Leto XIX
December 1978
St,
■ß
TOZD v letu 1978
TOZD Predilnica
Izteka se 1978. leto. Ce bi ga ocenjevali po investicijski dejavnosti bi rekli, da je bilo sorazmerno mirno leto — z ozirom na velika dela, katera smo v preteklosti izvršili.
Vendar temu ni tako. Bilo je prav burno leto, saj je ves čas bilo prisotnih nekaj dejavnikov, ki so vsak po svoje imeli odraz v dnevnem dogajanju.
Za leto, ki se izteka bi lahko rekli, da je bilo leto »domačih surovin«, zakaj v polni meri smo prešli na predelavo domačega poliestra (Maklen) in že uvedeno stanično vlakno »INCEL« (Banja Luka) smo močno (povečali).
To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi pri tem naleteli na težave, katere imajo velik odraz v naših rezultatih. Tako je pri poliestru prvo polovico leta prav dobro kazalo, vendar pa so v drugi polovici nastopile take težave, da bomo v primeru, da ne bo zboljšanja, morali celo opustiti to uporabo. Tudi s staničnim vlaknom ni vse gladko, vedno znova se pojavljajo novi problemi — vendar ta tovarna kaže več interesa da se kvaliteta uredi.
Značilnosti za leto, ki se izteka, so pravzaprav iste, kot smo že lani omenjali.
Fluktuacija se ni znižala — umirila, ampak je ostala na isti ravni, kar je razvidno iz naslednjega podatka:
v letu 1977 je vstopilo 80 delavcev, izstopilo pa 74 delavcev
v letu 1978 pa je vstopilo 77 delavcev, in izstopilo 77 delavcev.
Poleg take fluktuacije pa je letos prisotno precejšnje povečanje števila porodnic in to predvsem na vseh tistih delovnih mestih, kjer smo jih pred kratkim največ zaposlovali (flajerke, previjalke), tako, da smo morali letos za flajerje ponovno priučiti veliko število novih delavcev.
Skupno smo letos s pomočjo inštruktorjev priučili 91 novih delavcev medtem, ko smo lani le 55 delavcev.
To so bili glavni problemi, ki so vplivali na količino proizvedene preje, katere pa bo predvidoma le okrog 3.300 ton, kar je nekaj nad 95 % predvidenega plana. Sicer ta izpad ni povzročil pomanjkanje preje,
nasprotno smo prevzeli še določene obveznosti za prodajo. Zato tudi v letošnjem letu ni bilo potrebe za organiziranje nadurnega dela na prstančnih strojih, vendar pa smo morali le-to organizirati za previjanje in pa za predpre-dilnico skoraj v celoti.
Vsi ti problemi, ki so imeli vpliv na doseganje rezultatov v tekočem letu, bodo imeli svojo »težo« tudi v prihodnje
BOHINC KRISTINA — predica. 21 let zaposlena v naši delovni organizaciji. »V novem letu si želim, da bi predelovali boljši material, kjer bi bilo manj pretrgov, s čemer bi si omogočili boljše in lažje delo.«
BEZLAJ JOŽEFA — česalka v predilnici I, 33 let zaposlena v naši delovni organizaciji:
»Delovni pogoji so se nam v predilnici napram včasih zelo izboljšali. Na novih strojih ni več toliko pretrgov, lepše »tečejo« in na splošno smo delavke manj obremenjene. Naj večja želja mi je, da bi ukinili nočno izmeno, da bi bila zdrava in da bi v novem letu dosegali vsaj take rezultate, kot letos.«
na kar bo potrebno za naslednja obdobja tudi računati — posebej še v razvojnem programu, kateri je v pripravi.
Trenutno pa morajo biti vsa prizadevanja usmerjena za zagotovitev kvalitetne proizvodnje in s tem odpravo vseh tistih napak, ki jih je zadnje čase na pretek, in niso vse pogojene le na surovine, temveč na naš odnos do vseh norm in navodil, katera so vsem poznana, novim sodelavcem pa jih je potrebno »vcepiti«.
V	tem letu smo na samoupravnem področju bili priča dokaj razvejani dejavnosti. Volili smo samoupravne organe tako v TOZD kot v delovni organizaciji kot celoti, in pa izvolili smo vrsto delegacij za samoupravne interesne skupnosti.
V	prvih dneh decembra pa smo dokončno usklajevali tiste akte, katere nam je zakon o združenem delu narekoval.
Iz preleta »vsebine« leta 1978 lahko zlahka ugotovimo.
da smo prebrodili dokaj težavno leto, zato upravičeno pričakujemo več sadov naših naporov prav v prihodnjem letu, kar nam že potrjujejo rezultati podjetja kot celote v letošnjem letu. Temu cilju se s svojim deležem podrejuje tudi TOZD predilnica, in s tem tudi prevzema potrebne obveznosti.
Smatramo, da je to želja nas vseh in tudi garancija za prihodnost.
S tem zaključujem moje misli in koristim priliko, da vsem sodelavcem tako v TOZD predilnica, kakor vsem v ostalih delih našega podjetja želim srečno in uspeha polno Novo leto 1979.
Svoje najboljše želje pa pošiljam tudi vsem našim upokojencem, da bi tudi v letu 1979 imeli zdravja in vedrega razpoloženja na pretek, pa tudi kaj časa za obisk v podjetju, kjer ste vedno dobrodošli.
TOZD Tkalnica
Tudi leto 1978, ki je bilo v proizvodnem in poslovnem smislu zelo dinamično, bo prineslo — relativno v primerjavi s preteklim obdobjem — zadovoljive proizvodne in poslovne rezultate. Ustvarjeni dohodek bo za 1/4 večji od preteklega obdobja; prav tako bomo v isti višini zabeležili ustvaritev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke.
To je samo nekaj osnovnih pokazateljev, ki govore o pozitivni usmerjenosti poslovne politike TOZD in delovne organizacije. Ob vsem tem pa ne smemo prezreti doseženih proizvodnih rezultatov. Kljub zahtevnejšemu proizvodnemu programu se v letošnjem letu predvideva, da bo količinski plan v tekočih metrih dosežen približno 101 %, prav tako pa tudi v votkih. Produktivnost dela in tehnična kvaliteta bosta ostali z ozirom na pestrejši asortiment in razdrobljenost proizvodnje na isti ravni kot v preteklem obdobju. To pa ne pomeni, da smo stagnirali, temveč smo morali vlagati vse več naporov v povečani predpripravni čas na enoto proizvoda. In končno:
vsi ti podatki jasno govore, da so se delavci v obeh delovnih enotah ob podpori samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in strokovnega vodstva obratov vsestransko prizadevali za uresničitev gospodarskega načrta TOZD Tkalnice in delovne ' organizacije.
DE tkalnice L, se je v iztekajočem se letu srečavala z mnogimi proizvodnimi problemi.
Proizvodni problem je kompleksno vprašanje in je sestavljen iz niza medseboj povezanih elementov, zato nimam namena razglabljati o vsakem posebej. Omenim naj le tiste, ki bistveno vplivajo na omenjeni problem.
Kot prvo bi omenil kadrovske težave, ki so najbolj žgoč problem v DE.
Velika fluktuacija delovne sile, to je zaposlovanje mladih neizkušenih delavcev na eni strani, po drugi pa odhod izurjenih, sposobnih in dobrih delavcev. Ta problem se mi zdi najbolj pereč, zato si oglejmo gibanje delovne sile v letu 1978 — podatki se nanašajo na 11 mesecev:
plan delovne sile
povprečno zaposl. po po spisku
povprečno na delu
izstopilo
vstopilo
315	odnos 98,4 %
242	76,8 %
53	16,56%
43	13,43 %
Zaskrbljujoč je podatek izstopov delavcev in sicer iz vidika odnosa med rednimi in invalidskimi upokojitvami
ter sporazumnimi in samovoljnimi prenehanji delovnega razmerja. Tako smo imeli 7 rednih in 9 invalidskih upoko-
TOZD v letu 1978
KIRN JANEZ, mojster na širokih Picanol statvah v tkalnici I, 32 let zaposlen v naši delovni organizaciji.
»Pri nas v tkalnici je zaradi troizmenskega dela stalno čutiti pomanjkanje delovne sile, kar pa je seveda razumljivo. V novem letu si želim, da bi poslovali vsaj na takem nivoju, s kakršnim zaključujemo letošnje poslovno leto, dobro pa bi bilo, da bi se vsi še bolj potrudili, s čemer bi si zagotovili boljše osebne dohodke.«
HUDOVERNIK JOŽICA — tkalka na 16 Picanol širokih avtomatov, 28 let zaposlena v naši delovni organizaciji, ves čas na 3 izmene.
»Menim, da je premajhna razlika v osebnem dohodku delavk, ki delajo na tri izmene in tistimi, ki delajo samo na 2 izmeni. V novem letu si želimo, da bi delali z dobrim materialom — prejo, saj bomo le na ta način še izboljšali kvaliteto, ki nam bo omogočala še boljše rezultate in s tem višje osebne dohodke«.
FAJFAR MILKA — brigadirka v tkalnici I, 26 let zaposlena v naši delovni organizaciji, ves čas na 3 izmene.
»Še dve leti in pol mi manjka do upokojitve, na katero že kar težko čakam. Delovni pogoji so težki, poleg dela na 3 izmene, nas spremljajo tudi neprimerni klimatski pogoji. Sedaj — pozimi delamo pri 28 C. poleti pa je še hujše, saj se dvigne temperatura tudi preko 39 . Zatorej ni čudno, da naš obrat spremlja stalno pomanjkanje delovne sile.«
jitev, kar pomeni 128,6$ v odnosu na redne, prenehanj po sporazumu je bilo 12, samovoljnih pa 14 ali 116,6% v odnosu na prve.
Pri vsem tem pa je najbolj problematično tkanje, vse skupaj pa se odraža v slabši kvaliteti proizvodov.
Vzroki za prenehanje delovnih razmerij so predvsem nizki OD in pogoji dela.
Poleg tega pa je problem tudi v razpoložljivi tehnološki opremljenosti naše DE. Ta je v določenem smislu zastarela in nezmožna izpolnjevati za-
kvaliteta
votki na zaposl. na delu izkoriščanje kapacitet število zaposlenih doseg OP v votkih doseg asortimana in rokov
V zadnjem mesecu leta ni pričakovati bistvenih sprememb, zato bodo rezultati ob zaključku leta isti.
TKALNICA DE II
Pri ugotavljanju doseženih rezultatov ter težavah, ki so se vrstile skozi celo leto, ocenjujemo, da smo leto zaključili dokaj uspešno. Razumljivo, da bi ti rezultati poslovanja bili lahko še boljši, če v tem letu ne bi imeli naslednjih težav:
1. Zaskrbljujoča — velika fluktuacija delavcev. Vstopilo
hteve visokokvalitetnih proizvodov: n. pr. škrobilni stroj — previjanje votka — direktno previjanje —, neustrezne klimatske razmere in drugo.
Kljub navedenim problemom je DE tkalnica I. izvršila svoje naloge v postavljenih ciljih, vendar s kvaliteto izdelkov surovega blaga ne moremo biti zadovoljni in bo treba vlagati veliko več skupnih naporov za odpravo težav, ki nas pestijo.
Podatki o zastavljenih in doseženih ciljih v letu 1978 za
prvih 11	mesecev	so naslednji
cilj	doseženo	odnos
93,5 %	95%	101,6%
47.600	49.375	103,7%
96	96	100,0 %
320	315	98,4%
103,0%	103,1 %	100,1 %
98,5 %	98,4%	99,9%
je 84 izstopilo pa		88 delavcev
2.	Povečana udeležba pestrih in kritičnih tkanin, saj je odnos napram letu 1977 za 15 % večji.
3.	Neustaljen proizvodni program je zahteval od večine zaposlenih večje angažiranje pri menjavah artiklov, vendar tudi v naslednjem letu ni moč predvidevati bolj ustaljeno proizvodnjo, ker je tudi naša poslovnost odvisna od prilagodljivosti tržišča.
Vse te težave so vplivale na naslednje delovne rezultate:
Izpolnjevanje planskih zahtev pri osnovnem planu:
doseženo odnos 32,055.566	100,1
12,158.871	100,1
12,010.540	99,7
planirano votki	32,029.900
metri	12,148.000
kv. metri	12,049.200
TONČKA ŽIŽEK — tkalka v obratu II. 21 let zaposlena v naši delovni organizaciji. Kot tkalka je začela na 4 strojih (2 navadna, 2 revolvera), potem na 7 strojih, nato na 21 strojih, sedaj pa poslužuje 24 modernih Diederich avtomatov.
»Na novih strojih sem se priučevala tri dni. Največjo pozornost polagamo kvaliteti, posebno še sedaj, ko je dosti menjav artiklov. Menim, da poslovno leto zaključujemo z dobrimi rezultati in želim si, da bi v prihodnjem letu vsaj tako tudi nadalje-
(Nadaljevanje na 4. strani)
TOZD v letu 1978
(Nadaljevanje s 3. strani)
Kvaliteta surovih tkanin:
Gibanje kvalitete v odnosu na leto 1977
Vrsta artikla	1977	jan, —nov. 78	Indeks
kritični art. % I. kval.	88,2	85,9	97,4
nekritični artikli	90,1	93,0	103,2
skupaj	89,8	91,8	102,2
RAMOVŠ CIRIL — popravljalec utenzilij v tkalnici II, 15 let zaposlen v naši delovni organizaciji.
»Prepričan sem. da bi bili naši dosežki še boljši, če bi se prav vsi potrudili, saj bi s tem lahko tudi popravili naše osebne dohodke. V novem letu si želim, da bi dobro poslovali in da bi dosegli še boljše rezultate, s kakršnimi zaključujemo letošnje poslovno leto.«
Tudi v naslednjem letu moramo posebno skrb posvetiti dvigu kvalitete, predvsem bolj zahtevane skupine (srajčevi-ne), kakor tudi zmanjšati naše materialne stroške.
Na koncu ne smemo prezreti dejstva, da so doseženi rezultati tudi plod pravilne samoupravne organiziranosti TOZD Tkalnice, ki je v tehnološkem smislu, vendar v okviru zaključenega proizvodnega programa TOZD, razdeljena na dve delovni enoti. To odločitev so delavci ponovno potrdili na referendumu, ko so sprejemali spremembe in dopolnitve Statuta temeljne organizacije združenega dela Tkalnica. Nedvomno bo treba tej odločitvi posvetiti vso pozornost, kajti razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bo še dalje terjal vse večji dvig
družbenega in osebnega standarda. Razumljivo je, da ob tem ne bomo smeli pozabiti na lastni razvoj, ki bo moral, poleg ostalega, zagotavljati solidna sredstva tudi za razširjeno reprodukcijo. To pa pomeni, da se ne bomo borili samo za delitev dohodka, ampak predvsem za njegovo ustvaritev.
Ob zaključku leta želimo -samoupravnim organom, članom družbenopolitičnih organizacij, sodelavcem v TOZD in delovni organizaciji ter njihovim družinam, kakor tudi upokojencem in invalidom ter vsem tistim delavcem, ki jih je bolezen priklenila na posteljo, srečno, zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto 1979.
Primožič Stane Belančič Jure Nikolič Luka
TOZD Plemenitilnica
Ob zaključku leta 1978 je prav, da podamo kratko analizo gospodarjenje v letošnjem letu, ki naj pokaže kakšne naj bodo naše zadolžitve v letu 1979 in katere ukrepe moramo izvesti za njih uspešno realizacijo.
Izvrševanje planskih zadolžitev:
S planom za leto 1978 je bilo planirano skupaj 24 milijonov tm tkanin, izdelanih do konca leta 25.260.380 tm ali izvršitev 105,01 %.
JANEZ BOŽlCEVlC — vodja obrata plemenitilnica I
»V novem letu si želim, da bi obrat dobro posloval, da bi delali boljšo kvaliteto in da bi bolj složno reševali tekočo problematiko. Ob tem pa si v našem obratu želimo tudi nabavo širinske belilne naprave, kontinuirnega barvarskega stroja in kondenzacijskega stroja ob vsem pa dovolj takih surovih tkanin, za katere dobivamo dispozicije. Ob koncu pa bi izrazil našo skupno željo in sicer — da bi dosegli take rezultate, s katerimi bi lahko izenačili osebne dohodke z ostalo industrijo v Kranju.«
Navedeni plan je bil realiziran s 516 delavci, od planiranih 525 delavcev ali 98,86 % planirane delovne sile, kar je vplivalo na dvig produktivnosti, ki se je dvignila na 104,31 %.
Iz navedenega sledi, da so hile planske zadolžitve dosežene bolje od načrtovanih. Izvrševanje dispozicij skih rokov:
Poglavitni cilj, ki smo si ga zadali v letu 1978, je bil izvrševanje dispozicij na rok.
Za realizacijo te zadolžitve so bili storjeni sledeči ukrepi:
a)	Ponovno so bili izdelani in preverjeni normativi kapacitet
b)	Pregledana je bila predpisana tehnologija za posamezne faze
c)	Za vsak operativni plan se izdela časovni pretok slehernega artikla
d)	Vrši se dnevni pregled dispozicijskih rokov
Pri preverjanju vzroka ne-izvršenih dispozicij, se je ugotovilo, da so le-ti različni in povezani tudi z ostalimi TOZD in strokovnimi služ-
Z vztrajnim in doslednim delom vseh, ki so povezani s planiranjem, pa je bilo doseženo to, da so se rezultati po kolektivnem dopustu začeli izboljševati in so bili v obdobju julij-december sledeči:
Neizvrševanje dispozicij s končnim rokom je znašalo 1,28 %
Neizvrševanje dispozicij z vmesnimi roki je znašalo 5,99%
Za planiranje je pomembno to, da je dobro zasnovano od samega začetka t. j. centralne priprave dela in da sloni na rednih razpoložljivih kapacitetah
Povedati moramo tudi to, da ta pogoj ni bil vedno upoštevan, zato se je izvršilo v TOZD Plemenitilnica mesečno 1.300 — 1.500 nadur.
Nedovršena proizvodnja:
Na efekt gospodarjenja močno vpliva tudi količina tkanin v skladišču surovega blaga in količine tkanin v nedovršeni proizvodnji.
Postavili smo si sledečo za-
bami.	dolžitev.	
	Količina	Količina
	tkanin	tkanin
	v SSB	v ned. proiz.
DE Plemenitilnica I	do 850.000	do 1.400.000
DE Plemenitilnica II	do 350.000	do 400.000
Z realizacijo plana koncem decembra je razvidno, da smo tudi to končno normo dosegli, vendar je prišlo do velikega
disproporca surovih tkanin, ki se rabijo za določene namembnosti.
TOZD v letu 1978
Kvaliteta gotovih tkanin:
Izpolnjevanje dispozicij-skih rokov je neposredno povezano z doseženo kvaliteto gotovih tkanin. Ta se je v letošnjem letu gibala v po-povprečju lanskega leta, v mesecu oktobru, novembru in decembru pa je močno padla predvsem pri gladkih barvnih tkaninah, kar je posledica zelo zahtevnega asortimana v tkalnici. V končni analiz.i se ugotavlja prevelika udeležba vseh treh proizvodnih TOZD, posebno močno pa je naraslo število predilskih napak, ki v tkalski kvaliteti sploh niso zajete in se pokažejo šele v končnem pregledu. V kolikor pa bo prišlo do hitrih izboljšav kvalitete navedenega asortimana, lahko to močno vpliva na rezultate gospodarjenja v letu 1979.
TOZD Plemenitilnica je temu pojavu posvetila veliko pozornost in planirane so bile posebne naloge in ukrepi, da bi se količina plemenitilskih napak znižala.
Vsi zaposleni so ukrepe vzeli zelo resno in se je stanje
plemenitilniške kvalitete že v mesecu novembru realiziralo.
Samoupravljanje v TOZD
Leto 1978 je bilo v samoupravnem pogledu zelo razgibano, saj so bile izvedene volitve v samoupravne organe TOZD in OZD, ter v delegacije SIS občine Kranj. Prav tako pa smo bili v tem letu vključno z 11. 12. 1978 zadolženi za dokončno pripravo in sprejem določenih samoupravnih sporazumov.
11.	12. je bil rok, do katerega smo morali izpeljati določene spremembe v zvezi z Zakonom o združenem delu. Uresničevanje Zakona o združenem delu je obsežen družbeno ekonomski proces. S sprejemom teh aktov je zagotovljena pravna plat vskla-ditve z Zakonom o združenem delu, naša nadaljna in največja naloga pa je uresničitev vsebine zakona, ki pa nima rokov in se mora dnevno kvalitetno jačati.
Spremembe v samoupravni organiziranosti so odraz velikih prizadevanj za vsebinske spremembe v družbeno eko-
LADO RUPAR — vodja priprave tkanin v plemenitilnici I Lado je poleg dela na delovnem mestu tudi prizadeven delavec na športnem področju, pa ne samo to, da se aktivno udejstvuje v nekaterih športnih panogah, temveč je tudi organizator in pobudnik celotne športne aktivnosti.
»V letošnjem letu se je celotna športna dejavnost precej razmahnila in lahko rečem, da smo zastavljeni cilj, sprejet na L seji komisije za šport in rekreacijo, tudi realizirali.
Uspelo nam je organizirati več pomembnih akcij in sicer: predavanje o pomembnosti rekreacije (dr. Herman Berčič), akcija »planinski pohod v hribe, združen s smučarskim tekmovanjem«, nadalje »vsi na trim stezo« in pa organizacija aktivne rekreacije v telovadnici. Na žalost ugotavljamo, da je bila na vseh naštetih akcijah dokaj slaba udeležba, kljub veliki populaciji — z obvestili na oglasnih deskah, v časopisu, itd.
Naši športniki, ki so zastopali barve Tekstilindusa, so v letošnjem letu dosegli dobre rezultate. Menim, da je najboljši športni uspeh dosegla ženska strelska ekipa v postavi: Brezar Mili, Zager Valčka in Slabe Bojana, ki so zasedle L mesto na tekmovanju v letnih športnih igrah ObSS Kranj. Izvrstni pa so bili tudi naši košarkarji, ki so v močni konkurenci zasedli 2. mesto, prav tako na športnih igrah ObSS, in to ob upoštevanju podatka, da niso imeli nobene možnosti za treninge.«
nomskih odnosih, za uveljavljanje dohodkovnih odnosov, povezovanja med trgovino in proizvodnjo, menjavo dela in drugo. Ni pa rečeno, da je s tem, ko smo sprejeli in registrirali vse spremembe, da je dosedanja samoupravna organiziranost dokončna in najboljša, predvsem pa bo potrebno zaostriti odgovornost pri tistih, ki so vzeli uresničevanje Zakona o združenem delu prelahko.
Predvsem moramo poudariti tudi to, da je uresničevanje dohodkovnih odnosov v TOZD v veliki meri povezano z dobro organizacijo dela in planiranjem proizvodnega procesa.
Dolžni smo organizirati tak proizvodni proces, da delavci lahko izrabijo maksimalno svoje sposobnosti in na ta način zadovoljujejo svoje potrebe po osebnem dohodku. Z uvedbo sindikalnih skupin v okviru OO Sindikata TOZD Plemenitilnica se je povečala aktivnost in kvaliteta vseh članov sindikata pri razpravi predlogov samoupravnih sporazumov in dajanje konkretnih pripomb. Ko smo obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v TOZD Plemenitilnica, je bil sklican še v fazi obravnave sestanek po delovnih izmenah samo po tem vprašanju.
Kvaliteta samoupravne organiziranosti v TOZD se mora nenehno izpopolnjevati. K temu pa bo v veliki meri doprinesla tudi večja aktivnost vseh zaposlenih v organih upravljanja in Zborih delavcev pri dajanju konkretnih predlogov.
Zaključek :
Naša glavna naloga v letu 1979 bo še nadalje večati kvaliteto dela in delovno produktivnost, ker bomo le na ta način lahko izpolnjevali svoje obveznosti do naših kupcev in širše družbene skupnosti pri zadovoljevanju skupnih potreb.
Istočasno pa naj bi bili ti napori tudi osnova za doseganje boljših poslovnih rezultatov, ki naj bi omogočili dosego cilja, da morajo biti osebni dohodki zaposlenih v Tekstilindusu na isti ravni kot so v sosednjih kranjskih delovnih organizacijah. Na ta način bi se veselje do tekstilnega dela povečalo, kar bi vplivalo predvsem na planirano usmerjanje šolske mladine v tekstilne šole. Brez stalnega dotoka mladih šolanih tekstilnih kadrov pa si napredka v tekstilu ne moremo misliti.
Doseženi rezultati v letu
1978	nam morajo biti spodbuda za boljše delo v letu
1979	in novih boljših rešitev pri iskanju notranjih rezerv.
To bomo dosegli tudi s prizadevanjem vseh zaposlenih v TOZD Plemenitilnica pri iskanju inovacij, nove tehnologije, novih koristnih predlogov in drugih oblik medsebojnih odnosov.
Vsem zaposlenim v TOZD Plemenitilnica se ob izteku starega leta zahvaljujem za vložen trud pri naporih za izpolnjevanje dnevnih zadolžitev in pripravljenost, da tudi z nadurnim in nočnim delom nadoknadijo ozka grla posameznih kapacitet ali pri zadovoljitvi kratkih proizvodnih naročil naših kupcev.
Zahvala velja tudi našim skrbnim delavcem v vzdrževalnih obratih in v drugih strokovnih službah in TOZD, ki so omogočili s skupnimi napori realizacijo postavljenih nalog v letu 1978.
Vsem našim delavcem v TOZD Plemenitilnica, kot delavcem v TOZD Tkalnica, TOZD Predilnica, TOZD Prehrana in oddih in DS SS ter našim upokojencem želimo mnogo uspehov in zadovoljstva, predvsem pa dobrega sodelovanja za dosego postavljenih ciljev.
Vodja TOZD Plemenitilnica:
Bajželj Jošt dipl. org.
TOZD Prehrana in oddih
Leto katero se izteka je bilo za TOZD Prehrana in oddih zelo razgibano in dokaj uspešno. Načrtovani uspeh je bil količinsko in vrednostno presežen. To pa nam je omogočilo, da smo v celoti izpolnili sprejete naloge na področju investicijske dejavnosti. S tem smo izpolnili večletne obljube in dolgoletne želje zaposlenih in gostov.
V počastitev delavskega praznika »1. maja«, je bila izročena svojemu namenu jedil-
nica v tkalnici. Le-ta deluje po principu samopostrežbe. Ima še bife in pomivalnico. Jedilnica je zelo sodobno in estetsko urejena. Njena zmogljivost je pogostitev 400 gostov na uro. Jedilnica ima 220 sedežev.
Potrebna sredstva za adaptacijo in preureditev so prispevale proizvodne TOZD, dočim je vsa oprema nabavljena iz sredstev naše TOZD.
(Nadaljevanje na 6. strani)
TOZD v letu 1978
Vsa obrtniška dela pa so opravili delavci vzdrževalno-ener-getskih obratov, obrata I.
To je vsekakor ena največ-jih pridobitev, tako za zaposlene v naši TOZD, kot tudi za naše goste. Živo nam je še ostalo v spominu, kako so naše delavke dostavljale malico z elektrokaro po obratih ne glede na letni čas in vremenske razmere, naši gostje pa so v večini zaužili malico kar med stroji. Z novo jedilnico so se pogoji na tem področju bistveno spremenili. Malica se deli po načinu samopostrežbe v zato urejenih, sodobno opremljenih. toplih in higiensko neoporečnih prostorih, gostje pa zaužijejo malico v lepo urejeni jedilnici. Čakati ni treba dolgo zaradi samopostrežbe. Seveda pa je to odvisno od samih gostov, kako se le ti dovolj hitro postrežejo. Deser-viranje opravljajo naše delavke.
Takoj za tem, ko je bila jedilnica v tkalnici izročena svojemu namenu, pa smo pričeli z adaptacijo in preureditvijo kuhinje in njenih prostorov: jedilnice in bifeji v obratu I. Adaptacija in preureditev je bila nujno potrebna, zaradi neustreznih prostorov in dotrajanosti opreme ter delovnih naprav.
Tudi za to so potrebna sredstva za adaptacijo in preureditev prispevale proizvodne TOZD. Oprema pa je v celoti nabavljena iz sredstev naše TOZD. Tudi vsa obrtniška dela so opravili delavci vz-drževalno-energetskih obratov, obrata I.
Kuhinja in njeni prostori, jedilnica z bifejem so popolnoma preurejeni. Vsi prostori so opremljeni z novo opremo. Kuhinja je razdeljena na termično kuhinjo ter pomivalnici za namizno in črno posodo. Poleg kuhinje so še prostori za pripravo hrane in sicer ločeno za vsako zvrst hrane oziroma priprave. Ti prostori so nekoliko večji kot do sedaj, tako, da bo v njih mogoče vršiti vso pripravo hrane. Povečanje teh prostorov gre na račun jedilnice, tako, da bo zmanjšana za 30 sedežev. V obeh jedilnicah 280 sedežev popolnoma zadostuje, da lahko v treh izmenah postrežemo vse goste. Tudi ta jedilnica deluje po samopostrežnem sistemu.
Vzporedno z navedenimi dosežki pa smo opravili še druge naloge, ki so za nemoteno poslovanje ravno tako pomembne. Zaradi specifičnosti, kot namembnosti posameznih poslovalnic, so nujna vsakoletna vzdrževalna dela, katera predstavljajo tudi precejšnjo finančno obremenitev.
Ko podajamo obračun svojega dela in omenjamo najvažnejše dosežke, pa imamo na vidiku že nove naloge. Izdelani so že načrti za ureditev kotlarne v delavskem domu, ki se bo pričela v mesecu maju. Preureditev je potrebna zaradi dotrajanosti parnih kotlov, kot tudi premajhnih kapacitet za ogrevanje prostorov in tople vode. Kot gorivo se bo uporabljalo kurilno olje. Vse naprave bodo avtomatizirane.
KERN TONĆKA — glavna kuharica v obratu I Tončka je že 3 leta glavna kuharica v obratu I in s svojimi pomočnicami pripravi poprečno 1.100 malic dnevno.
»V letošnjem letu so se pogoji za zaposlene v poslovalnici I precej izboljšali. Ta mesec se zaključuje prepotrebna adaptacija kuhinje v obratu I z jedilnico, meseca maja pa je bila odprta tudi popolnoma nova jedilnica v tkalnici. Pri svojem delu smo precej izpostavljeni vsakodnevni kritiki naših gostov, čeprav se trudimo, da bi bili zadovoljni. Tudi vnaprej se bomo trudile, da bi zadovoljile naše goste, zato je tudi naša edina želja, da bi bili v novem letu dobri odnosi med osebjem in abonenti, kar nam bo v obojestransko zadovoljstvo.«
Pri vseh navedenih dosežkih in nalogah pa ne smemo zanemariti najvažnejše naloge, to je skrb za našega delovnega človeka. Družbena prehrana in rekreacije sta dejavnosti posebnega družbenega pomena. Prav zaradi tega pa si bomo še naprej prizadevali, da bomo delali v zadovoljstvo
naših gostov, tako na področju prehrane, reakcije in bivanja v delavskem domu.
V želji, da bomo dane naloge v letu 1979 izpolnili čim bolj uspešno, želim vsem gostom in zaposlenim zdravo, veselo in uspehov polno novo leto 1979.
Franc Koporec
Priznanje ob 20-letnici DO »Vektor«
*1958/78^
Vektor
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA TOVORNI TRANSPORT V CESTNEM PROMETU
PODELJUJE
Odprem.odd.Tekstilindusa Kranj PRIZNANJE
ZA SODELOVANJE OB PRILIKI 20-LETNICE DELOVANJA DELOVNE ORGANIZACIJE VEKTOR
V- tri 6' ? rt ip
/i	Glavni direktor
(Ivan Nečemar)
Ljubljana, junij 1978
Predsednik DS: (Nande Markovič)
Poslovalnica VEKTOR Kranj že več kot 20 let zelo uspešno poslovno sodeluje z našo delovno organizacijo pri kamionskem odvozu naših gotovih izdelkov do naših kupcev širom po Jugoslaviji.
Ob pomembnem jubileju svojega obstoja je Poslovalnica VEKTOR podelila priznanje SKLADIŠČU GOTO-
VEGA BLAGA in VODJI SKLADIŠČA tov. Metki Fri-škovec in sicer za veliko prizadevnost vseh zaposlenih pri odpremi kamionov, tako pri zelo hitrem nakladanju, brez posebnega čakanja in v zadovoljstvo voznikov tovornjakov, kar omogoča hitro in solidno dostavo blaga do naših kupcev.
Samoupravni sporazum o delovnih razmerjih v združenem delu
I. USKLAJEVANJE SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV Z DOLOČILI ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Pred dvemi leti — točneje dne 25. 11. 1976 je Zvezna skupščina sprejela Zakon o združenem delu, ki je stopil v veljavo na dan 11. 12. 1976. Po 660. členu tega zakona so bile vse organizacije združenega dela dolžne prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne sporazume o združevanju. druge samoupravne sporazume, statute in druge samoupravne splošne akte s tem zakonom, najpozneje v roku 2 let. Obdobje teh dveh let za uskladitev je kar prehitro potekalo.
S 662. členom zakona o združenem delu je bilo določeno, da se določbe o ugotavljanju celotnega prihodka, razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, uporabljajo najpoznejè od 1. januarja 1978. Zato je bilo tudi potrebno do tega roka sprejeti ustrezne samoupravne splošne akte, s katerimi se ureja dohodkovne odnose. V naši delovni organizaciji so bili na zborih delavcev in na referendumu v drugi polovici januarja t. 1. sprejeti vsi potrebni samoupravni splošni akti, s katerimi se urejajo dohodkovni odnosi.
Na referendumu dne 24. januarja 1978 so bili sprejeti tudi samoupravni sporazumi o združevanju dela delavcev v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in v delovni skupnosti skupne službe. Razen tega pa so bile sprejete tudi spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo.
Nadaljnja faza usklajevanja samoupravnih splošnih aktov z določili zakona o združenem delu je bila zaključena v mesecu decembru t. 1., ko so bile z referendumom sprejete spremembe in dopolnitve statutov vseh temeljnih organizacij združenega dela ter spremembe in dopolnitve statuta delovne organizacije. V tem sestavku teh sprememb in dopolnitev statutov ne bi obravnavali, ker je namenjen drugemu vprašanju, namreč urejanju delovnih razmerij. Pripomniti je pa vsekakor, da dela pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov z določili zakona o združenem delu nikakor ne smemo smatrati za končanega — nasprotno, potrebni bodo še pojačani napori in sistematična prizadevanja, da se v našo samoupravno prakso vnese duha zakona o združenem delu, t. j., da si
prizadevamo za dejansko preobrazbo družbeno ekonomskih odnosov na vseh področjih odločanja in gospodarjenja.
II. UREJANJE DELOVNIH RAZMERIJ
Zakon o združenem delu je v 667. čl. določil, da najkasneje 31. 12. 1977 preneha veljati zvezni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. S tem pa je prenehala tudi podlaga za veljavnost ustreznega republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Skupščina SRS je dne 28. decembra 1977 sprejela novi republiški zakon o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo na dan 7. 1. 1978. Ta zakon o delovnih razmerjih je v 222. čl. določil, da morajo delavci v temeljni organizaciji svoja delovna razmerja in samoupravne splošne akte o delovnih razmerjih uskladiti z določili tega zakona najpozneje do 11. de-
cembra 1978. V naših temeljnih organizacijah združenega dela so bili novi samoupravni sporazumi o delovnih razmerjih v združenem delu sprejeti na zborih delavcev dne 5. decembra 1978.
Zakon o združenem delu določa v 13. čl. med drugim naslednje:
»Vsak delavec, ki dela v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, pridobi pravico dela z družbenimi sredstvi kot svojo neodtujljivo pravico, da dela s temi sredstvi, da bi zadovoljeval osebne in družbene potrebe in da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem deiu odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela.
Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi delavci v temeljni organizaciji združenega dela skupaj in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu.«
S pravnega vidika pomeni ta pravica odpravo delovnega razmerja kot obligacijskega pravnega razmerja med delavcem in organizacijo združenega dela in izhodišče za medsebojna delovna razmerja kot razmerja neposredno med seboj povezanimi delavci samimi. S tem so pogoji za dvojnost delavčevega položaja, t. j. za njegov delovno pravni položaj na eni strani ter za njegov samoupravni položaj na drugi strani, odpravljeni. Tako po določilih ustave, kakor tudi zakona, je ta položaj enoten in obsega raznovrstne pravice in obveznosti, ki predstavljajo v družbeno političnem in družbeno ekonomskem pogledu vsebinsko celoto.
Delovno razmerje torej nastaja in obstaja med samimi delavci, ki so z uveljavljanjem svoje pravice do dela združili svoje delo z družbenimi sredstvi. To jasno izraža zakon o (Nadaljevanje na 8. strani)
Ič Alt g DVA N J E V TKALNICI
belanČiČ- ; TUDI manjše so uporabne .
Nesreče pri delu
Navajamo nesreče, ki so se zgodile po zadnjem izidu glasila.
Obrati.:
Dne 8. 11. 1978 zjutraj se je pri popravilu tkalskega stroja ponesrečil delavec Janez Zupanc, tkalski mojster, ko je menjal vodilec udarne ročice na menjalni strani. Glavni pogon je bil tedaj vklopljen. Z nasprotne strani je prišla Marjeta Zalokar, ki opravlja delo vezanja, da bi pogledala, kaj je s strojem. Vklopila je ročico za povratni hod, v tem trenutku pa je bil Zupanc z roko v nevarnem območju, tako da mu je pritisnilo zapestje desne roke na ščitnik sklopke in mu jo močno poškodovalo. Vezalka tov. Zupanca ni mogla videti, ker je bil sklonjen na bočni strani stroja.
Ob ogledu mesta nesreče službe varstva pri delu in ob
Samoupravni sporazum..
(Nadaljevanje s 7. strani)
združenem delu v 161. čl. ko določa, da so z delovnim razmerjem delavcev v združenem delu mišljena medsebojna razmerja delavcev v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti, ki jih delavci pri uveljavljanju pravice dela z družbenimi sredstvi, vzpostavljajo pri skupnem delu in urejajo s samoupravnimi splošnimi akti, v katerih določajo v skladu z zakonom posamične in skupne pravice, obveznosti in odgovornosti. Upoštevajoč to določilo zakona je jasen zaključek, da je vsebina medsebojnih delovnih razmerij skup med seboj odvisnih in povezanih pravic, obveznosti in odgovornosti.
Temeljna vprašanja odnosov v združenem delu so urejena z ustavo ter z zveznimi in republiškimi zakoni. Na temelju ustave in zakonov se odnosi v združenem delu urejajo samoupravno z voljo in sodelovanjem vseh sodelujočih v združenem delu z ustreznimi samoupravnimi	splošnimi
akti. Obseg tega samoupravnega urejanja pa ni enak pri urejanju vseh odnosov v združenem delu. Pri nekaterih odnosih ima zakonska ureditev še prevladujočo vlogo; vendar so odnosi v združenem delu, ki se pretežno urejajo samoupravno, vse obsežnejši. Težnja k širjenju kroga samoupravnega urejanja odnosov v združenem delu je zlasti navzoča od ustavnih amandmajev iz leta 1971 ter od nove ustave iz leta 1974 dalje. Pri urejanju delovnih razmerij je dan še poseben poudarek samoupravnemu urejanju tega področja ter ima pri tem samoupravno pravo takorekoč prevladujočo vlogo.
Zakon o delovnih razmerjih celovito iz zaokroženo ureja pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih. Pri tem pa se izogiba podrobnemu, konkretnemu urejanju oziroma določanju, ker bi tak način omejeval samoupravno normativno dejavnost delavcev. Določila zakona o združenem delu so zaradi tega deloma usmerjevalna, deloma pa zaščitena, kjer je tako konkretno določanje objektivno utemeljeno oz. potrebno. Sicer pa zakon o delovnih razmerjih uveljavlja načelo, da medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu določajo delavci svobodno in enakopravno s samoupravnimi splošnimi akti. Delavci v temeljni organizaciji in delovni skupnosti si sami postavljajo norme, sprejemajo pravila, po katerih delajo, upravljajo in uresničujejo svoj družbeno ekonomski položaj, ter urejajo medsebojna razmerja.
Upoštevajoč navedeno, pa nam mora biti jasno, da pride neizogibno do razlik pri urejanju posameznega vprašanja v različnih delovnih organizacijah in da je obseg posamezne pravice ali pa odgovornosti lahko tudi različen — saj se v vsaki delovni organizaciji ta vprašanja urejajo samostojno, izhajajoč iz pogojev in možnosti dotične delovne organizacije. Take razlike so možne n. pr. pri pogojih za razporeditev na posamezno delo, pri določanju rednih in izrednih dopustov, pri odpovednih rokih, itd.
(V prihodnji številki bomo podrobneje obravnavali nekatere vsebinske novosti naših samoupravnih sporazumov o delovnih razmerjih.)
je rob tkanine, ki teče skozi stroj. Pri tretji izpiralni kadi mu je blago v teku ranilo prst na roki pred ožemalnimi valji. Vzrok nesreče je nesmotrn način dela.
Verica Djorič, ki v predilnici opravlja delo oz. nalogo česanja, se je 9. 11. 1978 poškodovala na svojem delovnem mestu. Čistilni valjček nad spajalnimi valjčki česalnega stroja ni bil nameščen na svojem mestu. Delavka ga je odstranila, da bi z roko pobrala kosmiče iz česalne glave. Z drugo roko je vklapljala stroj s prekinitvami pri malih hitrostih, pri čemer je s prsti zadela ob igle, roko pa ji je povleklo do spajalnih valjčkov, kjer je prišlo do vprijema in poškodbe.
Delavka je ravnala nepravilno. Na stroju je montirana varovalna naprava, ki jo je potrebno dvigniti za primer poseganja v stroj, pri tem pa se pogon avtomatsko ustavi in ni nobene nevarnosti za poškodbe. Delavka je kršila določila 19. člena pravilnika o varstvu pri delu TOZD predilnica.
Janez Vozelj, ki v DSSS opravlja strojno-tehniška dela, je dne 20. 9. 1978 opravljal merjenje višine stavbe v TOZD prehrana in oddih. Povzpel se je na okno, pri sestopanju
pa je	prišlo	do	poškodbe
kolenskega sklepa. Tov. Vozelj je potem iskal zdravniško pomoč,	vendar so	se	resne
bolečine	pričele	šele	po	dveh
mesecih	vsled nenadne	obre-
menitve kolena, tako da je bil delavec potem 17 dni v bolniškem staležu.
Marinka Poljka, ki v DSSS opravlja delo fakturiranje I, se je 27. nov. poškodovala, ko je bila namenjena v oddelek reprodukcije in ji je na hodniku komercialnega sektorja spodrsnilo, tako da je padla. Udarila se je na koleno leve noge. Dalj časa je bila v bolniškem staležu. Tla v komercialnem sektorju so bila zaradi vnašanja snega tisti dan spolzka.
*
Tkalka Marta Štumbergar se je dne 28. 11. 1978 ponesrečila pri delu na nočni izmeni. Šla je iz tkalnice v navi-jalnico v predilniški zgradbi, na hodniku pa se je nenadoma udrl pokrov jaška, ko je delavka stopila nanj. Poškodovala je desno nogo nad kolenom. Ker je delavka nesrečo prijavila šele po 14 dneh, ni bilo mogoče ugotoviti točnega vzroka za nastanek nesreče. Vsako nesrečo je potrebno prijaviti takoj, najkasneje pa v 24 urah!
V staležu bolnikov je bila dva tedna.
priliki komisijskega ogleda je bila izvedena rekonstrukcija dogodka. Poškodovani je ravnal v nasprotju z določili pravilnika o varstvu pri delu TOZD tkalnica. Delovne stroje se sme popravljati, urejati ali čistiti le tedaj, kadar je storjeno vse potrebno, da ne bi kdo delovnega stroja slučajno ali zaradi nepazljivosti stavil v tek. Če je stroj v okvari, popravilu ali mazanju, mora biti na njem na vidnem mestu izobešena tablica z ustreznim opozorilnim napisom. Delavec je bil o varnem načinu opravljanja dela poučen in je uspešno opravil preizkus znanja o varstvu pri delu.
Naslednji dan se je v pleme-nitilnici poškodoval pomočnik pri mercerizirnem stroju, delavec Ranko Marjanac. Ravnal
Dne 1. 12. 1978 je prišlo do nesreče v oddelku regeneracije bombažnih odpadkov na stroju Willov v predilnici. Delavec, ki opravlja delo vilovira-nja odpadkov, je dvakrat sam poskušal namestiti ploščati jermen, ki je vedno znova izpadel. Poklical je svojega neposrednega vodja tov. Staneta Blaznik, ki je poskušal jermen ustrezno namestiti, vendar se je pri tem opravilu poškodoval zaradi kršitve določil pravilnika o varstvu pri delu TOZD predilnica. Pogon je bil zaradi sil vztrajnosti še v gibanju.
Služba varstva pri delu in komisija za obratne nezgode sta po opravljeni rekonstrukciji dogodka ugotovili, da je do nesreče prišlo zaradi nepričakovanega vprijema med jermeni in jermenico klinastega prenosa, ki je fiksiran pred ploščatim. Delavcu je roko na gnani strani prenosa s klinastimi jermeni ovilo po obodu jermenice, nakar je padel in z glavo udaril ob trd predmet.
Z ozirom na dejstvo, da v TOZD predilnica v zadnjem času do nesreč prihaja največ iz razloga, ker se kršijo določila 19. člena pravilnika o varstvu pri delu, po katerih nikakršno poseganje v stroj ni dovoljeno, če gibajoči in vrteči deli popolnoma ne mirujejo, je potrebno povečati nadzor nad spoštovanjem tozadevnih določil pri opravljanu dela, kršitelje pa predlagati v disciplinski postopek, četudi kršitev ni imela za posledico poškodbo.
S.	Remic
Obrat II:
Anton Ušeničnik je zaposlen na delu oz. nalogi »vodenje in vzdrževanje tkalskega oddelka«. Dne il. 7. 1978 je popravljal tkalski stroj. Pritrjeval je vzmet ščitnika pri izletu čolnička. Ker mu je spodletel izvijač, je z roko zadel ob koničasti kovinski nastavek in se zabodel v prst. V zvezi s to poškodobo je šel dne 7. 11. 1978 na operacijo mezinca, ker se mu je noht nepravilno razraščal. V bolniškem staležu je bil 10 dni.
*
Tkalka Bratislava Krasič se je dne 23.	10. ob 12. uri
poškodovala pri hoji v tkalnici V. Ker je gledala nazaj, se je z glavo zadela v steber in se udarila nad levim očesom. V bolniškem staležu je bila 3 dni.
*
Delavec Mladen Radinovič opravlja delo oz. nalogo trans-portiranja cevk. Dne 6. 11. si je na poti iz garderobe na delovno mesto izpahnil levo nogo v gležnju, vsled česar je ostal 4 dni na zdravljenju.
*
Dne 22. 11. 1978 se je pri delu poškodoval delavec Žarko Stevanovič, ki opravlja nalogo merjenja blaga. Pri prevozu blaga se je vrtljivo kolo transportnega sredstva postavilo v prečno lego. Delavec ga je skušal z nogo naravnati, voziček pa se je takrat premaknil in mu poškodoval prst na nogi. V staležu bolnikov je bil 7 dni v novembru.
Delavka Zdravka Golub, čistilka prostorov, se je 24. novembra opekla z vročo vodo pri dviganju vedra. Zaradi opeklin je bila 6 dni v bolniškem staležu.
I. A.
Nesrečam ob rob zapišemo, da je pravica delavca do varstva pri delu neodtujljiva in da je ta pravica zajamčena vsakemu delovnemu človeku hkrati s pravico do dela. Treba pa je poudariti, da ima delovni človek tudi svoje obveznosti v zvezi z izvajanjem varstvenih ukrepov in normativov; tu je zahteva po doslednem izvajanju takšnih ukrepov, ki mora biti v zavesti slehernega delovnega človeka. V gornjem naštevanju nesreč je moč razbrati, da je v večini primerov na zatožni klopi faktor človek. To pomeni, da bi bilo mogoče z večjo stopnjo zavesti in z bolj odgovornim odnosom do varstvenih zahtev nesreče omejiti, zmanjšati, preprečiti. In če pri vsem tem res lahko pomaga sreča, potem je naša velika želja, da bi bilo v prihodnjem letu takšne sreče mnogo.
Preverjanje znanja o varstvu pri delu
Delovni organizaciji je z določili republiškega zakona o varstvu pri delu naloženo, da v določenih časovnih razdobjih preveri poznavanje pridobljenega znanja tvarine varstva pri delu pri vseh delavcih, ki samostojno opravljajo, vodijo ali nadzorujejo delo. S tem zakonom je določen tudi skrajni rok občasnega preizkušanja znanja, ki ne sme biti daljši od dveh let za delavce, ki neposredno opravljajo, vodijo ali nadzorujejo dela, pri katerih
je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar. Vse dotlej, dokler delavec nima potrebnega znanja in ustrezno opravljenega preizkusa, ne sme samostojno opravljati, voditi in nadzorovati del.
Glede na tako postavljeno zahtevo je odbor za varstvo pri delu delovne organizacije koncem prve polovice leta sprejel skiep, naj v prvi fazi opravljajo preizkus znanja vodje skupin, podmojstri, mojstri in vodje izmen, potem
1. neprimeren način dela
Ino naložen tovor oseb prepovedana
1» nepravi 2, vožnja
pa še vsi drugi delavci. Za izvedbo je bila zadolžena komisija za preizkus znanja, ki je v sodelovanju s strokovno službo varstva pri delu v začetku avgusta organizirala preverjanje znanja najprej v tkalnici obrata II, nato pa v obratih ostalih temeljnih organizacij.
Delavci so odgovarjali na vprašanja testne oblike pismeno. V splošnem delu gradiva, ki obsega 20 vprašanj, je bilo potrebno odgovoriti na vprašanja pravne, zdravstvene, socialne in tehnične narave. V okviru posebnega dela s 15 vprašanji, od katerih so bila nekatera slikovna, da so bili testi zanimivejši in bliže praktičnim razmeram na delovnem mestu, pa je bilo potrebno odgovoriti na vprašanja o specifičnih pogojih dela in o razmerah na posameznih delovnih mestih. Glede na zahtevnost vsebovane problematike so bili za ustreznejše reševanje organizirani razgovori in predavanja o varstvu pri delu v skupinah. Pismeno gradivo za pripravljanje pa je bil pravilnik o varstvu pri delu in nekatera druga določila, kakor so to navodila za varno delo in podobno.
Do zdaj je uspešno opravilo pismeni preizkus znanja 164 delavcev, od teh 37 v predilnici, 93 v tkalnici in 34 v plemenitilnici. Kdor prvikrat ni ustrezno odgovarjal na vprašanja, je moral preizkus ponoviti pred komisijo v ustmeni obliki. Takih delavcev je bilo 17. Neuspešno opravljeni preizkusi nekaterih delavcev so predvsem posledica napačnega gledanja na varstvo pri delu kot sistem, v katerem poznavanja zadevnega področja ni mogoče omejiti zgolj na poznavanje tehničnega varstva in dejanskih razmer, temveč ga je potrebno razširiti na poznavanje pogojev in ukrepov za varno delovno okolje, zdravstvenih, socialnih, organizacijskih in pravnih ukrepov, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki za nastanek nesreč in zdravstvenih okvar delavcev. V prihodnje bi bilo zato potrebno odmeriti tudi več časa pripravam na opravljanje preizkusov, organizirati več predavanj in razgovorov, skratka storiti več za uspešno vzgojo in izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu.
Š. Remic
Tekmovanje predio da ali ne
Ivan Žirovnik prejema odlikovanja
Odlikovanja
ob DNEVU REPUBLIKE
Kot je znano, je bilo letos v septembru v Ajdovščini II. jugoslovansko tekmovanje predio, katero je spadalo v okvir proslav ob 150. letnici Teksti-ne, oziroma slovenske tekstilne industrije.
Tekmovanje je popolnoma uspelo in je v primerjavi s prvim pokazalo precejšen napredek tako po udeležbi, kakor tudi po doseženih rezultatih.
Oh tej priliki je bil imenovan organizacijski odbor za pripravo tekmovanja.
Dne 8. novembra 1978 je bil v Beograjskem pamučnem kombinatu sestanek tega odbora, kateremu je prisostvovalo 12 predstavnikov predilnic iz vse države. Na tem sestanku se je razpravljalo o sledečem:
—	Pregled dosedanjih tekmovanj
—	kako v prihodnje
—	priprave o naslednjem tekmovanju
Tov. Horvat Stjepan, direktor predilnice v Klanjcu je povedal, kako so pričeli tekmovati s predilnico in s kakšnim poletom so vsi sodelovali, kar jim je bilo v oporo in pobudo za organiziranje širšega tekmovanja.
Tako je nastalo prvo tekmovanje, katerega se je udeležilo 12 ekip oz. predilnic. Drugega tekmovanja se je že udeležilo 20 ekip, 5 predilnic pa je poslalo svoje opazovalce. Tako je bilo v Ajdovščini zastopanih že 25 predilnic od skupnega števila 35, kolikor jih je trenutno v Jugoslaviji.
Poleg tehničnih rezultatov, ki kažejo velik napredek med prvim in drugim tekmovanjem, je doseženo še nekaj, kar se s številkami ne da prikazati. T o je srečanje delavcev iz celotnega jugoslovanskega prostora, katerim so problemi podobni in tu se vzpostavljajo tisti kontakti, katere smo za-zapisali v naše dokumente že v NOB. To je kovanje bratstva in enotnosti — ki je veliko bolj močno kot same parole.
Tudi ostali so se pridružili mnenju in ugotovitvam tov. Horvata, posebno je upravičenost tovrstnega tekmovanja dokumentiral tov. Zlatar Bogdan iz Gline, ko je s prikazom podatkov to potrdil.
Nedvomno pa je s tem dan tudi zelo velik prispevek dvigu produktivnosti — saj je to velika vzpodbuda, kar se vidi iz naslednjih rezultatov:
v letu 1977 je bil najboljši čas ekipe 29’ 31”
v letu 1978 je bil ta čas že
26’21”
Še boljši pa so premiki npr.
12.	ekipa (zadnja) iz leta 1977 od 67’ 31” na 48’ 48” (12. ekipa v Ajdovščini).
Tekstilindus 1977: 8. mesto z doseženim rezultatom 43’ 32” in v letu 1978: 6. mesto z doseženim rezultatom 39’ 40”
Iz prikazanih ugotovitev je sprejeta ugotovitev, da ima to tekmovanje toliko pozitivnih lastnosti, da ga lahko razvijamo še naprej.
V tem smislu so se vsi strinjali in so nato sprejeli naslednje zaključke:
—	Tekmovanje naj ima še naprej jugoslovanski karakter
—	s tem da se vsako leto organizira v drugi republiki
—	Tekmovanje naj se organizira po možnosti na strojih proizvodnje Krušik — da se s tem zagotovijo čim bolj izenačeni pogoji.
—	Na strojih kjer bi bilo tekmovanje, naj se po možnosti predeluje 17 tex česana (Nm60) ali najbližja številka česane ali mikane preje.
—	Tehnično — tekmovalni pogoji — pravila ostanejo dosedanja, katera se po potrebi še dopolnijo.
—	Stroške priprav in izvedbe tekmovanja bi pokrival vsakokratni organizator s tem, da vsaka ekipa plača svoje stroške — t.j. bivanje, potovanje.
—	Naslednje to je III. tekmovanje predic se poveri INTEKSU — Skopje oziroma Makedonki v Štipu kot njeni delovni organizaciji.
—	Makedonka Štip bi to tekmovanje organizirala v aprilu ali maju prihodnjega 1979. leta.
—	Imenuje se ožji odbor za izvedbo priprav in sicer:
1.	Gajdardžinski Dragana
—	Inteks Skopje
2.	Lazarov — direktor Ma-kedonke Štip
3.	Zorč Stane — Tekstina Ajdovščina
4.	Nešič Ljubomir — Krušik Valjevo
5.	Georgijevič Dušanka — BPK — Beograd
—	Za predsednika širšega odbora se izvoli tov. Horvat Stjepan — direktor OOUR Predionice Klanjec
Iz zgoraj prikazanega sledi zaključek, da je z ozirom na spomladanski termin v prihodnjem letu, potrebno takoj pričeti s pripravami seveda po sprejeti odločitvi da se tega tekmovanja tudi udeležimo.
Priprave pa bi morale potekati tudi v smeri širšega zajemanja kandidatov in bi istočasno služile za povečanje števila predic ne samo za tekmovanje, ampak tudi za naše delo.
Tako se bo tudi opravičilo našo udeležbo z rezultati doma — kar je tudi osnovni namen tekmovanja sploh.
B.P.
Na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije ob prazniku republike — 29. novembra, so bila podeljena odlikovanja predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije Maršala Josipa Broza — Tita dvajsetim zaslužnim delavcem naše delovne organizacije. Kot smo že poročali, je bilo za proslavo 50-letnice Tekstilin-dusa predlaganih za podelitev odlikovanja 71 zaslužnih delavcev, vendar je bilo z ozirom na kratek rok do proslave v mesecu juliju rešenih le 51 predlogov.
★★★★★
Z ukazom Maršala Tita št. 85 z dne 3. 8. 1978 so prejeli naslednja odlikovanja:
RED DELA Z ZLATIM VENCEM ISTENIČ Franc
RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO BOŽIČEVlC Janez
RED DELA S SREBRNIM VENCEM
BOŽIC Leopold FLORJANČIČ Francka FRELIH Antonija GLOBOČNIK Pavla JEKOVEC Peter PLESTENJAK Marija POTOČNIK Anton RAKAR Justina ŠKULJ Valentin ŠTEMPIHAR Ana ŠTER Julijana TOMAŽIN Marjan URANIC Anton VIDMAR Blaž VRBEK Štefanija ŽEROVNIK Ivan ŽVOKELJ Milan
Z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI je bil odlikovan TULIPAN Peter, kateremu pa je zaradi prenehanja delovnega razmerja bilo izročeno na skupščini občine kranj.
Odlikovanja je podelil predsednik Skupščine občine Kranj tovariš Stane Božič.
Vsem odlikovalcem v imenu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in celotne delovne organizacije, iskreno čestitamo!
Odlikovanci TOZD Predilnica
Kolektivno praznovanje Dedka Mraza
Z namenom, da v samoupravni socialistični družbi zagotovimo vsem otrokom v občini Kranj novoletno praznovanje DEDKA MRAZA v obliki in vsebini, ki izraža ustvarjalnost in domišlijski svet otok, ki ima svojo družbeno in socialno vrednost in oblikuje enakost vseh otrok, so:
—	Društvo prijateljev mladine Kranj
—	Občinska konferenca SZDL
—	Občinska konferenca ZSMS
—	Občinski svet ZSS
—	Skupščina občine Kranj
—	delovne organizacije in TOZD ter
—	krajevne skupnosti v občini Kranj
sklenile Samoupravni sporazum o praznovanju DEDKA MRAZA v občini Kranj. Podpisniki tega sporazuma so večina delovnih organizacij v Kranju, med njimi tudi naša. in je prispevala 30,— din na zaposlenega.
Novoletno praznovanje in praznovanje DEDKA MRAZA ima svoj družbeni in vzgojni cij in zato mora zajeti vse otroke v starosti od enega do petnajstih let (do končane osnovne šole), da bi na primeren način s kulturnimi prireditvami, proslavami ter obdarovanji enakovredno doživljali svoje otroštvo. Zato
naj se vse večje javno obdarovanje (novoletni sejem v Kranju) prenese v ožji družinski krog.
Koordinacijski odbor za organizacijo novoletnih prireditev DEDKA MRAZA se je odločil, da bodo praznovanja izvedena
—	za predšolske otroke po vrtcih in šolah v krajevnih skupnostih,
—	za šolske otroke po šolah v krajevnih skupnostih
—	ali v primernih prostorih v krajevnih skupnostih.
Na prireditvah DEDKA MRAZA bodo javno obdarovani samo predšolski otroci in to s simboličnim darilcem, šoloobvezni otroci od prvega do osmega razreda, pa bodo imeli organizirane zabavne prireditve s pogostitvami v šolah. Poseben poudarek za vse otroke pa bo dan kvalitetnim kulturnim prireditvam, ki
jih je pripravilo Prešernovo gledališče v Kranju in bo predstave posredovalo v krajevnih skupnostih, šolah, vrtcih, itd.
S kolektivnimi darili pa bo letos DEDEK MRAZ razveselil tudi otroke, ki bodo v tem času na zdravljenju v kranjskem zdravstvenem domu ali v jeseniški bolnišnici s tem, da jih bo obiskal.
Še posebej bo poskrbljeno za pravljično vzdušje v mestu Kranju, ker je velika večina otrok v teh zadnjih prazničnih dneh vsaj enkrat v mestu in da bi bili lepot okrašenega mesta deležni skoraj vsi otroci. Resnica je, da lepote pravljičnosti
pomenijo otrokom več kot darilo.
V dneh 27., 28., 29. in 30. decembra bo organiziran sprevod DEDKA MRAZA s pravljičnim spremstvom po Kranju in bo predvidoma krenil ob 16.30 iz avle Skupščine občine Kranj skozi mesto po Titovem trgu do Prešernovega gledališča. Na Titovem trgu bo v ta namen postavljenih več smrek, ki jih bodo krasile pisano barvane žarnice. Trgovske hiše pa hodo pravljično aranžirale izložbe, lokale in zunanjost hiš, ter s tem pripomogle k prijetnejšemu novoletnemu vzdušju mesta Kranj.
Starši naj poskrbijo, da bodo naši otroci v čim večjem številu pričakali DEDKA MRAZA.
Za koordinacijski odbor za pripravo prireditev DEDKA MRAZA:
Pavla Peranovič
SREČNO , POZDRAVLJENI
Dolga , dolga je bila moja pot .kar 15 let hoda. Toda sedaj sem zopet prišel med vas in razveseljeval bom vose malčke kakor tudi šolar c ke '■
Ob zaključku starega leta, bo marsikomu med nami naredila problem prav obleka, zato nekaj duhovitih pravil oziroma izrekov:
—	Marsikatera ženska bi oblekla lansko obleko, če bi jo lahko spravila nase.
—	Nekatera obleka ne reče ničesar, a vse pove.
—	Dobra obleka odpre vsaka vrata.
—	Obleka je ovitek, ki je večkrat vrednejši od knjige.
—	Zenska lahko zapusti moškega, obleke nikoli.
P.
Zahvale
Ob moji upokojitvi se lepo zahvaljujem za poklonjena darila in vso pozornost, ki so mi jo izkazale sodelavke in sodelavci ter sindikalna organizacija v tkalnici I. Vsem skupaj v bodoče želim še veliko delovnih uspehov.
Katarina Pišljer
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sindikatu TOZD tkalnica — obrat II za lepo darilo in jim želim še veliko delovnih uspehov.
Alojzija Valentinčič
Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem vsem sodelavcem in sindikalni organizaciji predilnice za vso pozornost in lepa darila, ki me bodo vedno spominjala na dobre sodelavce. Vsemu kolektivu želim še mnogo uspehov in zadovoljstva pri delu ter srečno novo leto.
Julka Šter
Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem vde-valnice tkalnice I ter sindikalni organizaciji za lepa darila, ki me bodo spominjala na dobre sodelavce. Vsem še enkrat iskrena hvala, kolektivu pa želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Ivanka Mihelič
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD predilnica ter sindikalni organizaciji za izkazano pozornost in lepa darila. Vsemu kolektivu želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Kristina Pogačnik
Vsem sodelavkam in sodelavcem plemenitilnice 1, se za prisrčne čestitke in lepa darila, ki sem jih prejela ob upokojitvi, najiskreneje zahvaljujem.
Marija O ter
Da delo tekstilnega delavca še vedno lahko štejemo med najzahtevnejše industrijske panoge, brez dvoma dokazuje podatek, ki smo ga zabeležili zadnjo soboto, dne 25.11. 1978 v TOZD tkalnica. Kar 26 dolgoletnih sodelavcev je prekinilo delovno razmerje in v večji večini iz razlogov, ki omejujejo zdravstvene in fizične sposobnosti za delo. Pa kljub temu, da so večina teh z delom »vložili« tudi svoje zdravje, je bilo čutiti, da so se s težavo odrekli tej trdni vezi na delovno organizacijo.
Upokojeni so bili:
Bitenc Slavka, Nikoleti Pavla, Lunar Vera, Krivec Anica, Fireder Marija, Brezec Ivanka, Gaojot Amalija, Pišljar Katarina, Mihelič Ivanka, Zupanc Angela, Kržič Marija. Rabič Anica, Logar Ana, Šegš Klara, Bukovnik Marija, Rjavec Angela, Zvenik Marija, Stare Francka, Križaj Valentina, Velikanje Mira, Luka-nec Marija. Gorjanc Marija, Valentinčič Slava, Pucelj Marjan, Pogačnik Janez in Logar Janez.
Zahvaljujemo se vam za vse!	P. p.
Upokojeni sodelavci v TOZD Tkalnica
Novoletne igre
Marsikdo med nami bo novo leto dočakal doma, v krogu svojih najbližjih. Neprestano tudi ne bomo zrli v televizijski ekran, »štosov« pa tudi sčasoma zmanjka. Zato se lotite družabnih iger. Le v pravem trenutku se jih morate spomniti, da bo razpoloženje res pravo. Ker vsi nimajo daru oziroma spomina, da bi si igre izmišljali, vas bi sedaj spomnil na nekatere.
ZA MOČNE ŽIVCE Tisti, kateri misli, da ima močne živce, naj se skrije pod mizo. Vodja pojasni, da bo trikrat močno udaril po mizi, kar človek pod njo ne bo mogel prenesti. Vsi se seveda stavijo. Takrat vodja prvič in drugič udari po mizi, tisti pod mizo pa čaka na tretji udarec. Tedaj vodja izjavi, da bo tretjič udaril po mizi šele čez deset dni. Igralec je poražen in pride taftoj izpod mize.
ZAVEZANE OČI Če se radi smejite, začnite takoj. Poiščite dva prostovoljca in jima zavežite oči. Njuna naloga je, da sedeč eden nasproti drugemu, eden drugega hranita. Scene so izredno smešne, za vse navzoče pa veliko zadovoljstvo.
ŠEST KOZARCEV
Na mizo namestimo šest kozarcev. Prvi je prazen, drugi
poln in tako naprej do zadnjega. Spremeniti je treba vrstni red, in sicer tako, da spravimo v vrsto tri polne in za njim tri prazne, premaknemo pa en sam kozarec. Kako? Zelo enostavno: iz drugega prelijemo vodo v petega.
KDO GRE LAHKO IZ SOBE PO DVEH NOGAH IN SE VRNE PO ŠESTIH?
Če se v družbi nihče ne javi, pojdi ven in se vrni s stolom v rokah.
LETA IN DROBIŽ
V družbi lahko trdiš, da boš za vsakogar uganil njegovo starost in vsoto drobiža v žepu. Izbrana »žrtev« mora pomnožiti svoja leta z dva, k temu dodati pet in vse pomnožiti s 50. Od skupne vsote je treba odšteti 365 in potem dodati vsoto drobiža, ki ga ima v žepu. Šele tedaj lahko pove rezultat na glas. Vodja ob splošnem začudenju ugane. Kako? Prišteješ še 115 in prvi dve številki končnega rezultata pomenita leta, druge dve
pa vsoto drobiža, oseba let	32
pomnožimo z 2	64
dodamo 5	69
pomnožimo s 50	3450
odštejemo 365	3085
prištejemo drobiž 60	3145
prištejemo 115	3260
Pa srečno v novem letu!
N.S.
Aktivirati čim več mladih
Veliko je bilo že rečenega o mladini v naši delovni organizaciji. Priznati pa moramo, da je bilo o njej malo zapisanega v našem glasilu, ki je edino javno sredstvo širšega informiranja in obveščanja delavcev.
To je bilo tudi moje glavno vodilo, da sem poiskal predsednika sveta osnovnih organizacij ZMS Tekstilindusa.
Marsikdo se bo vprašal, zakaj ravno predsednika mladine. Predvsem zato, ker vemo, da se mladina v zadnjih letih ni v polni meri izkazala s svojimi nalogami, delom, akcijami, itd.
Iskal sem ga v obratu predilnice, kjer je zaposlen kot obratni električar. Ni ga lahko najti, saj je njegov delovni obseg zelo širok.
Mlad, vitek, visok, poln energije. Brki pa ga naredijo še bolj možatega. Tako nekako naj bi na hitrico izpod peresa dajal videz predsednik sveta 00 ZMS Tekstilindusa, SILVO ŠMID, roj. 25. 12. 1953. leta. V naši delovni organizaciji je zaposlen od leta 1968 kot obratni električar. Leta 1974 je bil sprejet v organizacijo ZK. V šolskem letu 1977/78 je uspešno zaključil srednjo politično šolo pri CK ZK Slovenije. Od septembra letošnjega leta je prevzel funkcijo predsednika sveta 00 ZMS Tekstilindusa. Kot sem že v uvodu zapisal, smo od mladine v naši delovni organizaciji več pričakovali. Tudi to naj bi bil nek moment, da se malo razpišem o naši bodočnosti — mladini, o njihovih težavah, delu, itd.
SILVO, KAJ MISLIŠ, DA JE TREBA UREDITI, DA BO ŠLA MLADINA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI PO NEKI NOVO USMERJENI ORGANIZIRANI POTI?
»V zvezi s tem vprašanjem nastopa po mojem mišljenju več faktorjev. Mislim, da mora najprej mladina sama dobiti odgovoren pristop do dela v sami mladinski organizaciji, ravno tako pa tudi izven nje.
Poiskati je treba tudi težnje mladih in na podlagi teh bomo morali pripraviti akcijski program za bodoče naloge. Vsem pa je tudi znano, da je v naši delovni organizaciji zaposlena pretežna večina mladih iz drugih jezikovnih področij. Ravno do teh mladih pa bi morali pristopiti drugače.«
KAKŠEN PA NAJ BI BIL TA PRISTOP PO TVOJEM MIŠLJENJU?
»Večina teh mladih ljudi, kateri so v večjem številu samski, imajo splošne probleme prilagajanja v družbo, ki mu je povsem tuja. Pomagati jim moramo, da se na neki določeni ravni afirmirajo. Res je tudi to, da včasih pride do kritike teh mladih ljudi. Ko pa se problem razsvetli, pa vidimo, da te kritike res niso tako objektivne. Ljudi ne moremo posploševati.«
SLIŠI SE, DA STE NA SESTANKIH VAŠE ORGANIZACIJE VEDNO ENI IN ISTI. ALI JE TO RES?
»Res je. To velja za svet osnovnih organizacij, kot za osnovne organizacije. Žalostno je to, da večinoma tisti, kateri so aktivni v naši organizaciji, so s svojim delom zaposleni tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, tako da učinek teh ne more biti tako velik zaradi preobremenjenosti. Da pa bi to odpravili, moramo čim več mladih aktivirati. Najprej pa moramo razčistiti probleme mladih in šele nato iti v akcijo. Kdor v problemih vidi tudi konček svoje osebnosti, se bo tudi bolj zanimal za probleme okrog sebe. Ni namen mladinske organizacije, da se ukvarja samo z organizacijo izletov, športnih tekmovanj, kulturnimi prireditvami ipd., ampak je to družbenopolitična organizacija, katera se mora soočati tudi s problemi mladih na področju dohodkovnih odnosov, ekonomskim in socialnim področjem, itd.«
VEMO DA SI KONČAL SREDNJO POLITIČNO ŠOLO PRI CK ZK SLOVENIJE
V	LJUBLJANI. ALI SVOJE TEORETIČNO ZNANJE ŠIRIŠ V MLADINSKI ORGANIZACIJI IN GA TUDI PREKO NJE SPREMINJAŠ
V	PRAKSO?
»Svoje delo sam ne bi rad ocenjeval, pa tudi premalo časa vršim to funkcijo, da bi lahko rekel kaj bolj konkretnega. Lahko rečem edino to, da se trudim po svojih zmožnostih, da bi čim več pridobljenega znanja prenesel na mlade.«
ALI NASTOPAJO KAKŠNA NASPROTJA MED TEORIJO IN PRAKSO?
»Velikokrat mislimo, da je teorija eno, praksa pa drugo. To je napačno mnenje. Teorija in praksa se morata dopolnjevati. Težave in problemi pa nastopajo tam, kjer teorije ne znamo pravilno povezati s prakso. Lahko vam povem tudi primer: zgodi se, da pri sprejemanju nekaterih aktov ali sporazumov, ki ne zajemajo tistega, kar je bistveno za določeno delovno sredino. Ne mislim s tem direktno naše delovne organizacije, ampak so to splošna zapažanja.«
ZANIMA ME, KAKŠNO JE SODELOVANJE MLADINSKE ORGANIZACIJE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI?
»Odstotek mladih v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih je sorazmerno dober, čeprav bi bilo lahko vključenih še več mladih. Mislim, da problem nastaja v tem, da ti mladi delegati delajo vse preveč poslansko, to se pravi v svojem imenu, ne pa v imenu skupine oz. baze, katera ga je delegirala v delegacijo samoupravnih organov. Lahko pa rečem, da svet 00 ZMS Tekstilindusa odlično sodeluje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, saj nas k temu vodijo tudi naši problemi. Zgodi se, da sami nismo sposobni iti dosti v širino, kar pomeni, da bi se pripravili za določene naloge pri sprejemanju raznih aktov oz. sporazumov.«
KAKO PA JE Z USPOSABLJANJEM MLADINE NA DRUŽBENEM PODROČJU?
»Doslej ni zadovoljivo. Mladi so še vedno premalo seznanjeni z nalogami, katere bo treba v bodoče razreševati. S tem mislim probleme v sami delovni organizaciji in družbi kot celoti. Vedeti moramo, da je pretežna večina nekvalificiranih delavcev v naši delovni organizaciji. Koliko materiala za eno sejo pa delegat dobi, nam je pa vsem znano. Kako naj delavec vse to predela. Lahko bere ure in ure, pa na koncu ne bo nič več vedel, kot na začetku. Mislim, da je pri
vsakem gradivu potrebno priložiti povzetke celotnega gradiva.«
V NAŠEM GLASILU TEKSTILEC NA REDKE CASE ZASLEDIMO KAKŠNE SESTAVKE O MLADINI. KAKO PA TO OCENJUJEŠ?
»Tudi to je res. Osebno bi zelo rad videl, da bi imela svoj kotiček v našem glasilu. To je tudi ena od naših nalog v naslednjem letu. Samo z dobrim informiranjem bomo lahko pridobili mladino k uspešnejšemu delu. Ko sva že pri sredstvih javnega obveščanja, bi rad izkoristil priliko in povedal, da smo imeli mladi v mesecu oktobru v Kranjski gori seminar za usposabljanje vodstvenega kadra, kjer delajo mladi delavci. Na tem seminarju smo obravnavali delitev dohodka med TOZD in DS Skupne službe, družbeno samozaščito, in ZSM kot subjektivni faktor naše mladine. Seminar je zelo dobro uspel. Želja mladih pa je bila. da bi v bodoče pospešili izobraževanje v tej obliki. Ob tej priložnosti bi se še zahvalil v imenu vseh poslušateljev tov. Rojinu in tov. Ostanku za njihovo prizadevno predavanje.«
KAKŠNE CILJE STE SI ZASTAVILI ZA LETO 1979?
»Ciljev je veliko. O kakšnih določenih načrtih bi v tem trenutku težko govoril. Vsaka osnovna organizacija bo na podlagi potreb mladih naredila akcijski program za leto 1979, končni program pa mora biti sprejet v letošnjem letu.«
NO, IN NA KONCU NAJINEGA POGOVORA ŠE ENO, NAM VSEM POZNANO VPRAŠANJE:	KAJ SI V
OKVIRU DELOVNE ORGANIZACIJE V NOVEM LETU ŽELIŠ?
»Med mnogi željami si bom izbral tri: da bi vse zastavljene akcije izvedli, da bi izpolnili dejanja, katera od nas pričakujejo in da bi še okrepili aktivnost mladih v osnovnih organizacijah ZSM Tekstilindusa. Celotnemu kolektivu pa želim srečno in polno delovnih uspehov novo leto.«
N.S.
Nima
Za popestrite dalje odstopili ne nemu navitku«, aktualne dogodk stilu. Vendar p; kritiziralo nega duhovito nap^ tivnem smi pričakuje, bralce, ocVIFal pri tem same pozi V zadnj razpis za naj predlagate kateri delat Tekstilca. Ti
od novega leta zimenemu križ-lj zanimive in v duhovitem se bo samo že rečeno, za em ali negaliredni št vo rejet med jko bodo isovali
Jradni ?ki ga r DE, v redništvo
NIMAM IMENA Priimek in ime TOZD,DE Predlagam ime:
RAZMISLI TUDI PRISRČNO IN
Zahvale
Ob smrti dragega očeta Matevža Jana
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem laboratorija in predilnice za poklonjen venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Anica Pečar
Ob boleči izgubi naše ljubljene žene in mamice
ALBINE KRAPEŽ
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem najine pokojne žene in mamice iz Tefestilindusa, TOZD Prehrane in oddiha, za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tovarišici Branki Dovžan za poslovilni govor.
Mož Andrej in sin Bojan
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD predilnica in 00 sindikata za lepa poklonjena darila. Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov in srečno novo leto.
Marija Rebernik
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem v tkalnici I in OO sindikata za lepa poklonjena darila. V bodoče želim vsem skupaj še veliko delovnih uspehov in srečno novo leto.
Anica Rabič
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem pripravljalnice, še posebej pa vde-valnice obrata II (tkalnice) za lepa darila, ki me bodo vedno spominjala na vsa leta, ki smo jih preživeli skupaj. Za lepo spominsko darilo pa se tudi zahvaljujem sindikalni organizaciji. Vsemu kolektivu želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Francka Stare
(-------------------------N
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Brane Skubic -predsednik, Sonja Ječnik — namestnik predsednika in člani: Marija Varacha, Pavla Pera-novič, Žvokelj Milan, Marica Kreft in Niko Srabočan. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
v____________________/
ŽENINU
DOLGO,
SREČNO
IN
ZVESTO
ŽIVLJENJE
IN
NEVESTI