31
Noviear iz domačih in ptujih dežel.
Z Dunaja.   Po cesarskem ukaza od  10. t. m.,   ki je
veljaven za vse cesarske dežele zunaj vojaške granice, se judje po vseh tistih deželah, kjer imajo pravico stanovanja, sinejo tudi z vsemi rokodelstvi in obertnij a m i pečati kakor kristjani; tudi stara postava, da judje na kmetih v Galicii,  Krakovi in  Bukovini, in v rudarskih
v
mestih na Ceskem, Ogerskem, Horvaskem, serbski Vojvodini, temeskem Banatu in na Erdeljskem ne smejo prebivati, je preklicana.
—   Za gotovo se pripoveduje, da civilne pravde po novi osnovi  bojo očitne in z  besedo.
—   Cesar so iz posebne milosti kmetom v Tirolih in Vorarlbergu dovolili, da se pri prepisih zemljis med živimi in po smerti, ako zemljiše ni čez 4000 gold. vredno, le polovica vrednosti za tarifo prepisniue jemlje.
— Po cesarskem sklepu od 14. t. m. zastarajo kuponi (činži) od vseh cesarskih obligacij in pridejo ob veljavo v šestih letih. 8 to postavo je tedaj preklicana postava od leta 1812, po kteri so taki činži zastarali še le v 30 letih.
—   Ministerstvo dnarstva je v razglasu od 21. t. m. na znanje dalo, da je bilo lansko leto v 414 milijonih dnarih za 70 milijonov in 934,849 gold. vrednosti zlatega, srebernega in kupreneLa dnarja skovanega, namreč 5 milijonov nemških (zveznih) tolarjev, pol milijona tolarjev po 2 golil., blizo 32 milijonov goldinarjev, 58 milijonov petič, 4 72 milijonov desetič, 5 milijonov petink, 311 milij. kaprenih grošev, krajcarjev in polkrajcarjev, blizo 2 milij. pa cekinov. Ako se v poslednjih dveh letih po ministerskem oznauilu v 5 cesarskih dnarnih kovnicah: na Dunaji, v Kremnicah,   Karlovem,   Milanu   in   Benetkah   skovaui   dnar
skup vzame, bi m »glo biti blizo 587 milijonov novih dnarov
med  ljudstvom.                                                      ,
—   Azijo na sreberni dnar, ki se je od vseh Svetih sem skor zmiraj v enem kursu obderžal, je poslednji (eden od 24 pri 100 gold. skočil na 30 blizo 32, in je tedaj spet tisti kurs dosegel, kakor je bil 24. aprila lanskega leta, ko je cesarski razglas napovedal avstrijanskim narodom začetek laške vojske. Zakaj borsa tako rogovili, nihče prav ne ve, ker, kakor danes reči stoje, ni nikjer vojska pred durmi.
—  Ministerski razglas poživlja protestante na Oger-skern, naj volijo kmali može za cerkvene zbore (sinode), ki  se  bojo  v  kratkem  začeli.
—   Sliši se, da po cesarskem zaukazu se imajo tudi regimenti konj i kov zmanjšati, 2 regimenta dragonarjev bota popolnoma razpušena, regimenti ulanov in huzarjev pa bojo imeli  le po 3  divizije.
—   Pri ti priliki, ki so se pripravljale dela za komisijo, ki ima prenaredbo davkov prevdariti, se je zvedilo, da samo v tistih deželah našega cesarstva, kjer je že kataster vpeljan, so zemljisa (grunti) v 84 milijonov kosov (parcel)  razdeljene.
—   Vradni dunajski časnik „Wien. Zeitg." piše: „Na-znanjaje to, kar je ravno Košut nekemu prijatlu na An-gležkem pisal, da berž ko se je zvedilo, da je on lani na Laško prišel, je 4000 Ogrov z bojišča pobegnilo in več avstrijanskih oficirjev od svojih vojakov v vojski vstre-Ijenih bilo, nimamo druzega namena kakor tega, da žlahni ogerski narod nesramnost zve, ki se mu pripisuje, in jo sam obsodi. Ce pa milaneški časnik s ponosnim veseljem pripoveduje, da je ljudstvo v Milani te dni 600 ogerski h vojakov pričakovalo, ki so avstrijansko armado zapustili, bo vsak spoznal, da so to-Ie pustne burke, ktere niso vredne, da bi jih kdo preklicoval. Res je pa, da mnogo lombardiških vojakov, ki so bili konec vojske sardinski vladi izročeni, njene baudera zapušajo in se k avstrijanski vladi povračajo".
— V „Wiener Zeit." od 19. t. rn. se bere sledeče: „Times" so unidan pisale, da je avstrijanska vlada na vprašanje angležki odgovorila, da ne bo vnovič vojske na Laškem začela, zoper krivico francozko pa bi protestirala, ako bi se prejšni vladarji v srednji Italii ne posadili spet na svoj tron. Kar mi vemo, avstrijanska vlada nikakoršnega takega odgovora ni mogla dati, ker je angležka vlada ni za nič takega vprašala".
—   Goveja kuga pojemlja; saj se od nikodar več ne sliši, da bi se še dalje širila.
Z Gradca. Ker se je poslednji čas veliko govorilo, da ima naše vseučilišče zavolj prihranjenja obilnih stroškov nehati, se je 15. dan t. m. podala deputacija k deželnemu poglavarju ter ga prosila, naj se potegne kar more, da se to ne zgodi; gospod grof Strasoldo ji je vse sioriti obljubil, da se ohrani velika šola štajarski deželi.
V Terstu. — 15. dan prihodnjega mesca se bo na d unaj s ko-te rž as ki železnici vožnja za ljudi in blago nekako premenila. Tudi službaniki bojo bolje in sicer po miljah plačani; opravila pa bojo tudi imeli več.
Z Ogerskega. Iz Peš ta. Čedalje bolj se, kakor „Pest. Ll." piše, Madžari vseh stanov poprijemajo narodne obleke. Nek erdeljsk časnikar z veseljem pozdravlja ta prikazak ter pravi, da narodna obleka bo zaterla potrato piujih oblačil. Grof Ed. Karolyi pa nasproti v „Pesti Naplo" opominja svoje rojake, naj se varujejo gizdavosti, ki se čedalje bolj v narodni madžarski obleki kaže, ki je res lična, da malo take, pa tudi drasu. — ,,Magyar Gajtou piše, da 17. dan t. m., ko so v peštanskem gledišu narodno zgodovinsko igro „Knez Bran kovic" igrali, ktera dokazuje potrebo serčne edinosti Madžarov in Serbov, sta ta dva naroda res obhajala živo pobratimstvo ; klici „živio magyaru od ene in „eljen a srb" od druge strani so bili z ogromnim ploskanjem sprejeti. — V povzdigo reje murvinih dreves
32
in svilnih červičev na Ogerskem so cesar ukazali, naj se vsako leto skozi 6 let po 2000 gold. za premije po 50, 25, 10 in 5 gold. razdeli; verh tega pa se ima tudi y,a premije še 2500 cekinov med posestnike ali srenje razdeliti , ktere zasadijo veliko murv ali prav veliko svilnih červičev redijo. — Kakor se sliši, se bo napravila za ogersko deželo kreditnica, ktera bo posojevala dnar na zemljiša (grunte). Ministerstvo dnarstva je nek sklenilo, take. naprave v nobeni deželi več overati, kjer jo hočejo napraviti.
Z Verone. Čedalje bolj se kaže sovražtvo Lahov, tako, da za obderžanje potrebnega reda niso več zadosti navadne postave, ampak treba je listih, ki jih obsedni stan prepisuje. Zlasti poslednje tedne, kar je Lahom pri-jazuisi veter pripihal iz Francozkega, je hujskanje in opor-nost tukaj in po vseh beneških mestih tako očitna, da avshijanska vlada ne more tega dalje terpeti. Celo k rili olino je zadelo sovražtvo, ker jo Lahi imajo za znamenje veselja; na Laškem, pa pravijo, da ue sme zdaj nobeden  vesel biti!
Z Laškega. Poslednje imenitne prigodbe na Laškem so ob kratkem te-le: Sv. oče so poslali poslanca abata Compieta v Pariz s pismom, v kterem se od konca do kraja zoperstavljajo temu, kar je cesar Napoleon 31. dec. pisal, in pravijo, da se v nič ne bojo udali: zraven pa zdaj oni terjajo, naj francozka armada berž zapusti rimsko deželo. Odgovor Napoleonov na to pismo še ni znan. Da bi kardinal Antonelli odstopil, ni misliti, ker poslednji čas so mu tudi tisti kardinali dobri, ki so pred njegovi protivniki bili. — Druga važna novica je pa ta, da je Cavour npet pervi minister sardinske vlade; celo uovo ministerstvo pa še ni ustanovljeno. Da je Cavour prevzel spet vodstvo sardinske vlade, je gotovo znamenje, da so se homatije laške po njegovi glavi oberuile; kako se bo z Napoleonom porazumel, se še ne ve, ker Cavour je z dušo in telesom za to, da se cela srednja Italija združi 8 Sardinijo, Napoleonu je pa premogočna Sardinija še zmiraj ter« v peti. Da se Toskana, Modena, Parma in Romagna zedinijo v eno deržavo, v tem ste tudi angležka in francozka vlada enih misel; al kam s to deržavo, to je drugo vprašanje, v ktero bojo menda tudi še druge vlade kakošno vmes rekle. Od čara rusovskega se pripoveduje, da je v pogovoru s francozkim poslancom mu naravnost rekel, da tistih pravil, ki so v brošuri 55kongres pa papežtt izrečeni, nikakor ne poterdi. — Tu in tam pada spet kaka beseda za kongres in da ga Napoleon želi, al vse o tem je dosihmal  le domišlija.
Z Pruskega. Z Bero lina. Tukajšni časniki pravijo, da ni res, da bi bila vlada pripustila naberanje vojakov za papeževo vlado, in tudi to ni res, da bi bil princ-vladar sv. očetu dnaria postal.
Z Badenskega na Nemškem. Ker so sv. oče zdaj zavolj posvetnega vladarstva v hudi stiski, se jim nabirajo po katoliških deželah v Evropi in tudi v Ameriki milodari na pomoč; zraven tega se pa tudi podpisujejo pisma verne udanosti. Misliti bi bilo, da temu blagemu početju se nikjer ne bodo kristjani ustavljali, al žalibog! da ni tako. Badenske novine na Nemškem pripovedujejo, da je neki fajmošter na Kajnu svoje farane povabil, naj tudi oni podpišejo pismo za sv. očeta papeža, al odrekli so te podpise ter djali: ;,naj papež le svoje ljudstvo dobro vladajo, pa ne bojo njih podložni nezadovoljni in od njih vlade odpadali". Gosp. fajmošter so potem s prižnice farane ojstro okregali in županu prepovedali častne službe pri cerkvi opravljati, kakor svečo in nebo nositi, oljko sprejemati itd. Al župan ni porajtal resnega opomina, ampak se je grozeč z  srenjskimi   možmi  iz   cerkve   podal;   za   njimi   pa   so se
uderli tudi drugi ljudje te baze.  Ako se take reči gode po svetu, ee pač more reči, da sv. vera peša.
Z Francozkega.   Z Pariza.    V7 sredi hudih laških homatij je cesar Napoleon  s pismom,  ki  ga je „Monit.u 15. dan t. m. razglasil, osupnil ves svet.    V tem  pismu do svojega ministra Foulda naznanja svobodno kupčijstvo, ki ga hoče svoji deržavi odpreti;   eolnina   na   volno in  pa-volo naj popolnoma neha;   eolnina na kavo in cuker naj se polagoma zuiža ; vse pota, ki jih kupčija potrebuje,   naj se zboljšajo;   vožnina   zniža;   kmetijstvu   in obertništvu naj se posojila naklonijo; zabrana tujega blaga naj  se odpravi;   z unanjimi vladami naj se sklenejo kupčijske pogodbe.   Da je oklic takih velikih prememb tiste,   ki   so za svobodno kupčijo, neznano razveselil,   —   druge   pa,   ki   se   boje škode, ravno tako poterl, je lahko verjeti; zato je na Francozkem zdaj hrup veselja,   pa tudi nevolje.    Da se pa Napoleon upa kaj takega, kar mu je že enkrat — leta 1856 — spodletelo, ravno zdaj vpeljati, očitno kaže, da mora na terdnih nogah stati. Angleži večidel vriskajo veselja nad Napoleonovim početjem;   vendar   so tudi nekteri,   kteri dvomijo, ali bo tudi   vse   dognal,   kar je   obljubil,    ker   deržavni zbor  francozki,   berž   ko   ne,   ne   bo vsega poterdi!,   kar cesar želi.  —  Za papeževe pravice se francozki škofi še zmiraj goreče potegujejo;   škof poitierski je   na   svetlo dal še huje pismo kakor je bilo uuo škofa orleanskega. Brošure „kongres pa  papež" se je nek že prodalo 85 000 iztisov. Se veliko važuiša novica kakor vse to,   pa je, da Langueron-niere  nek spisuje novo brošuro,   ktere predmet je „prena-redba karte evropejske", to je, prenaredba deržav v Evropi.