku dogovora o osnovah družbenega načrta občine za obdobje do 1980 ter pregledali predlog samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za sofinanciranje krajevnih skupnosti do 1980.
„Vinomer, Vidošiči in Plešivica, sodobno urejeni vinogradniški kompleksi so dokaz," so poudarili na seji, „da se lahko uspe le s pametnim in naprednim gospodarjenjem. Zavoljo tega čaka načrtovalce kmetijske politike v metliški občini veliko dela, kajti uspehi se zaenkrat kažejo le v vinogradništvu, medtem ko v drugih kmetijskih panogah močno zaostajajo, nemara še najbolj v gozdarstvu, na katero so skorajda pozabili. Sklenili so, da bodo oblikovali „prostorski“ načrt občine, s katerim naj bi najbolj smotrno izkoristili zemljišča.
V nadaljevanju seje so delegati sprejeli nekaj poročil in precej besed posvetili osnutku dogovora o osnovah družbenega plana občine, skupščina pa je precej časa izgubila zaradi diskusij o nosilcih financiranja programov krajevnih skupnosti, kajti predlog samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sred-
stev za sofinanciranje KS od 1976 do 1980 predvideva za nosilce delavce v združenem delu, delavce, ki delajo s proizvajalnimi sredstvi v za- -sebni lasti, oziroma občane, ki opravljajo svobodne poklice, in delavce, ki delajo pri zasebnih delodajalcih.
novi cesti in s tem v zvezi žišče pred samopostrežnico- aj# selje bo gotovo zelo , vpi^
seije uu guwvu iA..« -- - Vp. kajti to nameravajo zgradil* at P nim posojilom za ceste, do bo treba pač potrpeti.
V SREDINI JUNIJA je čevati po cestah vozove, nai ^jiP senom, na katerih so sedeli
LOKVICA PRAZNUJE V NEDELJO
Občani lokviške krajevne skupnosti bodo letošnji dan borca praznovali še posebno slovesno. Nasproti novega gasilskega doma bodo namreč 4. julija odkrili spomenik 20 padlim borcem in 10 žrtvam fašizma. Organizatorji proslave pričakujejo veliko gostov, prav pa bi bilo, ko bi se shoda borcev udeležilo kar največ mladih.
10.
n.
12.
13.
14.
    .
obrazov vsi, ki so pomagali je j; i ti krmo pod streho. Mars* Sjjif hitrosti priganjala približanj nevihta, ki je jezila lastnike .^s ■ I _..a;ia DrUu
Pl
P0i
nevinta, ki je jezna kov, lenuhom pa nudila p* popoldanskega dremuckanja-
OB GOSTOVANJU OK?" J se je izkazal Komet, ki je C nastopajoče in tako prihranjeni dinarjev kulturni skupnostr ^
«n	'»11	Ruti	f	.1
je storila že večkrat „Beti > ^ delovne organizacije pa so “j# glušne, kadar gre za podobne j bilo pa bi lepo in prav, ak° jjlr bodoče vključile v pripravo P nih prireditev.	.
KOPALIŠČE NA PRlM°p0čri| je prekopano po dolgem h* .fja ff kajti Iskra iz Semiča je zgra ^ v. lepili brunaric, v katere je . Ji/ peljati elektriko, vodo in F. kanalizacijo. Navdušenci 11 , v kopališčem upajo, da bo zao AS*; red, ko bo Kolpa toliko topla- „ bo v njej prijetno hladiti.
O KOMUNISTIČNEM GIBANJU
Komite občinske konference ZKS v Metliki je minuli četrtek pripravil v dvorani TVD Partizan predavanje o aktualnih vprašanjih mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. Predavanje Bogdana Osolnika so poslušali skorajda vsi člani občinske organizacije Zveze komunistov.
Ooi
90i
90i
Do
metliški tedfl^
On
«u.
k
be
ofc
Ob
v
I
ŠTIPENDIJE
iz združenih sredstev občine Trebnje
Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Trebnje
razpisuje
štipendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1976/77
Socialna štipendija je namenjena samo tistim učencem in študentom občine Trebnje, ki niso mogli dobiti kadrovske štipendije v OZD, SIS in drugih delovnih organizacijah.
Prošnji na obrazcu DZS a, 65 je treba priložiti:
1. overjen prepis ali overjeno fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih,
2. potrdilo o vpisu v srednjo šolo ali frekventacijsko potrdilo,
3. potrdilo o premoženjskem stanju za leto 1975,
4. potrdilo o višini otroškega dodatka za prosilca,
5. potrdilo o družinski skupnosti,
6. odgovore OZD ali SIS, da je kandidat zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ni bila odobrena.
Socialno razliko iz združenih sredstev pa lahko prejmejo tisti prosilci, ki imajo kadrovsko štipendijo, vendar pa le-ta in polovica dohodka na družinskega člana ne presegata cenzusa življenjskih stroškov dijaka ali študenta, določenega s samoupravnim sporazumom o štipendiranju. Za vse te učence in študente odstopi kompletno dokumentacijo za prejem socialne razlike tiste OZD ali SIS, kjer kandidat prejema kadrovsko štipendijo, vlogo pa lahko predloži tudi kandidat sam.
Rok za dostavo dokumentacije za prejem socialne štipendije ali razlike iz združenih sredstev je 31. 8. 1976 za učence in dijake ter 30. 9. 1976 za študente. Po preteku tega roka se bodo prošnje obravnavale šele ob začetku novega semestra, to je po 1. 2. 1977.
Popolno dokumentacijo naj kandidati za prejem socialne štipendije pošljejo Skupščini občine Trebnje.
SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV OBČINE TREBNJE
ZAVOD ZA KULTURNO-PROSVETNO DEJAVNOST ČRNOMELJ
razpisuje v okviru strokovnega in splošnega izobraževanja za sezono 1976/77 naslednje večerne šole in druge izobraževalne oblike za odrasle:
1. PRVI LETNIK POKLICNE DVELETNE ADMINISTRATIVNE ŠOLE
2. DRUGI LETNIK POKLICNE DVELETNE ADMINISTRATIVNE SOLE
3. PRVI LETNIK TEHNIŠKE SREDNJE SOLE (STROJNA SMER)
4. PRVI LETNIK DELOVODSKE SOLE STROJNE STROKE
5. DRUGI LETNIK TEHNIŠKE SREDNJE SOLE (STROJNA SMER)
6. PRVI LETNIK DVELETNE POSLOVODSKE SOLE
7. PRVI LETNIK VEČERNE EKONOMSKE SREDNJE SOLE
8. SOLO ZA PRIDOBITEV KVALIFIKACIJE POKLICNIH VOZNIKOV
9. ZAČETNE TEČAJE NEMŠKEGA, ANGLEŠKEGA IN ITALIJANSKEGA JEZIKA PO METODI „2000 S"
10. ZAČETNE IN NADALJEVALNE TEČAJE krojenja in Šivanja 11. ZAČETNI in nadaljevalni strojepisni tečaj
12. ZAČETNI kuharski TEČAJ
13. ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ STANDARDNIH PLESOV ZA MLADINO IN ODRASLE
14. RAZNE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE V DOGOVORU Z DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI, KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI IN NA Z ELJO OBČANOV
Pogoji za vpis.
pod 1: uspešno končana osnovna šola, zdrav vid in prsti ter po možnosti 17 let starosti, pod 2: končan prvi letnik poklicne administrativne šole, pod 3: uspešno končana 3-letna poklicna šola, pod 4: uspešno končana 3-letna šola kovinarske stroke (izpit za KV delavca) in najmanj 3 leta delovne prakse, pod 5: končan prvi letnik tehniške srednje šole, pod 6: končana 3-letna trgovska šola in najmanj 3 leta delovne prakse, pod 7: uspešno končana osnovna šola, pod 8: uspešno končanih najmanj 6 razredov osnovne šole ali opravljen vozniški izpit „C" kategorije ne glede na šolsko izobrazbo; kandidati morajo biti stari najmanj 18 let,
Omenjene izobraževalne oblike bomo organizirali le v primeru, če bo dovolj prijav: pod 1. 2., 3. 4. S. 6. 7. 8. — 25 kandidatov; pod 9., 10., 11. 12. — 15 kandidatov, pod 13.
—	40 parov.
Rok za pogojni vpis je 20. avgust 1976, rok za pismene prijave in predložitev ustrezne dokumentacije pa 5. september 1976. Podrobne informacije v zvezi z izobraževalnimi oblikami dobite neposredno v pisarni Zavoda ali po telefonu 76—130 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 6. do 14. ure, ob ponedeljkih in sredah do 15. ure.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO
obvešča vse občane in organizacije združenega dela, da bo v smislu 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72)
JAVNO RAZGRNJEN
predlog spremembe zazidalnega načrta dela mesta Krško (zazidava na vogalu Cankarjeve ceste in Ceste
4.	julija).
Predlog bo razgrnjen od dneva objave do vključno 30 dni po objavi od 7. do 14. ure v prostorih samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško.
Rok za pripombe je 30 dni po dnevu razgrnitve.
♦
♦
PROSTA UČNA MESTA!
GOSTINSKO PODJETJE „FIGOVEC" p.o. LJUBLJANA, OB LJUBLJANICI 24,
objavlja učna mesta:
4	za poklic NATAKAR,
4	za poklic KUHAR.
Pogoj za sprejem je uspešno končana osemletka.
Podjetje nudi: učno nagrado, regresirano prehrano, delovno obleko, stanovanje v internatu, regres za dopust.
Prošnje za sprejem v učno razmerje pošljite čimprej na naslov uprave podjetja.
Vse, ki nam bodo poslali prošnje, bomo vabili na razgovor.
MERCATOR LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD „STANDARD'
Trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo NOVO MESTO, Glavni trg 3, o. sub. o.
Razpisna komisija TOZD na podlagi statuta TOZD razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJA
Pogoji:
— višja strokovna izobrazba ekonomske oziroma finančne smeri (kot enakovredna se šteje višja strokovna izobrazba, priznana po samoupravnih aktih podjetja),
— srednja strokovna izobrazba enake smeri s 5 leti delovnih izkušenj na ustreznih vodstvenih poslih.
Poleg naštetih pogojev morajo imeti kandidati še:
— splošne pogoje, določene z zakonom in družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi,
—	družbeno-politične in moralno-etične kvalitete,
—	organizacijske sposobnosti na delovnem mestu.
Pismene prijave pošljite razpisni komisiji TOZD „STAN-DARD", Novo mesto. Glavni trg 3, o. sub. o., v 15 dneh po dnevu objave razpisa.
Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev
„MERCATOR"
Ljubljana, n. sub. o.
-TOZD „STANDARD",
Novo mesto, o. sub. o.
razglaša prosto delovno mesto za
ADMINISTRATORJA Z ZNANJEM STROJEPISJA
Pogoj za sprejem: končanj administrativna šola.
Nastop dela: takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave pošljite splošni	službi TOZD
..STANDARD", Novo mesto, do vključno 10. julija 1976.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega, predobrega brata
ANTONA
ZRIMŠKA
iz Čadraž pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje* Prisrčna hvala za podarjene vence in cvetje vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevcem, ki so mu zapeli v slovo in kaplanu za poslovilne besede in opravljeni obred.
Žalujoča: sestra Rezka, sorodniki, sosedje in prijatelji
jvvvvvvvvvvvvvv v	
ŠTIPENDIJE	
\ IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST	
\ KOČEVJE	
l razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednje kadrovske <	
> štipendije:	
S — na vzgojiteljski šoli	1 štipendijo <
<! — na pedagoški akademiji:	
< matematika, fizika	2 štipendiji J
< ortopedagogika	2 štipendiji >
< glasbeni pouk	1 štipendijo )
< razredni pouk	1 štipendijo >
< - na visokih šolah:	
< psihologija	1 štipendijo 5
< telesna vzgoja	2 štipendiji 5
< Rok prijave:15dni po objavi razpisa.	
t Kandidati za štipendije naj vložijo prošnje	na obr. 1,65 S
e (DZS) in priložijo zadnje šolsko spričevalo	oz. potrdilo o s
? opravljenih izpitih ter mnenje šole.	
\ Prošnje pošljite na naslov:	
> Izobraževalna skupnost Kočevje,	
> Trg zbora odposlancev 30, Kočevje	
RAZPIS
Razpisna komisija
GRADBENO OPEKARSKEGA PODJETJA MIRNA NA DOLENJSKEM
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati za razpisano delovno mesto morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- imeti višjo ali srednjo izobrazbo gradbene stroke z najmanj 8 leti delovnih izkušenj v svoji stroki, od tega vsaj 4 leta na vodilnem delovnem mestu,
- imeti ustrezno pooblastilo za vodenje del pri gradnji investicijskih objektov (strokovni izpit),
- poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti ustrezne moralno-politične vrline in delovne ter
organizacijske sposobnosti.
Ponudbe z ustreznimi dokazili in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi tega razpisa „Razpisni komisiji pri Gradbeno opekarskem podjetju Mirna". S ! stanovanjem ne razpolagamo.
ZAHVALA
Ob tako nenadni izgubi našega nadvse ljubega očeta, moža
IVANA KNAFELJCA
iz Birčne vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo bolnici - internemu oddelku in kirurgiji Novo mesto, Sekciji za vleko Novo mesto, kolektivu IMV, Dekliškemu vzgajališču Višnja gora, pevcem, govornikom in Golobovi družini iz Birčne vasi 11 ter Pacapanovi družini iz Novega mesta. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Fani, otroci, mama in brat Lojze iz Avstralije
V S POMIN
28. junija je minilo leto drli žalosti in bolečine, odkar na/je za vedno zapustil naš ljubi sin, orat in stric
PETER MOVRIN
iz Gor. Podgore pri Starem trgu ob Kolpi star 19 let
Nepričakovano si odšel za vedno od nas in nas zapustil. Še vedno se te spominjamo in v naših srcih bo ostala praznina in bolečina večna. Hvala vsem, ki se ga še radi spominjate.
Žalujoči: mama, ate, sestra Francka z družino in brat Slavko
'fil Muf1
TEDENS^
Četrtek, 1. julija - Julija Petek, 2. julija - Oton Sobota, 3. julija - Tomaž Nedelja, 4. julija - Dan borca Ponedeljek, 5. julija - C irila Torek, 6. julija - Marija Sreda, 7. julija - Dan izgnancev Četrtek, 8. julija - Elizabeta
LUNINE MENE
4. julija ob 18.28 uri - prvi krajec
<mo
1
BREŽICE: 2. in 3. 7. angleški barvni film „MI VSI SMO LOPO-
VI", 4. in 5. 7. ameriški barvni film „ZALJUBLJENI BOLNIČAR", 6. in 7. 7. francoski film , DOGODEK".
MIRNA: 3. in 4. 7. španska melodrama „ZVEZDA VARETEJA".
NOVO MESTO „KRKA“: 2., 3. in 4. 7. ameriški barvni film „DVANAJST ŽIGOSANIH", 5. in 6. 7. domači barvni „PASION PO MATEJU", 7. in 8. japonski barvni „VIIIAR NA PACIFIKU".
RIBNICA: 3. in 4. 7. italijanski barvni film „TE DEUM".
SEVNICA: 3. in 4. 7. angleški film „ŠAKAL‘\
ŠENTJERNEJ: 3. in 4. 7. „TOM IN JERY" VELIKA PARADA
TREBNJE: 3. in 4. 7. ameriški barvni kavbojski film „MESTO JE KRIVO1.
SLUŽBO DOBI
V SLUŽBO sprejmemo prodajalko za določen čas. Varteks, prodajalna Novo mesto.
VZAMEM v priučitev dclavca ali vajenca v uk. Mizarstvo Marjan Kovač, Bršljin 21, Novo mesto.
SPREJMEM v uk več vajcncev za so-boslikarsko in pleskarsko stroko. Ivan Bobič, Marjana Kozinc 51, Novo mesto, telelon 21-115.
STANOVANJA
DVA FANTA iščeta sobo z uporabo kopalnice v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (1976/76).
ODDAM sobo dekletu. Gazvoda, Drska 36, Novo mesto.
ZDRAVNIČA IŠČE sobo z uporabo kopalnice. Naslov pustite v upravi lista (1959/76).
ODDAM SOBO samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (1982/76).
ODDAM sobo. Naslov v upravi lista (2007/76).
MLADA ZAKONCA iščeta dvosobno stanovanje od meseca septembra dalje. Ponudbe pošljite na upravo Dolenjskega lista pod šifro: ,.PREDPLAČILO PO SPORAZUMU".
Motorna vozila
UGODNO PRODAM traktor Pasquali 940, italijanski, s plugom. Slavko Habinc, Kremen 20, Krško.
PRODAM fiat 850. Žabkar, žaga, Grmovlje pri Škocjanu.
PRODAM traktor Ferguson 35 KM z originalno koso. Franc Lušina, Bela cerkev 13, 68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM MOTOR DKVV 350 ccm, letnik 1938, še v dobrem stanju. Ima muzejsko vrednost. Naslov v upravi lista (1957/76).
PRODAM traktor FE 35 v odličnem stanju. Feliks Katič, Mihalovec 71 b, Dobova pri Brežicah.
PRODAM FIAT 750. Cesta brigad 6, Novo mesto, Novoteksovo naselje.
PRODAM zastavo 750, letnik 1969. Jože Gorišek, Smolenja vas 6, Novo mesto.
PRODAM fiat 750, letnik 1971. Marija Šušteršič, Regerča vas 7, Novo mesto.
PRODAM motorno vozilo znamke MZ, tip TS 150, letnik 1975, z dvema čeladama. Skubic, Cegelni-ca 56, Novo mesto.
ZARADI bolezni prodam neregistrirano zastavo 750 v voznem stanju z malo popravila, letnik 1973, prevoženih 13.000 km. Butala, Sipek, Dragatuš.
PRODAM FIAT 750, letnik 1973. Naslov v upravi lista (2017/76).
PRODAM osebni avto BMVV. Naslov v upravi lista (2012/76).
ZASTAVO 750 luxe, letnik 1973, prodani. Trubarjeva 8, Trebnje, telefon 83-114.
PRODAM ZASTAVO 750 luxe, letnik 1972, prevoženih 60.000 km. Ogled vsak dan popoldne pri Miranu Božiču, Šmihel 48.
PRODAM leseno hišo za prestavljanje. Naslov v upravi lista (2015/76).
PRODAM AMI 6, letnik 1969, prevoženih 30.000 km po generalnem popravilu, lahko po delih. Cena 6.000,00 din. Franc Kopp, Trnje 7, Brežice.
PRODAM
PRODAM šest panjev čebel AŽ s čebelnjakom. Cena po dogovoru. Alojz Novak, Štrit 21, Bučka-Škocjan.
PRODAM mlatilnico s trosili in reto v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Alojz Mežan, Knežja vas 16, Dobrnič .
POCENI PRODAM spalnico. Naslov v upravi lista (1977/76).
PRODAM nov traktorski čelni nakladalnik RIKO za gnoj in zemljo. Poizve sc pri Francu Hočevarju, Dobrava, Dobrnič.
ZARADI SELITVE prodam ohranjeno dnevno sobo za gotovino ali kredit. Žabja vas 2, Novo mesto.
UGODNO prodam mlatilnico z reto, trosili in slamoreznico na ročni ali motorni pogon. Pust, Hudeje 19 Trebnje.
POCENI prodam televizor. Jankovič, Jerebova 20, Novo mesto.
PRODAM nova vhodna vrata iz macesna. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (1964/76).
PRODAM nov 15-colski gumi voz. Cena po dogovoru. Miha Kovač, Karlovška 3, Novo mesto.
PRODAM kravo s teletom. Franc Bartelj, Jablan 37, Mirna peč.
POCENI PRODAM zaganjač, pokrov motorja (havbo) in razne druge dele za NSU 1200 C. Peter Langer, Krško, 4. julija 52, telefon (068) 71-503 (popoldan).
PRODAM 800 kosov stare strešne opeke (bobrovca). Jože Kopler, Zavinek 3, Škocjan.
PRODAM po zelo ugodni ceni plug in koso za traktor ter traktor (18 KS) ali zamenjam za manjšega (do 10 KS). Mrgole, Šentjernej.
UGODNO prodam novo bočno traktorsko koso Gaspardo. Pavle Zupet, Škocjan.
PRODAM čistopasemske mladiče nemškega ovčarja (predniki z odlično oceno). Trdinova 28, Novo mesto, telefon 21-173.
PRODAM rabljeno spalnico. Informacije v trgovini „Varteks“ Novo mesto.
PRODAM škotske ovčarje-mladiče. Šmalc, Novo mesto, Hladnikova
2.
PRODAM 12 m3 suhih, žaganih ga-brovih drv, električni štedilnik, štedilnik na trdo gorivo in parcelo za vikend. Šmihelska cesta 19.
UGODNO prodam traktorsko samo-vezalko v dobrem stanju. Alojz Zajc, Vel. Pece 26, Šentvid pri Stični.
KUPIM
ŠKOPNIKE kupim. Pavel Bernik, Pastcrkova pot 2, 61231 Črnuče. KAŠČO ali brunarico kupim. Ponudbe z opisom. Pavle Bernik, Pastcrkova pot 2, 61 231 Črnuče.
PRODAM POLOVICO stanovanjske hiše z majhnim vrtom v centru mesta Krško, primerno tudi za obrtnika. Oglasite se pri Jožetu Mirtu, Cesta krških žrtev 3, Krško.
UGODNO PRODAM takoj vseljivo hišo (20 arov vrta) in 3 ha gozda v bližini Šentjerneja. Jože Gorjup, Praproče 17, Šentjernej.
PRODAM stavbno parcelo v Straži. Urejena lokacijska dokumentacija, elektrika na parceli. Naslov v upravi lista (1984/76).
PRODAM zemljišče, veliko 530 m2, na Gor. Kameneah, primerno /a vikend ali vinograd, l ranc Cešek, Predoslje 33, Kranj.
PRODAM manjši vinograd in zemljo (približno 15 arov) v Šentjurju pri Mirni peči, primemo za vikend, elektrika v bližini. Naslov v upravi lista (1994/76).
PRODAM vinograd (18,52 arov) z zidanico (izvirna voda v zidanici), gozd, velik 44 arov - boinik in kolosek (kostanjev), velik 9,10 arov. Vse se nahaja v bližini Zagrada (starevina). Podrobne informacije dobile pri Viktorju Grandi, Zalog pri Škocjanu.
MALI VIKEND z vinogradom in vso opremo v okolici Bizeljskega na lepi sončni legi prodani. Anton Senegačnik, Frankolovskih žrtev 47, 63000 Celje.
NAJBOLJŠEMU ponudniku prodam stavbno parcelo (primerno za vikend) z nekaj trtami, sadnim drevjem in starejšo zidanico v Novi gori pri Prečni. Sandi Mikulan, Dolenjski list. Novo mesto.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
IZGUBIL sem ročno uro na poti blizu Zupančičeve hiše v I rski gori. Najditelja prosim, naj jo prinese na upravo Dolenjskega lista proti visoki nagradi. Naslov v upravi lista (1990/76).
ROČNO URO ROAMER sem izgubil na poti med Cegelnico do igrišča na Loki 22. junija 1976. Ura je masivna, oglata, kovinsko bele barve, s kovinskim paščkom; številčnica je modra. Nagrada najditelju. Avbar, K Roku 15, Novo mesto, telefon 22-669.
[^OBVESTILA I
SPREJEMAM NAROČILA ZA ZAŠČITO VOZIL Z NOTRANJIMI IN ZUNANJIMI PREMAZI Z VALVOLIN TEKTILOM. ZA DELO DAJEM GARANCIJO. NASLOV:	PETER	PERDEC,
POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372.
FRIZERSKI salon „ZLATA“, Pugljeva 5, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta lokal zaprt od 5. do 15. julija 1976. Prosimo za razumevanje in se priporočamo.
OBVEŠČAM, da takoj ko prejmem vaš naslov, opravim ogled dimnika, ki vam povzroča težave. Z dobro opravljenim delom bo problem rešen. Obrtnik, ki je odprl novo obrt ..Izolacija in vzdrževanje dimnikov", Martin Kastelec, Gotna vas 15 a, Novo mesto, se priporoča.
VGRAJUJEM VSE VRSTE ROLET IN ŽALUZIJ, KAKOR TUDI ALUMINIJASTE KARNISE PO MERI. LOJZE MEDLE, ROLE-TARSTVO, NOVO MESTO, ŽABJA VAS 47 (PRI TRANSFORMATORJU).
IZDELUJEM prikolice vseh vrst in gumi vozove. Kovaštvo Ivan Mušič, Loka-Na ulicah 15, Mengeš.
PRIPOROČAMO POPRAVILA ISKRINIH TV SPREJEMNIKOV, TUDI NA DOMU. BREŽICE IN OKOLICA:	PONEDELJEK	IN
TOREK, NOVO MESTO. ČETRTEK IN PETEK. NAROČILA SPREJEMAMO NA NASLOV: ISKRA SERVIS, PREKOPA, TELEFON 85-538
DRAGEMU MOZU IN OČKU FRANCU ŠL.EJKOVCU za njegov praznik obilo zdravja in sreče v krogu družine želijo žena Malči, hčerki Zdenka in Milenka.
V NEDELJO, 4. julija, praznuje 70. rojstni dan naša ljuba mama, žena in stara mama ANA JORDAN IZ DOBRAVE pri Kostanjevici. Za ta jubilej ji iskreno čestitamo in voščimo še na mnoga zdrava leta mož Lojze, sinova Jože in Lojze ter hčerki Mimica in Betka z družinami. Vnučki ji pošiljajo koš poljubčkov.
JREKUCt'
OPOZARJAM IU D1JA ŠEN1CO iz Novega mesta, naj preneha govorili neresnične besede in naj naju pusti pri miru. Če tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Karol Kren, Drganja sela, in Alojz Zupančič, Stranska vas.
OPOZARJAM I RANCO OŠTIR, da preneha z lažnimi govoricami in fizičnim obračunavanjem, sicer jo bom sodno preganjala. Tilka Kovačič, Zameško, Šentjernej.
©
mmssm
MIRI COLARIČ IZ PODBOČJA za uspešno končan študij na trgovski šoli čestitajo Jordanovi in Jorga-tovi.
/AA j I Pl
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA HOČEVARJA
iz Podbočja 73
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za podarjene vence in cvetje, delovnemu kolektivu SOP Kostanjevica, župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Zofka z družino, hčerka Tončiča z družino, Janko, brat, snaha, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo
Ob težki izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA PETERLETA
sc iskreno zahvaljujc.ao vsem sorodnikom in sosedom, posebno Rezki Pleteršek, ki so stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Jakliču in zdravniškemu osebju internega oddelka novomeške bolnice, hvala župniku, Petru Deuu ter sodelavcem Novo-teksa in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali.
Žalujoči: žena Pepca, hčerka Anica z družino ter drugo sorodstvo
Zdravstvenemu in strežnemu osebju splošne bolnice Novo mesto - oddelku ORL, posebno dr. Kržanu in dr. Cmčiču, se za uspešno Zdravljenje iskreno zahvaljujem. Alojz Sinkovič.
Osebi z Rake, ki ne želi biti imenovana, se za poklonjeni znesek 5.000,00 din prisrčno zahvaljuje Zveza slepih Novo mesto. Iskrena hvala!
OSMRTNICA
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je nepričakovano za vedno zapustil naš ljubi sin, mož, očka in brat
STANE TUŠAR
Žalujoči: mama, žena, hčerka, sin, brat in drugo sorodstvo
Novo mesto, Celje, Ljubljana,
Kostanjevica
ZAHVALA
Po težki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, sin in brat
JOŽE OMRZEL
s Senovega, Mali Kamen 3
K večnemu počitku smo ga spremili 10. junija ob 17. uri. Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom in domačini za udeležilo pri pogrebu ter vsem, ki so nam izrekli sožalje in podarili pokojniku vence. Še posebno se zahvaljujemo sonovški šoli, sindikatu Rudnika Senovo, lov. Pavloviču za govor, senovški godbi in pevskemu zboru. Prisrčna hvala župniku /.a govor in opravljeni obred.
Žalujoči: žena, otroci Irena, Zlatko, Slavči, mama, sestre Jelka, Marica, Milka / družinami in drugo sorodstvo
V SPOMIN
4. julija bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj, komaj v 17. letu starosti za vedno zapustila naša draga in nepozabna hčerka
MALČI MEDLE
iz Ragovega, Novo mesto
Niti slutila nisi, da se ne boš nikoli več vrnila v naš dom. Ne bomo te pozabili, čeprav počivaš v preranem in hladnem grobu.
Neutolažljivi: domači
ZAHVALA
Ob hudi izgubi našega ata
JANEZA ROZMANA
žel. upokojenca iz Šentlovrenca
se iskreno zahvaljujemo vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje in se v tako velikem številu poslovili od našega ata in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Vilfanovi in medicinski sestri Dimovi iz Trebnjega za lajšanje bolečin na domu. Iskrena hvala tudi kirurškemu oddelku novomeške bolnice, posebno dr. Ostojiču in strežnemu osebju. Prisrčna hvala govornikom za poslovilne besede, pevcem, gasilskemu društvu Šentlovrenc-Velika Loka, ZB, upokojencem ŽTP Novo mesto, OOS postaja Trebnje vzdrževanje proge Trebnje, političnim organizacijam Stare Ljubljane in stanovanjski skupnosti Ljubljana-center za podarjene vence. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Še enkrat: prisrč na hvala vsem skupaj.
Žalujoči: sinovi in hčerke _______________________________________________
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ANGELA MUHIC
roj. Foršek
iz Gor. Lakovnic št. 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremljali do njenega zadnjega doma. Posebno se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred in pevskemu društvu iz Birčne vasi za zapete pesmi, vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje, železniškemu kolektivu PS Novo mesto, kolektivu kuhinje SB Novo mesto, VVZ Novo mesto, sindikalni organizaciji PIT Novo mesto in organizaciji ZB Birčna vas, stanovalcem bloka 60 iz Bršljina in vaščanom Gor. Lakovnic.
Žalujoči: hčerki Marija in Joži z družinama, sinovi Janez, Tone in Marjan z družinami, sestre Alojzija, Marija, Mihela, Pavla in brat Franci ter drugo sorodstvo.
Novo mesto, Ljubljana, Gor. Lakovnice
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačcr, Andrej Bartelj, Marian Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rusija, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peler Simič.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek Posamezna številka 5 din Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej-Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v lej vrednosti) Devizni račun: 52100 620- i07 32000-009 8 -9
OGLASI: I cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 dih, I cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
1TKOČI KAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100 601 10558 Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 Telefon (068) 23- 611 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom: ( /I’ Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
RADIO LJUBLJANA
TELEVIZIJSKI
SPORED
ČETRTEK, 1. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani.
9.20	Glasovi v ritmu. 9.40 Mladi koncertanti. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03	Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Zvoki znanih melodij.
12.30	Kmetijski nasveti - Vrt v juliju. 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Glasbena pravljica. 14.40 Mehurčki.
15.45 ,.Vrtiljak". 16.45 Naš gost.
17.00	Studio ob	17.00.	18.00
Popoldanski koncert. 19.40 Minute z ansamblom Bojana Adamiča.
19.50	Lahko noč,	otroci!	20.00
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer.
21.40 Lepe melodije. 22.20 Slovenska instrumentalna glasba.
23.05	Literarni nokturno.	23.15
Paleta popevk in plesnih ritmov.
PETEK, 2. JULIJA:	14.00
Wimbledon: Teniški turnir, finale žensk, barvni prenos EVR (Lj) -
16.00	Vsearniadno	prvenstvo v
Ohridu, reportaža (Sk) (do 16.45) (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Mozaik (Lj) —18.10 Uganka silvercronskega gradu, barvna serija (Lj) - 18.45 Okteti lesne industrije, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -J9.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) —
20.00 Propagandna oddaja (Lj) -
20.05 Kapetan Mikula Mali, barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) -
20.35	Propagandna oddaja (Lj) -
20.40 Dan Dr. Silve dokumentarna oddaja (Lj) - 21.10 barvna propagandna oddaja (Lj) -21U5 Helena, sodobna ženska -serijski barvni film (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj)
SOBOTA, 3. JULIJA: 14.00 VVimbledon: Teniški turnir - iinale moških EVR (Lj) - 16.25 Nogomet Radnički (Niš):Rijeka - prenos (Bgd-Lj) - v odmoru Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Veliki raziskovalci - barvna serija (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.55 Tedenski
zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -
20.00 Celovečerni film (Lj) - 21.35 Split 76 - barvna oddaja (Ze) -
22.45 TV dnevnik (Lj) - 23.00 625 (Lj)
NEDELJA, 4. JULIJA: Od 0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.07 Umetniška pripoved. 8.25 Sonce in junak (otroški in mladinski zbori za Dan borca). 9.05 Še pomnite, tovariši... 10.05 Ne bo me strlo. 11.05 Osvobodilni boj Mozambika. 11.35 Pesem osvobodilnih gibanj. 12.10 Pionirji zgodovinarji. 12.40 Praznični akordi Plesnega orkestra RTV Ljubljana.
13.20	Borci ostajajo na položajih.
14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Radijska igra. 19.40 Glasbene
razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer.
22.20 Skupni program J RT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zakonec prazničnega dne.
PONEDELJEK, 5. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj.
12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jelka Hočevar:	Zatiranje plevela v vrtninah. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45 „Vrtiljak". 16.45 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 17.00 Studio ob 17.00. 18.00 Pevsko cvetje z vrta Ipavcev. 18.25 Zvočni signali. 19.40 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ce bi globus zaigral.
20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev.
23.05	Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 6. JULIJA:	8.08
Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani.
9.20 Lahke note. 9.40 Slovenske ljudske v priredbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert.
12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Miloš Kus: Ravnanje s semenskim krompirjem po zgodnjem izkopu. 12.40 Po domače. 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „ Vrtiljak”. 17.00 Studio ob 17.00. 18.00 Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra.	21.25 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 7.	JULIJA:	8.08
Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25	S slovenskimi
zabavnimi. 9.40 Zapojmo pesem.
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.35	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jure Mamilovič: Problem kolobarjenja s herbicidi v stalnih nasadih. 12.40 Igrajo vam britanske pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak".
16.45 Sprehodi instrumentov. 17.00 Studio ob 17.00. 19.40 Minute z ansamblom Deča Žgurja. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe,
ČETRTEK, 8. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani.
9.20	Glasovi v ritmu. 9.40 Mladi koncertant. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03	Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Zvoki znanih melodij.
12.30	Kmetijski nasveti - dr. Stojan Vrabl:	Koruzo ogrožajo tudi
škodljivci - poletni ukrepi proti njim. 12.40 Od vasi do vasi. 14.20 Predstavljamo vam slovenske male vokalne ansamble. 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 ..Vrtiljak".
16.45	Naš gost. 17.00 Studio ob
17.00.	18.00 Popoldanski koncert.
19.40	Minute z ansamblom in orkestrom pod vodstvom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci!
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Slovenska instrumentalna glasba.
23.05	Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
RADIO SEVNICA
Nedelja, 4. julij 1976 - 10.30 napoved in EPP I. del - 10.45 4. julij - dan borca - 10.55 oddaja za najmlajše - 11.05 po domače -
11.20	kmetijski nasveti - 11.35 EPP II. del - 11.45 osrednja tema (zakon o združenem delu IV) -
12.05	za vsakogar nekaj - 12.30 poročila -	12.50 čestitke in
pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa
Sreda, 7. julij 1976 - 16.00 napoved programa in EPP - 16.20 tisoč in en nasvet - 16.30 poročila
-	16.40 po domače - 16.50
povedali ste nam - 17.10 disko klub brez imena - 17.35 novosti iz knjižnice -	17.50 minute z
jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe - 18.00 zaključek programa Sobota, 3. julij 1976 - 16.00 sobotni vrtiljak (napoved in pop glasba) - 16.15 smejemo se - 16.20 EPP - 16.30 Poročila - 16.35 svetujemo vam - 16.45 narodno zabavna glasba - 16.57 melodija za slovo
ČETRTEK, 1. JULIJA: 15.30 Vsearmadno prvenstvo v Ohridu reportaža (Sk) - 16.05 ... -16.25 Nogomet Budučnost:CZ - prenos (Ti) (Lj) - v odmoru OBZORNIK (Lj) - 18.20 Mozaik (I.j) - 18.25 Ali si res želite dolgo živeti? film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 D. Guardamagna: Puccini - barvna nadaljevanka (Lj)
PETER.. 2. JULIJA:	8.08
Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani
9.20	Parada orkestrov . .. 9.40 Slovenska zborovska pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh.
12.10 Revija orkestrov in solistov.
12.30	Kmetijski nasveti - ing. Jože Šilc:	Neizkoriščena strnišča -
dvojna škoda. 12.40 S pihalnimi godbami. 14.05 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45	,,	Vrtiljak”.
16.45	Z ansamblom Silva Štingla.
17.00	Studio ob	17.00	18.00
Domači glasbeni umetniki iz svojih delavnic.	19.40 Minute z
ansamblom	bratov Avsenik.	19.50
Lahko noč, otroci! 20.00 Stop pops
20.	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno.	23.15 Jazz	pred
polnočjo.
SOBOTA, 3. JULIJA: Od 0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.08 Glasbena matineja.
9.05 Pionirski tednik. 9.35 Počitniški pozdravi. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu.
12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Verbič: Možnost pridelovanja križnic za krmo. 12.40 Veseli domači napevi
15.05 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 S knjižnega trga. 17.05 Na poti v Colombo. 17.30 Gremo v kino.
18.05 Poletni divertimento. 19.40 Minute Z ansamblom Toneta Janše.
19.50	Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi tedea
NEDELJA, 4. JULIJA:	9.05
Poročila - 9.10 Republiška revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju, 4. del — 9.40 625 — 10.00 H. de Balzac: Teta Liza - barvna nadaljevanka -	10.45 Otroška
matineja — 11.25 Mozaik — 11.30 Ljudje in zemlja — 12.30 Poročila (do 12.35), Nedeljsko popoldne, Igre brez meja - barvna EVR.
oddaja - Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični - barvni prenos, Mi gremo naprej, Poročila, Šahovski komentar, Vsearmadno prvenstvo v Ohridu - posnetek, Barvna propagandna oddaja —	17.50
Onadva, celovečerni film - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik - 19.50 Tedenski gospodarski komentar -	19.55
Propagandna oddaja — 20.00 A. Diklič:	Salaš u malem ritu,
nadaljevanje in konec - 20.50 Barvna propagandna oddaja — 20.55 Komandant Stane, dokumentarna oddaja - 21.35 športni pregled -22.10 TV dnevnik
PONEDELJEK, 5. JULIJA: 17.45 Obzornik - 18.00 Neven -
barvna oddaja TV Beograd - 18.30 Mozaik - 18.35 Odločamo - 18.45 Mladi za mlade - 19.15 Risanka — -
19.20 Cikcak - 19.30 TVD - 19.50 Propagandna oddaja - 20.00 I. Zorman: Botre - TV igra -... Kulturne diagonale — ... Mozaik kratkega filma -1. .TVD
TOREK, 6. JULIJA:	16.55
Kmetijska oddaja TV Zagreb — posnetek -	17.55	Obzornik -
18.10	Morda vas zanima: Taborniki
-	18.40 Mozaik - 1.45 Slovenski ljudski plesi: Bela krajina, barvna Jf. odd. — 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TVD - 19.55 Propagandna oddaja -	20.00
Diagonale —	20.50 Barvna
propagandna oddaja - 20.55 H. Spring: Zanikrni tiger - barvna nadaljevanka - 21.35 TVD
SREDA, 7. JULIJA:	17.55
Obzornik —	18.10 Po sledeh
napredka — 18.40 Mozaik — 18.45 Prijatelji glasbe - 19.15 Risanka -
19.20 Cikcak - 19.30 TVD - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Film tedna: Kako dolga odsotnost -
21.35	Miniature: Medaljer Stane Dremelj — barvna odd. - 21.50 TVD
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti našega dragega moža, ata in starega ata
FRANCA PAVLIČA
iz Orehovice pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prav posebno se zahvaljujemo tovarni IMV Novo mesto, splošni bolnici Novo mesto, Iskri Šentjernej, Modni konfekciji „Krim“ Novo mesto, govornikoma tovarišema Zagorcu in Šiškotu, gasilcem, sosedom, Tonetu Prhnetu, Ivanu Jakšetu in župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste našega ata spremljali na zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože, Milan z družino, hčerke Milka, Slavka, Štefka, Cvetka in Jožica z družinami, brat in sestre
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, zlatega očeta, brata in strica
SLAVKA BENČIČA
iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo všem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, nam* izrekli sožalje, darovali cvetje in vence, spremili pokojnika v tako velikem številu na njegovi prezgodnji zadnji poti Posebno se zahvaljujemo tovarni Belt za organizacijo pogreba in vsestransko pomoč in skrb, tovarišu Pavlu Jermanu za tople poslovilne besede, pokojnikovim sodelavcem za številno spremstvo in darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo sc tudi kolektivoma Kovinar in Beti, organizaciji ZB iz Crno ^j.: ter govorniku Stanetu Novaku.
Žalujoči: žena Karlina, hčerka Sonja ' •ane. om, sin Slavko, brat Franc in sestra Anica z druži., .na ter drugo sorodstvo ~
►
12
IVAN CANKAR
Hlapec Jernej in njegova pravica
„Sram bi te lahko bilo, da se na stara leta potepaš po svetu ter nadleguješ ljudi in gosposko. Spravi se v rodni kraj, moli in misli na smrt!”
Jernej je strmel; približal se je neprijaznemu sodniku s plahim korakom, govoril je tiho in ponižno.
„Nisem, mislim, slišal dobro, pač nisem natanko razumel; zakaj star sem, sluh odpoveduje, spomin je slab. — Kaj ste res tako razsodili navsezadnje: pojdi in ne prikaži se več? Tako razsodili mojo pravdo v imenu Boga in cesaija? Kaj ste mc zato pahnili med tatove in razbojnike, da ste po dolgem učenju iztaknili tako modrost? Čakal sem v trpljenju in zaupanju, vi pa ste stali za durmi in ste se smejali mojemu zaupanju. - Saj nisem dobro slišal, saj nisem natanko razumel; tako niste ravnali, taka ni vaša sodba, sodniki!"
„Le pojdi, le brž se okreni, ne prerekaj se s pravico!" je ukazal sodnik. „ln hvali Boga, da umiješ na krščanski postelji namesto med norci, kamor sodiš!"
Ubog in slab je bil Jernej, ko je slišal te besede.
„Tako ste se rogali meni, starcu; Bog vam odpusti!" je rekel in se je okrenil.
Samo devet dni se je prerekal Jernej s pravico in njenimi aposteljni, pa je bil za dve pedi bolj upognjen, ko je šel preko dvorišča, in glava se mu je tresla.
Stopil je na cesto, zunaj je bil svetel dan. Samo neprijazni tujci so mu prihajali naproti in nikogar ni bilo, da bi ga Jernej vprašal in se mu potožil. Vse veliko mesto je bilo polno krivičnih sodnikov; kdor ga je videl, se je ozrl nanj kakor na hudodelca, ni mu privoščil besede, ne prisodil pravice. In Jernej je začutil v strahu in bridkosti, da je sam z Bogom.
V	krčmo je sedel, da bi se odpočil. Tam pa je videl na steni prelepo podobo in vse ga je spreletelo, kakor radost in veliko upanje. Zakaj na podobi je bil cesar; poln pravičnosti in usmiljenja je bil njegov obraz.
..Čemu sem hodil tod. kod sem iskal pravice? “ je obstrmel Jernej. „Mimo cerkve sem šel k maši, pa sem zašel med neverne razbojnike! Ravno cesto mi je pokazal Bog. pa sem lazil po stezah in kolovozih in sem se pritoževal v svoji nespameti! Namesto da bi šel k studencu, žejen kakor sem bil, sem šel pit k razbrozgani luži! Hvaljen Bog!"
Še preden seje odpočil, je vstal in je zadel culo in se je napotil do cesaija.
XV
Hude sanje je sanjal Jernej. Zakaj resnica ni in ne more biti, da bi v čistem studencu ne bilo čiste vode, da bi v jasnem soncu ne bilo jasne luči, da bi v pravici, tam, kjer je ustanovljena in potrjena, ne bilo pravice.
Dolga je bila pot, predolga za Jerneja, kije bil star in truden. Napotil sc je peš, romal je skozi tuje vasi, preko neznanih pokrajin. Pa so mu nekoč. ko je legel mrak na polje, odpovedale noge in sedel je na kanton ob cesti. Prišel je mimo mlad popotnik; bos je bil in prašen, pač lačen tudi, oči njegove pa so gledale veselo.
,,Kam, oče, kam? “
„Do cesarja!"
„Oj. oče. dolga je pot do cesarskega mesta in stare so vaše noge; ne dospete pred tednom dni. če romate dan in noč!"
..Dospeti moram, preden umijem!"
„Kaj bi. oče. pri cesarju? "
„Da razsodi po pravici, da okara in pouči krivične sodnike, ki so se rogali starcu!"
Popotnik je zmajal z glavo, žalosten je pogledal na Jerneja, ki je sedel na kantonu ves star in sključen.
„Ne boste nič opravili, oče; težko je priti do cesarja!"
..Zakaj težko? " se je začudil Jernej. ..Pri ce-saiju je pravica - kje drugod, če ne pri njem? Kaj bom hodil k beračem kruha prosit? Šel sem v svoji slepoti, pa so se mi smejali in nič jim ne zamerim. K onemu pojdem, ki ga reže po pravici lačnim in ubogim!"
„Ne pridete do njega, oče!"
„Kaj je v izbo zaklenjen? Okoli in okoli obzidan, ograjen z ograjo do neba? "
„Cuvarji stoje tam. nikogar ne puste do njega!"
„Kako? Cesarjevi cesarji, gospodarjevi gospodarji? Kaj blebečeš svoji mladi nespameti? Po pravico sem se napotil - kam bi se napotil nego k cesarju? Pravico deli in milost — kako bi delal skozi zaklenjene duri. skozi ograjo in zidove? Napotim se, zakaj Bog mi je dal zaupanje, da ne omagam pred koncem!"
Hudo je bilo popotniku, ko je slišal Jerneja.
„Dolga in težka je pot, oče! Čez. visoke hribe drži. čez ravni brez mej in konca. Mesec dni hodim, veliko počivam, pa se ozrite na moje noge! Na kantonu že sedite - sto klafter od doma; še sto klafter, pa boste počivali v jarku, dolgo počivali, oče! Vzemite zadnji srebrnik, ki ga še imate, oče, pa stopite v železni voz. Kadar boste v cesarskem mestu in boste okusili veliko bridkosti, pa sc spomnite name! Lažje izkopljete v kresni noči /lat /aklad nego pravico ob belem dnevu!"
Tako je rekel popotnik in je šel, Jernej pa je gledal za njim ves žalosten.
..Tako mlad je še in tako usmiljeno je njegovo srce. pa nosi žc težko krivico na skrivljenem lubtu! Kje mu je mati, kje sta mu oče in brat, popotniku? Kakor list ga je odneslo preko polja na cesto in nobeden sc ne /.meni /anj in nobeden ne pogleda, kadar stopi nanj s težko nogo. Na svojo mater je mislil morda, ki koprni po njem, pa je rekel: ni pravice na svetu, tudi pri cesarju je ni!"
Ko se je Jernej vzdignil s kantona, se je prestrašil in hudo sc mu jc storilo: /akaj noge so bile
kakor od kamna, niso se hotele pogniti v kolenu, niso mogle stopiti.
„Hodil sem dan hoda kakor iz hiše na polje!" se je spomnil Jernej. „Sto klafter zdaj, pa me sili k tlom!"
Zakaj ne samo cule, tudi krivico dolgih dni je nosil na rami in težka je bila kakor pol sveta.
Noč je bila, ko je stopil v krčmo pred vasjo. Nezaupno ga je pogledal krčmar, neprijazno gaje pozdravila krčmarica. Jernej, ves oprašen in bolan, je bil podoben beraču, ki je prišel ob pozni uit prosit pest sena, da bi umrl na njem.
„Nič me ne glejte, nič se me ne bojte!" je , rekel in je položil na mizo srebrn denar. „Popot-nik sem, ki gre po pravico h gospodaiju, ker je ni našel pri hlapcih!"
..Kam drži pot? “ je vrašal krčmar.
„V cesarsko mesto, v cesarski Dunaj, naravnost do cesaija!" je razložil Jernej. „Ljudje mi niso dali pravice, sodniki mi je niso prisodili, cesar jo bo dodelil v obilni meri!"
Krčmar in krčmarica sta se spogledala, sta se nasmehnila.
Jernej je sezuval škornje z razbolelih nog, in ko je sedel tam sivolas, sključen, in ko so se mu tresli nerodni koščeni prsti, je bil kakor stoleten starec, sklonjen preko groba.	M
„Kruha mi prinesite pa kozarec vina; kar tukaj bom malo na klopi počival: jutri pa naprezite rano. če imate koleselj, da se popeljam do železnega voza. Zakaj star sem že in ves truden, res bi morda ne dospel do cesarskega mesta, ne dospel čez tiste visoke hribe in čez ravni brez konca."
Hitro je povečerjal in je legel in je takoj zaspal, kakor da bi telo omahnilo v smrt ter ugasnile nenadoma vse misli.
Takrat so se začele hude sanje Jernejeve. Tako je bilo:
Ko seje zjutraj vzdramil,je krčmar napregel in peljala sta se /. Jernejem v neznano mesto. Tam je čakal Jernej v veliki, odljudni krčmi, nato je pozvonilo in so ga poklicali in je stopil v železni voz. Črno je bilo v vozu in neprijetno, kakor po trohnobi jc dišalo. Tam je sedelo na klopeh mnogo tujih ljudi, glasno so se razgovarjali in niso pozdravili Jerneja: pogledali so ga izpod obrvi, kakor da je bil stopil nepoklican v tujo i/.bo.
Pobeglega so že dobili
Plodna samota kiparja
V tišini svoje bogate kiparske delavnice na pristavi
' leskovškega gradu ustvarja kipar Vladimir Štoviček že celih petinštirideset let. „Uka žeja" ga je kot nadarjenega mladeniča, najstarejšega sina oskrbnika tumske graščine, že zgodaj speljala po svetu: iz Krške meščanske šole na umetnostno obrtno šolo v Ljubljano, od tam na likovno akademijo v Prago, nato na izpopolnjevanje v Firence in Pariz. V Pragi se je mladi Štoviček pri	profesorju Otokarju
Španielu navdušil za meda-Ijerstvo in mu ostal zvest do današnjih dni.
V Parizu je prebil svoja najhujša, pa tudi najlepša leta. Kot brezimni umetnik je sprva trdo garal, da si je zaslužil svoj vsakdanji kruh, pa še kljub temu je bil večkrat lačen kot sit. Opravljal je težaško delo v kamnoseški delavnici in klesal pri velikih mojstrih, kot sta kiparja Anton Bourdell in Raymond Delamarrey, na kar je še danes ponosen, saj je izvabljal kamnu velike umetnine za Versailles in cerkev Notre Dame. Pri kiparju Dela-marreyu se je izpopolnil v reliefni, medaljerski in portretni tehniki in do leta 1931, ko se je vrnil domov, je imel v žepu več nagrad. Dobil jih je že kot študent praške akademije, kot kipar v Parizu pa si je prislužil francosko nagrado za plastiko in priznanje za plakete.
V Ljubljani se je prvič predstavil leta 1925, kjer je razstavljal s prijateljem Hilbertom in doživel prva priznanja takratne kritike. Mojster Štoviček je upodobil celo galerijo likov, ki mu delajo družbo v njegovi delavnici. To so portreti kulturnih delavcev, znanstveni-
kov, 'politikov, narodnih herojev, liki otrok, žena in deklet, prijateljev in znancev. V vsakega od njih je vdihnil delček svoje umetniške duše in pesnik Gustav Krklec ni zaman zapisal, da je umetnik ustvaril svoj najlepši portret v likih tistih, ki jih je portretiral
Mojster Štoviček je izjemno gostoljuben in mladeniško živahen človek, ki se predaja delu z vsem žarom svoje plemenite osebnosti. V prisrčni harmoniji družinskega okolja neutrudno snuje in kipari od zore do mraka, svojim osemdesetim letom navkljub. In v tej tišini včasih pogreša sobesednike, pogreša iskreče utrinke duha, zavzete pogovore umetnika z umetniki, toda v zameno za vse to si poišče odgovor sam, v svojem delu, v neprestanem razdajanju samega sebe. Umetnik Štoviček je velik humanist in velik rodoljub, osebno nadvse skromen, a tudi ponosen človek, ki pred nikomer ne klečeplazi.
Morda je prav skromnost kriva, da stvaritve njegovih rok niso vzbudile večje pozornosti, čeravno kot umetnik ni bil neopažen. Prejel je trdinovo nagrado, častno priznanje z medaljo J. V. Valvasorja in odlikovanje predsednika Tita - red zasluge za narod s srebrnimi žarki. Njegova dela so raztresena na Češkem, v Franciji, v Egiptu in širom po domovini, za katero je največ ustvarjal. Del njegovega bogatega opusa bomo te dni lahko videli na retrospektivni razstavi, ki jo prireja krška kulturna skupnost v počastitev umetnikove osemdesetletnice.
JOŽICA TEPPEY
Štiridnevni republiški mnogoboj slovenskih tabornikov je privabil v Novo mesto skoraj 500 udeležencev te priljubljene specializirane mladinske organizacije. Več bomo o srečanju poročali prihodnji teden v naši prilogi „P“, na sliki pa vidite eno izmed skupin tabornic med tekmovanjem v postavljanju šotora. V tej disciplini so zmagali taborniki iz Odreda snežniških ruševcev iz Ilirske Bistrice: v 2 minutah in 15 sekundah so postavili šotor, ki mu tudi stroga komisija ni imela kaj oporekati.
Kmet v šapah medvedke
Medvedka napadla kmeta Albina Bartlja, ko je šel na avtobus - Tam hodijo v šolo tudi
otroci — Lovci nočejo plačati odškodnino
Ivan Antolovič z Bizeljskega je 26. junija okrog 14. ure na bencinskem tanku mopeda vozil proti domu 2-letnega otroka. Peljal je pravilno po desni, ko je v nekem ovinku tik pred seboj zagledal avto. Precej hitro je pripeljal naproti avtomobilist, zaviral, ampak bilo je morda še slabše: avto je zaneslo počez čez cesto, da je zadel moped, nato pa trčil še v ograjo.
Potem ko je mopedist zletel na pokrov avtomobilskega motorja in od tam zdrsnil na tla, otročka pa je vrglo celo na travnik, je voznik avtomobila odpeljal s kraja nesreče. Brežiški miličniki pa so ga še isti dan dobili v Vel. Obrežu. Francu Cvetku so takoj vzeli vozniško dovoljenje in potni list, sumijo pa ga tudi, da nesreče ni zakrivil povsem trezen.
Ko je šel 17. junija ob 4.15 61-letni Albin Bartolj od doma iz zaselka Bele vode na avtobus v vas Hrib v Loškem potoku, ga je nenadoma napadla medvedka. Bartolj se tako spominja tega dogodka, ki ga bo pomnil vse življenje:
zagolčal. Obrnil sem se in že zagledal komaj meter daleč izza lesk tisti pošastni gobec. Skočil sem in ušel za 3 do 4 m, a že me je medvedka po nogi. Skočil sem pod cesto v gozd, da bi ji lažje ušel, a mi je hitro zarila zobe v zadnjo plat, s šapami pa me je udarila po nogah, da sem padel v trnje, medvedka pa je bila nad menoj. Na mojo srečo v nesreči me je z zobmi zagrabila za najbolj debelo meso. Takrat sem zakričal od strahu in bolečin... in medvedka je odšla, verjetno nekam proti mladičem.
Potem sem se pobral in šepal proti domu. Teči nisem mogel. Mislil sem si: če ponovno pride nadme, me bo pokončala. Na srečo je ni bilo za menoj. “
Medvedka je Bartolju strgala hlače. Klobuk, ki je ostal med spo-
„Tisto juuo sem šel na avtobus, da bi v KZ Ribnica uredil nekatere zadeve zaradi posojila za traktor. Šel sem po cesti skozi gozd. Strahu ne poznam niti v največji temu Malo sem tudi gluh. Nenadoma sem zaslišal, kot bi nekdo za menoj trikrat zamolklo globoko dihnil oziroma
21VINAV OGNJU
V ponedeljek, 28. junija, kmalu
v po 12.
po 11. uri so na pomoč klicali na domačiji Momira Kordiča v Bojancih. Ogenj je nenadoma zajel hlev, kozolec in skedenj, ogrožal pa je še stanovanjsko hišo, oddaljeno dobra dva metra. Kljub temu da so reševali, kar so mogli, in tudi gasili, je ogenj povsem uničil celotno gospodarsko poslopje, škodo pa je naredil tudi na hiši. V plamenih je izginilo še 7 ton sena, razno orodje, slama in stelja, prav tako niso mogli rešiti dveh krav in konja. Škodo cenijo na 130.000 dinarjev.
NOC NA KOLPI
V soboto zvečer se obeta Metliki zanimiva turistična prireditev Noč na Kolpi. Organizatorja, metliški mladinski klub in Viator, pričakujeta na kopališču veliko gostov, kajti obiskovalcem se bodo na za prireditev napravljenem splavu predstavili pihalni orkester, mladinska folklorna skupina, tamburaški orkester, Silvo Mihelčič, Henček, Braco Koren, Tomaž Domicelj, Marjana Deržaj, napovedoval pa bo Toni Gašperič. Gostje si bodo lahko ogledali tudi modno revijo.
RIBIŠKI SODNIKI
Pred kratkim je devet članov črnomaljske ribiške družine naredilo izpit za republiškega sodnika in tako ima od vseh slovenskih ribiških družin črnomaljska največ republiških sodnikov. Na republiških tekmovanjih bodo poslej lahko delili pravico: Jože Strmec, Janez Dragoš, Alojz Justin, Ivan Cvijak, Djordje Vujovič, Stevo Vidovič, Anton Butala, Franc Moljk in Vlado Cop. ’
DA, JAKO TEŽKO ŽIVLJENJE JE TO
Glavna Mrednica tovarniškega glasila Hitri glas je prijateljsko prepričala Klotildo Zrač-nikovo, naj ji napiše reportažo, ki bo pretresla ženski del kolektiva. Zračnikova je obljubila, sicer nerada, saj pisanju ni bila preveč vešča, a tudi ljubilo se ji ni najbolj, kajti dnevi so bili sončno razigrani. Toda reportaže se je kljub temu lotila z žensko gorečnostjo in moško resnostjo: „Mara Repiška, drobcena ženica z otroškim obrazom, nazaj spetih las, je v kolektivu skoraj neopazna. Vratar jo resda pogleda enkrat na dan,
ko utrujena zapušča tovarniške prostore, kjer je vlekla krpo po hodnikih, stresala cigaretne ogorke iz pepelnikov in odčepavala straniščne školjke, da ne bi tičale v njenem cekaiju ženske hlačke, nedrček, brisača ali dišeče milo.
Tako vsak dan, že petnajst let in nekaj mesecev več.
In ko se drugi popoldne prevažajo po mestu, kaže Mara Repiška soncu hrbet na poševni njivi, če hoče preživeti štiri otroke, zakaj mož njen je pijanec in raje smrči v hruški-ni senci, okoli glave pa mu
brenčijo čebele, nabirajoče med. Ko prežveči sonce dan in legajo ljudje k počitku, vzame Mara Repiška v roke hlače, ki jim je naredil najmlajši luknjo na kolenu, da jih zakrpa, opere nogavice in srajce, pomije posodo in pobriše tla v kuhinji. Noč se prevesi v nov dan, ko leže Mara Repiška v posteljo in budilka ima malokdaj priložnost, da bi jo našla spečo, kajti kokoši in petelin se že oglašajo in treba jim je vreči zrnja po dvorišču, dati otrokom čaj in kruh z marmelado naročiti najstarejši, kaj je treba postoriti po hiši, po-
vprašati po domači nalogi in pešačiti do tovarne poldrugo uro v soncu, dežju, snegu in mrazu. Da, jako težko življenje je to.“
S	tem stavkom je Klo-tilda Zračnikova zaključila in čelo se ji je orosilo od pisanja in napenjanja možgan. Da bi si opomogla, sije nalila do polovice kristalnega kozarca johny vvoker, iztisnila iz pljuč kentov cigaretni din in za mišjo dlako je manjkalo, da se ni zjokala nad SVOJIM težkim življenjem.
TONI GAŠPER1Č
po 200 din, 400 din za obleko in 400 din za bolečine, torej skupaj 2.000 din. Pri LD Loški potok pa so rekli, da oni niso .merodajni' in da naj se pritožim na republiški sekretariat za gozdarstvo m kmetijstvo, češ da ima ta medvede čez. laz pa nisem neumen, saj imam izkušnje. Romal bi od Poncija do Pilata, nakopal bi si še stroškov, dobil pa ne bi nič. Zato sem raje vse skupaj pustil."
Lahko rečemo, da je Albin Bartolj zahteval zelo skromno odškodnino in da ni prav, da ne bi toliko ali celo več tudi dobil. Ce so kmetje upravičeni do povračila škode, ki jo povzroči divjad (tudi medvedje) na njihovih kmetijah, potem so še toliko bolj upravičeni do odškodnine zaradi poškodb in druge škode, ki so jo utrpeli zaradi divjadi osebno oziroma na svojem telesu. Če se občan sam ne znajde, mu je pri uveljavljanju svojih pravic gotovo dolžna pomagati krajevna skupnost ali pa občinska skupščina. Žal pa je prav na našem območju že tako, da ima divjad veliko zagovornikov, kmetje pa bolj malo.
J. PRIMC
IGRA NARAVE - Prejšnji teden je hruška, Id jo je posadil Novomeščan Ljubo Murn pred osmimi leti, začela še enkrat cveteti. Tako nežne sadeže krasijo cvetovi, in kot kaže, se bodo kmalu spremenili v plod. Na sliki: hruškov cvet in sad. (Foto: Pezelj)
TAT V GOSTILNI
V noči na 28. junij ie nekdo vlomil v novomeško Košakovo gostilno na Ulici talcev. Skozi straniščno okno je nepridiprav prišel v hišo, odšel v točilnico in pobral okrog 200 din drobiža. Vzel je 9 zavitkov cigaret in tudi žejen je bil, saj je zmanjkalo nekaj pijače.
Grozdje sredi poletja
Pri Antončičevih iz Novega mesta megara že zori
Albin Bartolj: „Tudi v vojni ni bilo tako hudo, čeprav sem bil v mnogih nevarnostih. Kaj bo, če medvedka napade otroke, ki gredo tod vsako jutro v šolo? “ (Foto: Primc)
padom na cesti, mu je kasneje prinesel sosed. K zdravniku je hodil 4 dni in dobil tudi zdravniško spričevalo. Tudi meni je pokazal poškodbe na nogi, ki so posledice boja z medvedko, vendar jih fotografirati ni pustil. Pač pa je povedal:
„Marodiral (bolehal, op. pis.) sem 8 dni, od tega 6 delovnih. Več dni zaradi ugriza še sesti nisem mogel. Lovsko družino sem zaprosil za odškodnino, in sicer za 6 delovnih dni
Če bi se potrudili, bi kje našli vinsko trto šele v cvetju. Brajda ob hiši Franca Antončiča iz Lo-betove 2 v Novem mestu pa je že dokaj obtežena z grozdi, ki tako rekoč zorijo.
„Ob koncu julija bo grozdje že za zobanje," je rekel Antončič in potežkal obilen grozd. „Trta se imenuje megara, dobil pa sem jo pri gasilskem domu, ki stoji za kurilnico na železniški postaji v Bršljinu. Pred dvaisetimi leti, ko sem delal še na žcicznici, smo ob poletnih večerih hodili zobat zrelo grozdje. Cez leto ali dve so trto posekali, ob tej priliki pa sem vzel mladico, jo tri leta kore-ničil in nato posadil ob hiši."
Prisojno stran hiše obrašča trta mcgarc, pa tudi okoli deset metrov dolgo pot k hiši obkroža brajda. Slednja je tokrat prazna, kajti cvetje je pozeblo; /ato pa je toliko več grozdov ob hiši. „Ob dobri letini sem naredil že tudi po osemdeset litrov mošta, debelega, belega in okusnega grozdja pa je čez poletje vselej dovolj na mizi. Trto sem zasadil tudi v
vinogradu na Tolstem vrhu, toda tamkaj ne uspeva. En samcat grozd je šele rodila. Gojim pa jo tako, kot ostalo trtje, škropim z ditanom, vsakih nekaj let pa dodam kompost" K Antončičevim bo prav prijetno priti konec julija, ko bo zgodnje grozdje na trgu drago ko žefran, kmetje v vinorodnih krajih se bodo bali toče, domala sredi Novega mesta pa bo megara že ponujala sad. Tokrat resda nekoliko manj, pa kaj zato, saj drugod ga šc toliko ne bo, sploh pa ne ob tem času!
Franc Antončič: „Ob koncu julija bo grozdje že za zobanje."
..UPOKOJENKE" NA ZADNJEM TIRU -železniški postaji je ..upokojenska klop" za osem odsluženih parnih
Zadnji tir na Straški aji je ..upokojenska klop" za osem odšli lokomotiv. Pet jih bodo kmalu razrezali za staro železo, tri najbolj
ohranjene pa čaka kot v muzeju; v katerem, se še ne ve. Zdaj osem ..upokojenk" ob delavnikih obišče le t.i. manipulativni vlak, ki vozi do Straže zaradi Novolesa, Gozdnega gospodarstva, silosa in drugih. (Foto: D. Rustja)