Leto IV., šlev. 77« V Celju, toreK due 11. iulija 1922. Poftnioa glsčami ? Qimrafnt. i Studijska knjižnica 1^^ iV^B flT^H ^M ^B H^^^F ^wIm I . . Ljubljana ^^V ^V ^K ^H ^H ^H ^H ^^^^^K. ^V H ¦ dolž. i^tis ^^ ^m ^^^^V ^^^^^^A ^H ^^V ^H l^H ^^^^^VA ^BjB Stanc letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozcmstvo letno 120 Din. — Oqlasi za mm viSine stolpca 40 p. Reklame med lekstorn, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna Stevilka stane L0 p. vsak toreU, čeirfek In sobofo. II Uredniatvo Strossmajcrjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 55. Upravnistvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritliCje. Telefon St. 65. p=a Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. «=3 Občni zbor Zadružne Zveze v Celju. (Konec.) ZaüitiAiiti Zvezn v Celiu ie šiela koncem leta 1921 145 članic. rned njimi 61 rajiajznovk, 32 šulcedeličevk, 41 ni7.- nih gospodarskih zadrusr in i I obrtnih protfuktivnili zaurug. Od icli^ čianic jili inia svoj sedež na bivšcm Štajerskem 129, na bivšem Kranjskem pa. 16. Leta 1921 je pristopilo 17 zadrug, med njimi 14 na novo ustanovljenih. odstopilc so pa vsled likvidacije 4 zadruse. V gori omenjencm številu sedaniih članic niso vcč vpostevane priniorske. katerih jc Zveza z.n'iibila 34. Na tu jc govornik omenii marljivo delovanje Jia-eelstv.i, predvsem injjcgo- vih celjskih članov zk. ilr. Božiča, dr. Kukovca, dr. Kalaiia in Mirnika, ki so prevzcli v iKijbol.i kritienih časih Zve- zo (1. 1910, ob času znanih afcr jck-du Olavnc in Šoštanja in ob časn velike^a pomanjkanja denarja) ter .io s prcvid- nim m varčnim gospodarstvom spravili iia sedaiijo višino. Govornik se sporm- nja tudi sodeiovania izstopivših pri- inorskih članov naeelstva, gg. ravnn- telja Ulčakarja, nadučitelja Punčuha, velepos. Mikloviča in dr. Konrada Ja- ncžiča, ki pa dclujejo naprei v primor- skiii zadnižnih organizacijaii. eiiir.i opo- ri vsega kulturnega in gospodarske&a napredka našili zasužnjenih bra to v. V organizacijskem delu poroeila jc govornik opisal tfospodarsku razmere v Prekmnrju in Zvezrne posknse /a raz- širjcnjc- naše zadružne or^anizacije na tc kraje. Omenil je delo Zveze za elekt- rifikacijo dcželc, enega naših iiajnujncj- ših gospodarskih pro'blümov. katerega bi se in-orala po češkeni vzorcu tudi1 lo- titi narod iu skupšeina. Dalje jc govor- Tiik živo opisova! nczdravc razmerc ]>rl vnovčevanju naših knicti.iskih prodr.k- tov, osobito pri prodaji lcsa in /ivinc tcr poročal o korakih, ki jili .11; v r,- zdravljenjc teli razmcr storila Zveza in sploh slovensko zadnržništvo. Glcile našc^a lesnoffa trsa je izva.ial govorniK, da jc prišlo tako daleč, dn se z lcsno trffovino bavi že vsak Postopač. Naš ziiaiii solidni lesni trs prihaja s tem n«. slab .i?las — našc sodnijc so Dolnc nn- j-avnost oiganskih lcsnih tožb .— na drugi strain pa sta oškodovana proüu- cent in konzument. V tako nezdravln razmcrah sc vedno poiavi zadružni- štvo; prve lcsne zadru^e, v katere so se združili kmctje v svrho dircktnc, prodaje konzumentom. so žc nstano-v- ljcnc, -mod iijimi tudi jcdua. i>i'i ccljsM Zvezi. Istotako vladajo malo razvcsc- Ijivc raznicre na živinskein tr^». Oo- voniik je po prav drastienem opisu dc- Iovanja naših mesnih baronov in ba- rončkov došel do zaključka. tla bi mo- ralo zadružuištvo, kar se tiče nakupa in prodaje živine, dclovati v dvojili snneri: na eni strani bi moral:) vzeti v rokc naš živinski cksport. na drugt Mrani pa organiziraii prodaio plcmeii- skc živinc doma. Doslej še nimanio niti začetka tega /iidružništva, potrcba po njein pa je tako vclika, da bode c'o n]c- &i\ nedvonnio v najkrajšem času došlo. V poročilu o revizijskcm delu omc- nja ^ovornik. da jc lani Zveza opraviia 50 rednih revizij, sestavil.i bilanco pri 32 zadrutfah in opraviia informativnih in organizaciiskih obiskov pri zaürugah 36. Rezultati revizij so bili. izvzemši lormalne nap,akc\ v splošncm ugodni; začenja se ^ibatr tudi doslei mrtvo kinc- lijsko prodiiktivno zadnižriištvo (n- pr. mlekarske zadrujje). l^acunski zakljueek za 1. 1921 kaZc v tflavnem sledeče številkc: denarnc- X'd prometa ic bilo K 364,047.806.00; deležev K 189.590, vlo« K 30,1 S 1.503.--. krcditov K 16,323.575.—. nuloženega lienarja in gotovine K 12,739.795.lu, vrednostnih papiriev K 6S9.814.76, či- stega clobicka K 269.395.54. rczervc konccm leta K 487.155.64. Bilančue pu- stavke kažejo napram lanskim močan mipredek. V P'orocilu o Zvezineni bla^ovncin. oddelku, ki tndi kaže precejšeii naprc- dck Jiaprain lanskcmu letu. i)ovdarja jcovornik veliko važnost bolise organ>- zacije za zadružni nakup in prodajo žita v južnih krajih naše kralievinc. Se- daj je prisiljen slovenski konzument vzdržcvati in dajati dobičke neštevit- nim žitnim mešetarjem in prekupcem, ker ni organizacije za direkten nakup od produccntov. Foročilo je bilo vzeto z odobrava- njcm na znanje. Med sklepi, ki so bfii sofflasni, k treba omeiiiti onesa, ^la- sorn katerega se oproščaio elaniee vsen član.skih in rednih revizijskih prispev- kov. Pri volitvah so bili' izvolieni v na- čclstvo: dr. A. Božič kot predsednlk, nar. posl. dr. V. Kukovec in Ljudevit Plavšak (Št. Jur ob Taboru) kot pod- predscdnika, kot ClanL nacülstva pa Ant. Mirnik. dr. Crn. Kalan, Josip Vester, I^ranjo Roblck, Ivan Mermolia, dr. M. Oorišek, Anton Onus, Ivan Rebek, Srečko Kobič, Jože OoropeVsšek in dr. Rad'. Pipnš, v nadzorstvo pa dr. Josip Zdoišck ko. i-.^u.-cJnik. kot člani i.m Ignae Zclenko, Jakob Klemeneič, dr. Leop. Komljanec, Franio Pikl, Matija Ooriear, Franjo Kocbek in Ferdo Poli- šak. Opoldan se je vršil: v rcstavracijpi Nar. doma skupen obed, popoldan pa z!et na Stari grad. Zborovanje. ki ie potckla v najlep- Šeni soglasjn, je pokazalo resno deR> in streniljenje naše zadružne orgaivi- zacije, da kolikor možno fcovzdignc gospodarstvo na'sega. naroda. tcr t njim seveda tudi njegovo sociialno In kulturno stanje. Uspehi1 t"j$ra resnega. četudi ti'hcga dcla se kažeio oovsod — in to hi najlepše zad'osccnjc našim za- družnim delavcern. Dr. Fl^RDO KORÜN: Nokaj iz zgodovine celjskih grofov. j (Dalje.) ! Prvi Celiiin je hitro širil svojo moč | in vpli>' proti jugu; na Kran.iskern Je kupil vočja posestva. Koroški vojvoda Menrik ga je bil kta 1332. imenoval kranjskim glavarjem. voivoda Oton pa ga je potrdil za deželnega glavarja kra- njske. štajcrske in koroške slovenske pokrajiiJ'.1. ¦ Postal je tako mogočen, da se je lahko meril z vsakim velikašem v bo- gastvu in inoci; prosil ie ted,anjega ec- sarja Ludovika IV. Bavarca za pov>- šanje v srofovski slan. Ccsar .ira je irr. apri/lo 1. 1341. v imlostneni pisniu rcs povzdijvnil v prvega- eel.iskeira grofa. Friderik I. je bil dvakrat oženjen; prvikrat s saksonsko voivodinjo Ano, drugikrat z Dietmundo pl. Valsee, sc- stro štajerskega glavarja. Z drugo ženo jc priženil velika posestva in prišel v doti'ko s habsbnrškim dvorom. Iz dm- gega zakona sta se narodila Ulrik I- m Herman L, oba -popolnoma enaka očetn po trdncin značaju, samozavesti in hre- penenju po neizmernem bocastvu fn slavi. Ulrik 1. je bil posebno bojaželjen in se je mnogo klatil po voinah. Od t. 1345.—1347. se je vojskoval z ogrsklm kraljem LiKlovikom proti Beneeanom. Z Lndovikom brandenburškim se je bo- ril po brandenburski marki1, na Prus- kem, Litavskem; v konfliktih Vailsec- jev z moravskimi vitezi se je bojeval na strani svojih sorodnikov Vallsecjcv. L. 1354. je potova'I s kraljem Kar- lom, IV. v Rim, dve leti pozneje se jc bojeval na strani ogrskega kralja z Be- ¦ ^čani (1. 1356) in 1. 1359. se ie udelcZil vojske proti Srbom in I5olgarom. Ulrik 1. je bil kakor njegov oče dvakrat o- ženjen; prvič z Adelajdo, grofico eting:- sko (Ottingen), drugič z Adelajdo, gro- fieo ortenbiirsko; ta mu jc povila sina Viljema. Prvi celjski grof Friderik je umrl 9. avjiusta 1359.; naslednika njegova sta bila Ulrik I. in Herman 1. Ulrik I. je umrl y.e 26. julija 1368. ostavivši sina Viljema; Herman1 I. pa je !. 1372. zopet prejel nasi-ov celjskega irrofa. Cesar Karel IV. je namreč v dekret'i z due 3t. julija 1348. razvcljavil srofovski df- plom celjskih baronov zajediio z vseiwl milostnimi doloobami svojega prednika Ludovika bavarskega. Herman T. je imel iz zakona s Ka- tarino. heerko bosenskejra kraija, Ste- fan a I., dvoje sinov: ivana. ki je umr! že 1. 1372. in Herrnana II.. ki je po oLe- tovi smrti, 21. marca 1385. gospodoval sknpaj z bratrancem Viljemom do lcta 1392. Vi'ljem. • je spremljal Zismnnda, naslednika Karla IV. na vojsko proti Turkom: na povratku domov, je zbo- lel in urnrl na Dmiaju leta 1392. Grot Herman II. je bil mogoeen lji vpliven; po«redoval je pri mnogih prc- I>irih in bil 1. 1390. imenovan kranjskim deželnhn glavarjem. S kraijem Zig- mundom se je ndeleži! križarskc voj- ske; ker ga je na begu spremljaK mu je podaril kralj hrvatsko mesta Varaž- din z okolico in leta 1399. še zagorsko ^rofijo. Velikesa pomena za celjske «,'role je bila osvoboditev kralja Ztemunda iz jeee ravno po grofu Hermanu II. Neka- teri ogrski magnati so namreč kralja vjcli in ga vrgli v jeco; ko ie to celjsKf grof zvedel, se je takoi začei pogajatt ž njimi in Zigmund je bil takoj opro- ščen (1. 1401.). Herman si je štel v dolJ?- nost, da povrne svojeinu kralju uslugc. ki so jili kraljevi predniki izkazali nje- mn in nje^ovim dedom. V zahvalo ^a podelitev grofovskega naslova ga je reSH iz oblasti npornikov. S tern so se njune prijateljske vezi še bolj ntrdije. Kralj Zigmund je celo prosil Celiana za roko njegove krasne hčerke Barbarc; Herman ni hotel spooetka o tern nič slišati. slednjič pa se je udal prosnjani In prigovarjanjem raznih mogotcev ter privolil v ta nesreeen zakon. 0 islamu. (Dalie.) Vera, katero je Mohammed usta- novil, se irnenuje islam1 ti. udanost v Catulle Mendes: Kamen preskušnje. (Iz francoščine.) (Dalje.) "Oprostite, dame, jaz sem divji in ncroden, živeč v gozdu v družbi rncr- iascev in volkov, niscm navajen na hinavščino.« Phanetta Romanin jc rekla: «Ali bodete sprejeli riaš zapor?< »Zakaj lie,« ic odvrnil Pierre, ka- terega je d-ogodok zelo kratkočasi!. »Morate storiti vel'iko prisego.« »Tako veliko kolikor hočete.« »Prisezite pri Bogu, katerega po- doba je pred vami.« Pierre je radovedno ogledoval po- dolio dečka izrezano iz lesa. oblečenega v azur.no obleko in okrašencga s cvct- ücami. »Pri tej puneiki?« je rekel. Pri tej priei je vstal ves zbor, raa- ljuteii vsled te kletvine. »Punqika! Bog Ijubezni!« Sto glav je zmedeno vpilo. »Bog Ijubezni,« je ponovil Pierre. »la kip ni torcj deeek. o katerem sem mislil. Ce hoeete, da prisezem, ali sto- rim obljubo, prisezem pri svoiem rodu, pri imenu, ki ga prikrivam, prisejiirn, j da se podvržem vaši sodbi, dame.« 5 Vsaka je sedh zopet na svoje 'iric- sto. Phanetta jc rekla: »Bodete-li držali prisego?^ »Clovek ne govori kar tjavendan.« «Dobro, vi govorite pametno — ker veste česa ste obtoženi, branite se. lepi gospod.« Ker so se. ž njhn tako lepo pogo- varjalc in bile tako vl.indne. ni niogel Pierre damam nieesar odreer. Dobro- liotno je poslušal svojo obtožbo. IVa- enkrat pristopi neki trubadur. Bil je Qi- raud de Salignac, sun in tenak kakor Paliea, rujave polti, slovel jc daleč na l(-'krog. da zna brati najstarejše pisave. Ker je imel v svojem gradu lepo knjiž- nico, je znal vse, najbolj učeni so ?:a vedrto radi in z zani'manjem poslušali. »Navada je,« je začel, da se nobe- nega nepoznanega ne pusti k dvoru lju- bczni. Pokazatl mora, da odgovori pTa- vieno in resnično na nekatera vpraSa- uja, kr mu jih da kak učenjak. KaKl plemenite osebe ne poslušajo eloveka. ki se ne zna lepo in lično zagovarjatl.« Romaninova jc z tahkim mi^liajem odobrila govor in gospod Salignac je začel spraševati Pierra de Pierrcfeu1, držeč ka-zalec na koncu nosu. »Plemenitaš, s katerim govorim, bi mi-li povedali razdaljo, ki loci nebo od našega zemeljskega bivališča?« >Kako naj to vem? .Jaz nisem bil še nikoli v raju.« Giraud de Salignac se je s pomiTo- vanjem nasmehnil. »Poslušajte, razdalia je ta: Clovek. ki bi hodil neprestano in bi prehodil vsak dan petindvajset milj, bi1 hodil sedem tisoč sedemsto in pol leta. Ce je hodil prvi clovek, ki ga ie vstvaril Bog ves čas, mora hoditi še on milion osem sto dva in osemdeset tisoč tristo in štl- rideset dni, da pride tja. ker govorim jaz v letu ednajststo dva in petdesetem Oospodovega uclovečenia.« Zbor se je čudil tei učenosti, samo Pierru bi bolj ugajal'o, če bi ga izpra- ševale dame. »Dal vam bom drugo lažje vpra- šanje.« »Hitite,« je rekel Pierre. »Seveda se bom požuril. Vpra- šam plemenitega inoža. katera živai inia navado poslušati darno in povedati kako ljubko besedo?« »Ce nir nobene živali rnislim, d>a nobena.« »To se ne pravi odgovoriti. Žival, katera inia to navado jc podlasica.« »Zakaj, tcga ne razumem?« «Zato leer podlasica lepo posluša z ušesi in zajeclja.« Giraud de Salignac sc ie obrnil do dwra in rekel: »Ta človek ni vreden. Ja bi govorlt pred tem zborom.« Pierre se je ujezil in rekel: »Kdo pravi to, vreden ali nevre- den, to nobenega ni^ ne briga. Ko sem hodil po gozdu, sem vid'el spečo damo in sem jo puljubil na ustnipc. Preccj nc- iimen bi bil, ce bi tega ne storil in pri smrti mojega srea, še bolj neumen bi bil, če bi se tega kesal.« (Dalje prih.T Stran 2._ » :\ u v a ü u ü a « lommiimnn niirt<>iiinawniiiiwiimiiiiii"i' nnmu 11 —^«7L- voljo božjo. Središčc te vere je Koran, v katerem so zapopadeni vcrski, prav- ni in inoraini nauki. Koranu izkazujejo Mohamrncdanci prav mallkovalsko Če- ¦sčcnje. V tern sniislu je izrekel kalis O- inar baje tudi besede glecie aleksa'i- drinske biblioteke: »Ali stoji vse to v Koranu, potem je uepotrebno, cc pa ne stoji v njem, jc kvarliivo,« na kar so zažgali velikansko knjižnico. Tako rni- sljenje o Koranu ima vsak mohameda- ncc, to je pa smrtna obsodba vsakega razvoja in napredka. A yendar jc islam ! povzročil veliko gibanje v državncm in j meščanskem življcnju, kakor tudi nn. polju duševnega, imictnostnega in znan- stvenega življenia. da v nekaterih do- bali jc pokazal gotov procvit. Kjer nc za-dostuje Koran pomaga Sunna all ir- stno izročilo tako n. pr. obrezovanje. ki v Koranu ni omenjeno. Kjer odpo- vesta Koran in Sunna, jmi pomaga naj- j višia avtoriteta Imamov. Izma. ! Osnovni nauki islama so sledecl: 1. Samo en Bog je in Mohammed .ie njegov prcrok. (La illah ilia 'allah. wa Mohammed rasulo.) Mohammed je postavil monoteizem kot osnovni nauk j v nasprotju z mnogoboštvom paganov in nasproti trojici Kristjanov. Ta Bog Je po Koranu absolutni vladar, eeprav ga neštctokrat imenuje »usmiljenega in ml- losrdnega,« vendar otemne te lastnosti vsled nauka nes-premenljive predestl- nacije tj. Bog je vsa-kemu odločii vse j od vekomaj, toraj časno in večno dobro j ali slabo in človek nc more s svojo pro- ! sto voljo ničesar sprcmeniti. Udati sc mora popolnoma v svojo usodo (ki- smet). V sreči ali nesreči jc mohamc- danec neobčuten. Vclikokrat scm imel i priliko opazovaü, da si v nesreči atf stiski mohamedanec ni nič pomagal in ničesar storil, kar bi mu olajšalo teža- ve. Recc »males« nič ne de, pa je o- pravljeuo. V smislu kakor opisuje Ko- ¦ ran Boga via da jo tudi mohamedansKt j desp-oti. Koran pravi 21a večih inestih: i »Usodo vsakega človeka smo zavezaii j okrog njegovega vratu »ali Allah za- ; pelje kogar hočc ali ga prav vodi ko- ' gar hoce.« Koran naštevu dcvctincle- vetdbniki niegove volje ustvarjeni so iz svetlobc in nimajo no- beruh tclesnih potreb. Prvaki med n]i- mi so štirje: Oabrijel »sveti l)uh--, ki Je razodol Mohammedu Koran v odlom- kih, Michael, angel varuh Judov, Israii! (Rafael), ki trompeta na pozavno K sodnemu dnevu In Asrael. angel smrti. j Poglavar žchenue, pekia jc Malik, Rid- j wan je nebeški vratar. Vsak človek inia dva angela, ki zapisujeta njegova dela. Munkar in Nakir pa kličeta umrle «a odgovor. Hudič, Iblis ali Seitan, je bil v začecku angel, spoden Jc bil iz raja, ker ni hotel Adama moliti. r j Pod angeli so tukozvani 2iuni, ka- tere je ustvaril Bog iz ognja, odiikova- ni sd z nadiiaravnimi moCmi, vendar imajo telesne potreba, kakor ljudje, tu- di .so umrljivi. Delonia SO' verni, deio- ma neverni. Nevcrr.i Žinni skušaio priti sicer v nebesa, da bi prisiuskovali AI- iahove načrte, toda aiigeli jih obsujejo z zvez'dnatimi utrinki, da zgorc v prah ] in vpepel. Nad angeli in Zinni so ljudje kot najviSja bitja brez izvirnega grena Adama, kaiofemu je bib vsled njego- , vega kesanja odpuščeno. Uudjc so pa ¦ vsled njrhove narave nagnjeni h greliu. | (Dalje prih.) Dr. Ribar in NemcL Dr. Ribaf, znani tržaški politik, k\ .ie zapustil svojo z-cn> ravi'lno ravnati. Celjski Ncinci ga pi;- : zdravljajo, prhnorski Slovenci, ki zlve j tried nami, pa naj dr. Ribafu posljcjo lyrzojavno zahvalo. Kandidati za državni svet. Demo- kratski klub je po daljši disknsiji doloeil svoje kandidate za državni svet, in si- ce r v" zmislu tozadevnega prcdloga pod- odbora kluba. Demokratski kandidati so: dr. Stefan Sagadin, dr. Ivan Paleoek, dr. Tugornir AlaupoviO, dr. ?Jka Arangje- iovič, Mika Radivojevič, dr. Raciojc Jo- vanovič, dr. Joca Bogdanov, Laza Jan- kulovič in Velizar Vulovič. Tekom rar- prave o tern vprašanju med demokrati in radikali so demokrati zahtevali. naj bi bili sprejeti na radikalski ltsto tuc!i dva Mrvata in en Slovenec. Ker so ra- dikalci ta predlog odklonili. so zahteva- li demokrati, naj pride vsaj med kralje- ve kandidate en Hrvat. Demokratska lista za državni svet bo iutri nrcdložcna vladi. Klub SKS je danes naminiral svo- jega kandidata, namreč dr. Škaria. j Pcmiloš^enjc atentator.hi Sie.Uea. j Vlada je brzojavno pozvala z Bleaa I ¦ministra dr. Nitičica in Markovica.. Po- j m'iloscenie Stejiča je podpisano. Mini- stru pravde Markoviču je krulj izrekel svoje za'ii'paiije ter odkloni! ponndeno ostavko. Sporazuui z Italijo in poiniloščenje Ste.iiča. Zunanji minister dr. NinčiC m minisler pravde dr. Laza Markovič sta se vrnila z Bleda. Na damašnji seji mi- nistrskega sveta pričakujejo važnili ;n odlocilnih sklei>ov. V prvi vrsti pride v razpravo pojniloščenje atentatorja Stc- jiča. Stejič bo pomitoščen. Kralj izrec- Tio žoli njegovo pomilosčenje. Drugi va- , žni sklep bo isa tej seji storjen v zade- \ vi sporazum-a z Italijo. V političnih kro- gih sniatrajo, da prodre sfališče zn- nanjega ministra dr. Ninčtča in mi ni- st ra dr. Krstclja, ki sta za -odobreiije konvencij. Ninčič naglaša, ua ie čim- prejšnji sporaziuu 7. Italijo državna po- treba. Splošno ic opažati. da je bilo Pa- šičevo odklonilno statiSüe sieüe nev- tralne cone okoli Zadnv le ciinioniaticni mamever. Anieriško posojilo v finanduem orf- bor«. Minister Kumanudi je govoril !*. tm. v finančnem odboru o zunanjem posojilu, cigar prvi obrok 15 milijonov bi se i>onvbil za liopravo zelezniskesa omrežja. Poslanec Rajer je v imenu SKS zahteval, da se točno precizira, zakaj se je posojilo uporabilo in naj se upora'bi del posojila za zgradbo želez- nice fa Ljubljane prcko Kočevja do .Ta- drana ter proge Sevnica-Žt. Janž. -- Predsednik odbora Voja Veljkovic ie pazjianii, da je 40 poslancev predlagalo naj se s posojilom P'O-(lo- ; los Rossiji« priobčuje izvleček iz neke- \ ga pisma iz Petrograda: V cerkvenem ,zivljenju so neredi in razko!. Skuplna hvečenikov je priinorala patrijarha, üa ie podal ostavko ler je prevzela začas- no cerkveno upravo. Tej skupini nače- lnje peirogradski ¦sveceuik Vvedcnskr, | ki je talentiran govornik in inteligentcn I toda igra vlogo lutke moskovske vta- de. »Oazeta Varšavska« poroca, da jc pdjska vlada na nodhgi pogodbc v Rigi intervenirala v Moskvi zaradi a- j retacije katoliškega nadškofa v Petro- gradu. — Kolera. Kijevska »Proleta»- ska Pravda« poroča, dn se v iir/ni Rn- siji vedr.o bolj Sir! kolera. V Caricinu jc dnevno okoli 70. v Odesi in NMkolajevn okoli 50. na Krinru okoli 265 slučajev. Meseca rnaja je obolelo na kolcri veC Jjudi nego v celem lanskem lctu. I________________________________________________________________________________ ; | Geijsike m®*wm^ ! Srbska deca v Celju- Malo je pri-'l Jik, ob katerJh smo videli inc'nko sio- vensko dušo v tako lepem i.i iskveiicm razpoloženju kot zadnje dni. ko nas je i obiskala srbska deca-sirote. Društvc : /'Zaštita« v Beogradu, ki vzdrziije tarn vzorne zavode in solo za otroke, ki so v vojni zgubili oba roditelja in so brez pomoči in podpore, prircdilo je te tin? ziet v Slovenijo. S tern '-cietom izpn- polnjuje vzviseni tilj, dy sc mladina naše trocdine domovine medsebojno spozna in vzljubi. Sprejein, ki so ga jirivedili Celjaui tern srbskiin siroiam, . jc bil prisreen in vclicasten. Povdnrja- ino, da je to v veliki meri zasluga Kola jugoslovenskih sester podriižnice v Cc- Iju, ki je budno in neumon'o gledalo na to, da so se počutili srbski otroci pn nas kot doma. V petek pnpoldnc pn- speli so z vlakom iz Bcograda izletniK-1 v Celje. Na kolodvoru jili je nričako- valii tisočghiva množiea. občinsiva. Ob zvokih mariborske vojaške godbc m veselem vzklikauju navzočili so otroci izstopili lcr po kratkein ^ozdravn ocišii v sprevodu v mesto. Ljubek in ginljiv j jc bil' ta prizor: vsak je hitel in tekmo- val, da dobi za par dni takega otroka k sebi, da na ta način izk;i/.o ljubezen naslednikom onih, ki so za osvoboditev domovine dali kn in življenje. 62 srr»- skih otrok, ki so prišli s svojimi učiteiji in učiteljico, odborniki društva s preci- sednikom generalom Rašičem. je v pc- stri povarki roko v roki z našo lnhulino. sokolskim naraščajem in deco korakalo v Narodni dom. Najvišjr civiJni in voia- ški dostojanstveniki v Celjn so bili nav- zoči. Po obedu so naši gostje nživafi dobrote Savinje. Mladina Je bila vsa na- vdušena od krasote okoiice ter od ao- brot Savinje. V gručah so si ogledali uHisto ter prisli zvečer v mestni vn. kjer ie svirala vojaška. godba. Občin- stva se je nabraio v velikcm številu. Koncert je izzvene! v Kolo, ki so ga plesadi vsi prisotni. Drngi dan so bili o- troci na Starem gradu odkoder je T)!l Izredno čist in lep razgled. Prof. Mra- j vljak jim je v p.rimernem govoru raz- ložil zgodovino in pomen mesta- Lepa okolica in pestri kraji, ki so jih srbs?<;i otroci gledali. navdušila jih je tako, cJa so izjavili. da bi kar tu ostali v nasi j sredtni. Po obedu sprejela jc gostoijnt)- ua vinogradna hiša dr. Božiča otrokc m spremstvo ter jim priskrbela par leplli. neprisiljenih uric zabave in veselja. Vsi so bili bogato pogoščeni. Zvečer je mla- dina izvajala v veiiki dvorani Nar. do-ma v Celju koncert. Ko se je dvigal zasroT. stal jc v srcdini srbske mladine župan dr. Hrašovec, ki je mladino pozdravil. Ko se jc v govoru spominjal zaslug njili o- četov in mater za naše osvobojenje je marsikatcro oko srbske dece bilo v sol- zah. Po zahvali gcn. Rašiča ze lep sprv- tem v Cclju pričel je konccrt. Občinstvo, ki je veliko. dvorano popoinoma napol- nilo je vsem točkam bunio pritrjevalo. Pcvske točke in deklamacije je mladina prav lepo izvajala. Poscbno nas je vc- selilo, ko snio se iz izvajanj prepričali, da je vzgoja srbske miladinc velikopo- tezna ter sloni na izrecno jugoslovan- skcm programu. Lc tcžko smo zapustili lepo prireditev. Kaj naj rečemo o naSih malih gostih? Presenctilo nas je njih lc!>ü. vzorno obnašanje, n.jihova odkrito- srčnost in hvaležnost. V teh par urah. kar smo jih imeli pri sebi v svojih hišah in domovih, so nam sjlno prirastli 'R srcu. Spoznali smo se in prepričali, kako sorodne so naše duše. Slovo je bilo tcX- ko. Vsaka rodbina je pripeljala v nedeijo ziutraj svoje. varovaiice na kolodvor, ter jih le težko pustila dalje. Ko jc oci- drdral viak s srbsko mladinn ii? bilo .slo- vo tako neprisiljeno in iskreno, da ni ostalo med nami in med deco siiho nttt edno oko. Zdravo deca, sreena Yarn pot in vroč pozdrav vaši o/ii domovini. Sokolski ziet v Celju. Ta soboto in ncdeljo se vrši v Celju zlel celjske sokolske župe. Na letakih ie i)riobcen obcinstvu sporcd zleta. Opozarjamo po- sebno' na slavnostni pohocl Sokolstva po mestnih ulicah ter na popoklaiisfco lelovadbo na glaziji. Pri telovadbi na- stopi tudi vojaštvo. Pozdrav Sokolstva se vrši iz balkona mestnega magistrata. Po dosedanjih prijavah bo obisk tega ziet« prav lep in velicasten. Usmilite se osirotele in zanomar- .icne miadinc! !)ništvo zn zašeito dece in/inladine za sodni okrai Celie dehiic v tern smislu, da podpira ubogc sirote In posreduje red no oskrbo zaneinarjene niladeži. Nekaj sredsicv za to delo u- smiljenja dobi drustvo od poverjeništva za socijalno skrb iz Ljubliane. Ali ti dolKKlki so nnrogo prema.ihni nasproti velikanski potrcbi. Tukaj^nie drustvo za zaščito dece in mladme šteie danes komaj okolti 30 rednih čla.nov, ki pla- cujejo letno po 2 dinaria udnine in še tf iidje so samo iz Celja in neka.j iz bližnjc niestne okolice. Mnogo dobrosrčnih Celjanov je izrazilo željo. ;ia bi radi pristopili k temu č^ovekoljubnemu tlru- stvti; zato jc sk.lenil drustveni odbor nabirati članc s posčbno polo, katero bo v temu tednu raznasal i>o mestu in o- kolici sluga mestne osnovne sole g. Jo- sip Kmecl. Vsi, ki imate sree za dobro- delnost. ne branitc se pristopiti k dä plaeiijcjo. Na- vadno se pa telefon ne more niti rabiti; to velia žc zz\. lokalni promet sam, v vc- liko višji meri pa za promct izven inc- sta. Šc niti v lokalnem promctu iedaj v inestu samem se navadno oni dve osem. ki naj med scboj govorite, ne razumetc, ali ne sliši nagovorjena oseba sploh nlč. a-li tako nejasno, da ne more pojnntl zveze in smisla, a!i pa narobe, oseba, kl drugo pozove. Gotovo v oolovici shi- eajev si mora telefonski naroenik na drug način pomagati bodisi. da to, kar je hotel po ielefonu sporočiti, pismeno ali brzojavno naznani, ali se mora sam podati k dotični osebr na ustmenr raz- govor. Dvo.iiii trud. dvo.ina zaimicia, plačilo zaston.i. Društvo državnih nameščencev v Celjii. Pri zadnjem občnem zborti podal je pis. predstojnik Zorko statistiko o na- raščnjoči draginji v primeru k draginj- skitn dokladairf. StatistFko, ki znsluži p-o- zornost rncrodajnih činiteljev, da ae namrec takoj ukine maksimiranie za nižje kategorije in da se urede na novo ciraginjske dokJade sploh. priobčujemo v naslednjein: Cene z 20. junijem 1920 1921 1922 ml'eko 11 4 K 8 K 10 K mast i kg 48 K 90 K 120 K maka 1 kg \2 K 18 K 24 K slanina 1 kg 40 K 88 K 96 K krompir 1 kg 2 K 5 K 8 K sol 1 kg 4 K 9 K 14 K premog q 65 K 79 K 100 K goveOina J kg 24 K 48 K • m K obleka (fasona) 400 K 800 K 1200 K 599 K 1145 K I63S K Cene navodenim živi.ienskim po- Irebščinam so se torej od leta 1920 po- višale za 273%. Draginjske doklade so se pa za oženjenega uradnika brez o- trok povišalc za 35%, za poduradnika za 23X>%, za siugo za 11.8%. To pač ni nikaka prhnera k povišariiu draginje. §e hujše so pa prizadeti nižii ushiž- benci z mnogobrojniin idružiiiskimi čla- ni. Leta 1920 imel ;e sluga s 4 otroci mesečno 870 Din dragin.iske doklade. deines, ko se je draginja povišah za 273%, ima pa vsled maksimiranja 700 l>in, torej za 170 l>in mesečno manj kot v Ietu 1920. Našega neumornega po- slanca g. dr. Kukovca prosimo, da po- sveti tcj stvari svojo pozornost in pre- pričani smo, da bo rešil tudi javne na- meSčence kot je resil bolnice iz tc krize. Fašisti v Cel'm. NemSki ecljski list jih je že zasledil, zares strašno, kaj bo. gotovo so oboroženr z bombami in roč- r.imi granatami, gotovo bodo morili, po- žigali in pobijali. Nas §c niso obvestili o tajn-ih nacrtih, niogoey bo na bolj ncdol- žno sredstvo zadosüalo, da umolkncjo po cestah razni preglasni nemški nadu- teži in pevci, to sc bo opravilo bolj kTar- ko, če bi varnostni organi imdi za to nekaj več smisla, bi ne bilo v škodo. Splosna organizadia voj. invalidov, vdoy in sirot, pcverjeništvo v Celju, se tern potom zahvaljujc vsem daro- valcem, ki so s svoio dobrosrčnostjo pripornogli, da je prirejen cvetlični dan povoljno uspel. Obenim se tudi zahva- ljujemo požami brambi za niih naklo- njenost. Pri.iavni urad išče Franca 'l'oma- ] senega, kateri ima znance v Vrsacn. Policsjiske vesti. Najdbe: Vsota J Din 75 p, 1 ženska bela svileua bluza, 100 Din bankovec, 10 Din bankovec. Izgube: 660 K, ovratna verižica duble s pedobo »Malere Božjc« vredna 100 K. Ovratna verižica se je našla. La- stnik se naj zglasi pri M. C v Zvezni tiskarni nb 12. nri. Obrtni vestnik. POKRAJ5NSKA OBRTNA «AZSTAVA V CELJU 32. do 22. avgusta 1922. Odbor »Obrtsie razstave v Celju« bode v priliodiiiili diieh razposljal 'vseni razstavjialcem obvestila o sprcjemu njih prijavnic in nakazila določenih pro- storov. Vse P. v. razstavljalne tvrtifce se uljudno na-prosajo, da zaenejo po 2o. j'iiliju z dopošiljanjem razstavnih pred- inetov. Vse posilike naj se uaslovijo na »Javno skladiščc in prevozno družtio d. d. v Celju«, katera. tvrdka ie prevzela vsa v to stroko spadajoča dela za obr?- no Tazstavo v Celju. Da ne bo neljubrh n.eprilik in pomot. oznaciti ie treba na notranji strani voznih listkov »Za obrf- no razstavo v Celiu«. P. n. razstavijalce se opozarja, c*a •preskrbi odbor obrtne razstave vsa o- grodja za šotore v notranjih prcstorrh j poslopja. kakor tudi vse napisne table ! posamieznih tvrdk. Dekoraciio šotorov ! pa morajo tvrdke same preskrbeti. Uspeh obrtne razstavo ie popolno- ma zasigurars, ker se ie prigiasilo toliKo razstavljalcev, da bodo vsi prostori za- sedeni. V tern oziru treba. povdariati öa se ie obrtništvo častno zavedalo vefr- cega pomena razstave in bodo na isti 7-astopane vse panoge obrti in indnstrije. Razstava bo nudiJa obiskovalccm po- polno sliko nasc obrti in pokaza.la veli- kanski napredek iste v Casii našega o- svobojenja. Za okrepčila in razvedrila Vd bode preskrbijeno na zabavišču. kler bosta ob večeniih urah svirali dve godbi. Dolegacija ministrstva finaiic za Sloven'do razglaša: \. Po odredbi go- ! spoda ministru za finance I. br. 8725 z dne 9. junija t. 1. morajo odbori pri Na- rodni banki za liontrolo trgovine z d_cvi- zaimi in valutaim pri izdavanjn odobrcnj za uvoz odslej zahtevati od \sch nvoz- ! nikov, Jci ne prosijo odobrenja za nakup devize, pismeno izjiivo. kako so plačali aJi kako nameravajo plačati knpnino za blago, glede i:aterega ne zah-tevajo o- dobrenia za nakup devize. Prosilci jam- čijo moralno in materijalno za »avedfte v izjavi. Ce bi odbor smatral. da izpla- čilo kupnme ne odgovarja dolociioin pravilnika, ne bo uvozniku izstavil za- prošenega odobrenja ter vsak tak slučaj prijavH generalnemu inspektoratu z Iz- javo uvoznika in vsemi tozadevniini sPi- si v odlocitev. 2. üeiieralni inspektorar ministrstva za finance je z odlokom k I br. 7156 z dne 28. maja 1922 odrcdil: a) po rešenju Ministrskega Saveta I. br. 1957 z dne 25. februarja 1922 mora vse račune overiti trgovska zbornica. Ce pa je Tačunu priloženo spričevaio o izvora blaga, tpdaj mora biti to spričevalo ove- j rovljeno po irgovski zbornici. Ce pa s redloži prosilec račun ter ne refiekti- ra na nakup devize, se označi na računii. da se dovoljuje uvoz blaga v kolikor ni zabranjen po resenju ministrskega sveta C br. 13.381 z dne 1. marca t. 1. V tern primeru se označi faktura s pri- stavkom »brez prava na nakup devi- j ze«. b) Odbori za promet z devizarni in j valutami ne smejo izdajati nod nabenlm pogojem odobrcnj za nakup deviz in va- lut v drugi valuti kot v valuti drzave. v kateri je izstavljena faktura odnosno potrdilo trgoskc zbornice o izvoru bla- I ga. Cc se torej glasi faktura na drugo valuto kot valuto države, od kjer jc blago, se izdava odobrenja na valuto države, iz katere se je blag» izvoziK) in sicer proti vre>dnosti, ki odgovarja vsoti naznačeni v fakturi. V praksi se bo torej izdajalo odobrenja za fakture iz Nemčije v markah. iz Avstrije v av- strijskih kronah, iz Švice v švicarsklh frankih ltd. predpostavljeno, da so taKe fakture potrjene po kompetentnih, nem- j ških, avstrijskih, švicarskih ltd. zbor- uicah. 3. Da se ne zavlačuje rešitev prošenj in izdaja odobrenj, se stranKe j ponovno opozarja na obveznost kolko- vanja prošenj in prilog in sicer se mo- rajo kolkovati: a) prošnje z kolkom 2 c'rinaria; b) obveze z kolkom 2 din.; c; 1 vse druge priloge z kolkom 50 par; d) /d vsako odobrenje se mora priloziti prošnji še posebej kolek za 5 dinarjcv. iVosnje, ki ne odgovarjajo tern predpy- som, bodo odbori za promet z devizaml in valutami odslej odkhnjali. Carinjeii.je luksuznega blaga. Po za- konu od proracunskih dvanaistinah za lriesec julij je ukinjena prepoved uvoza luksuznega blaga z dne 1. marca t. 1. in je uvoz vsega luksuznega blaga zopet počenši od 4. julija t. 1. dovoljen in sicer se ima plačati razven carino za luksuz- no blago šc. luksuzno takso. ki je dolo- čena v Uradncm listn št. 11. iz leta 1921 s 300 odstotkov pribitka. Predmete. ki jih potrebujeio industrijska in bbrtniška podjetja za lastno porabo plačaio na pod- iagi pre'dhodnega odobrenja generalne direkcije carine Ie polovico luksuzne takse. Ta brzojavna naredba ie dospela ?. dne 7. julija na vse carinarnice in sc s tern momentom izvršuje. Razen tcga je dovoljen carine prosti uvoz streSne in zidne opeke v svrlio pospeševanja stavbene podjetnosti. Turistika io sport. Duiiajski »Sport-Tagblatt« st. 1S1 z 'Jne 4. julija i. 1. prinaša sledečo za za- grebške športne kroge značilno notico: >'Novoiistanovljenim državam in njiho- \ iin narodom se res ne da nikdar ustre- ci. Nedavno se je vršrla v Zagrebu nogo- inetna tekma med reprezeutancama Jugoslavije in Češkoslovaške. o katerr je naš list porocal pod naslovoni =Jugo- slavija - Ceškoslovaška"«- Prcd kratkim Pa smo dobili dopis s stevilnimi podpisi in sledečo vsebino: »Protestirarno nai- I odločnciše proti poročilu v Vasem cenj. I listu st. 177 z dne 30. junija t. 1., da so | zmaga'li Jugoslovani. To so bili Hrvatr. ' Prosimo, da poročate v bodoce jm;vilno, ; ker živijo v Zagrebu samo Hrvati. Sporr- tagblatt« pristavlja nato: »Clovek se nik'dar ne nauči vsega! Doseda.i smo mi- slili, da reprezentiralo Jujroslavijo tudi Hrvati. Ta dopis nas je pravilno pod- učil. Konštatiramo torej, da ie tekmo- va-la sicer Jugoslavia, da pa so bili igral- ci sami Hrvati. Nikdar pa se ne strinja- iiio s trditvijo, da bivaio v Zagrebu i sami Hrvati Bo pač tudi neka.i Srbov in Slovencev med njimi!« Zaninia nas, kdo so ti dični «hrvatski športniki«. k\ so odposlali fa nesramen, ali bolje rečeno, otročji dopis in če se je so zgodilo x I vednostjo Jugoslovanskega nogometne- ga saveza v Zagrebu. Ti gospodje bi rao- ralisvedeti, da ie velika cast za nje, ako smejo prcd svetom reprezentirati »jugo- slovanski šport. Če bi bili v tej> tekm? tepeni, potem bi gotovo trdilk da so i- grali sami Slovcnci in Srbi! »Oemie- mani«, sramujte se! D *$ p i s L Koiijice. (Nemškutarska predrziiost.) Ker se je v časopisih objavilo, d:i zan- tevata tukajšnji trgovec Pretnar in njegova žena Pretnarca od strank, da govorijo v njih trgovini nemški, si je hotel Pretnar ohladiti svojo jezo nad pomočnikom tukajšnjega brivca, kaie- rega sumniči, da je povzročil dotični tiu- pis v »Novi Dobi^< in »Taboru«. Precf nekaj dnevi je prihrul Pretnar v briv- nico, v kateri je bü navzoč Ie pomocnik ter tega nesramno opsoval in zahteval od njega, da mora pozdravljati njegovo ženo Pretnarco nemški, ne pa z »Zdra- vo«. Slednjič ie Pretnar pomočnika dc- jans.lvi napadel. Ko se mn pa jc ta pn- stavil v bran, jo je junak Pretnar oc- kuril urnih krač iz brivnice po trgu proti svojemu domu tako, da so se mu celo njegovi tovariši nemškutarji na ves glas smjali. Upamo. da se boae vendar enkrat v Konjicah naSel oni pn- sji bič, ki bode tega predrznega nem- škutarja naučil onih manir, katcrim se bode moral privaditi, ako hoče ostatS v Jugoslavia. K" Dv»evna k^ötnika. Avgusta odidc kraljeva dvojica Iz Bled a. Listi poročajo, da odpotujcta kralj in kraljica začetkom avgusta iz Bleda v Dubrovnik. Iz poljedelskega ministrstva. V po- ¦ljedelskem ministrstvu jc imenovan za šefa kabineta v činu načelnika II. raz- reda Miloš Stibler, inšpektor in vršilec dolžnosti splošncga odelenja. Darilo. Sokolsko društvo na Vran- skem je prejelo od br. Ivana Brinovca v dar 400 K in od neimenovanega v spomin rajnega br. Ivana Jakšeta 1000 kron, za katera darila se odbor za- hvaljuje. Mesto veiica na grob pokojnemu naducitelju Francu Zopfu je poklontro Celjsko učit. društvo 400 K za revne o- troke osnovne Sole v Pristavi, kjer je rajni ncumorno deloval nad 25 let. Učiteijstvo in vojaško službovanje. Ministrstvo za vojsko in mornarico je ugodilo prošnji prosvetnega ministrsT- va, da morejo učitelji in učiteljiščni ma- turanti izpolniti svojo vojaško dolžnost za časa velikih pocitnic od ). julija do 1. oktobra. Nadalje je min. svet odobril predlog prosvetnega minjstra. da mo- rejo prejemati ucitelji za čns vojaškega službovanja vse svoje prejeinke. Uči- teljstvo 4. amiiie, Slovenci in Hrvati, je že nastopilo svoje službovanje v Ce- lju, tvori lasten odedelck in je nastanic- no v vojašnici kralia Aleksandra I. Važno za druStv». Občeslovensko obrtno društvo v Celiu ima v zalogi tf- skovine za društvenc članske imenikc. Tiskovine so izclelane na močnem pr*- pirju pregledno in tako praktično. da se pri vsakem imenu poleg vseh po- trebnih 'oscbnih podatkov lahko lris- sečno vknjižuje tudi plačana članarina. Ena pola zadostuje za 12 elanuv za If let. Cena znasa Din L50 za polo. S to tiskovino bo ze'o ustreženo mnogim liruštvom, ki radi pomanjkanja prak- tičnih tiskovin dozdaj spioii niso vodila clanskih imenikov ali pa so clane vplso- vala .Ie na mesečnih plačilnih polah. Ti- skovine so na vpogled v tajništvu Ob- česlovenskcga obrtnega društva v Colju, Prešernova ulicji 3, kjer se jin lahko tudi naroči. ŽelezniČarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljjubljani se jc preosnovala z dnem 1. iulijem 1922 na podlagi za- kona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 Ur. 1. St. 62-22 v ekspo- zituro osrednjega urada za zavarova- nje delavcev. Interesenti se opozarjajo, da naslavljajo odslej dalje vse dopise na naslov: »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava II v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje štev. 3/H. Družba sv. Ciriia in Metoda spo- roca tern potom vsem svo.fim podružnV- carn, da jih bode obiskal po možnostl v teku julija in avgust.i družbeni pisarni- ški tajnjk. Pri tej priliki bo razpravljal s podružničninn odbori o aktualnih za- devah, o orgunizaeiji ter o vsem, kar je za družbo in njeno kulturno deio važnega. Vsaki podružnici bo sporočil svoj priliOvl po dopisnici. Podniznitne odbore prosimo, da mu biagovoüjo iti na roko, da bo mogel čim več podruž- nic obisknti in dclo temciiito organiz?- rati. Gad ga je pieül. Pri nabiranju iagod je posestnikovega sina Alojzija Toma- žiča. iz Lisičjega pri Orosuplju pičil gad v levo nogo. Oddali so ga v bolnico. Cudno je, da se je letos pojavilo nena- vadno veliko kač in gadov. Samomor polkovnega blagajnlka. V Osijeku je bila blagajniška uprava taankajšnjega i>olka povcriena poročni- kii Dragotmu Peharju. ?Avc\ je baje zelo razkošno ter je iz polkovue blagaj- ne poneveril znatno vsoto. Vojaška o- blast ie nenado-ma odredila skontracijo blagajne. Pred skontracijo se je poroC- nik Pehar ustrelii Volkovi v kočevskih gozdüi. Blizu Tiefentala v Koeevskem okraju so se te dni pojavili volkovi ter raztrgali pet ovc na paši. 14 letni pastir ie teke! domov povedat, da so volkovi napadli čreco. Domačini so nato volkove prepodili, pred no so med credo napravili še večjo 'škodo. Računske listke »Družbe sv. Ciriia in Metoda« so sklenili nvesti gg. plačll- ni natakarji pri svojem zborovanju dne 30. junija po vseh restavracijah, kavar- nah in gostilnah v Ljubljani, kakor tu- di v drugih mestih in trgih v Sloven!]!. Slavno občinstvo vljudno prosimo. aa ne odklania plačilnili listkov. temveč jili vsepovsod zahteva. Narodna zavest m obrambeno delo C. M. družbe zahteva obulus na oltar rcisega kulturnega üe- iovanja. Družba vrsi še dalie veliko in ncsebično delo, da spasi tudi one, ki so v nevarnosti, da utonejo v tujčevlti valovih. Kaj pa trgovine? Ali bi nr mogle tudi te uvesti družbinih listkov? Ena kronea pri neštetih velikih racumn kaj se to pozna. l^ružbi bi pa bilo zlastl v teh težkih Casih zelo pomagano. F*o- Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 77. POSOJILNICA V CEL1U NARODNI DOM Stanje hran. viog čez K 52,000 OOP —| Vrednost rezcrv čez K 14,000.000 — Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po 4l|2°|o bsr»ez odpovedi, 5 - S'^Jo z odpovedjo, veßje sfalne naložbe po dagovoru Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje. Registro«. fcreditna in »tawbena xadrugazom.zav. ^äISm ^efternova ul. S5 V «eyU "LASTNI DOM" _____ ........11 MM | Sgirejiema hranilne wiogfe in jäh F obi*o«tii5e po 41/a°/o S*if i in pol K od sto, proti odpovedi (5%) pet od sto »lejte v Avstrijo, vsepovscd so uveöe- ni listki za Siicimarko in Schulvcrem. Pofflcjte v Trst, nofaene gostilne, ne kavarne, da ::iti Spelunke ne dobite brcz plačiinih Iistkov Lege nazionole. Ali na] bomo saimo Slovc.nci tako brczbrižen narod? ¦ Pred ogledalom more vsakdo vsaki dan opažati kako so lcpše in mlajše iz- gleda, ako se uporablja lckarnarja Fel- lerja že čcz 25 let priljubljcna in prizna- na sredstva za lepoto: Fellerjeva »Elsa« pomada za lice, Fellerjeva »Elsa« Tano- china pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupaj s postnino 80 kron). Fellerjevo «Elsla«Milijno mlečno milo, najboljšc »milo lepote«. 4 kosi po- štnine prosto 120 K. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 356. Hrvatsko. pom Narodno gospodarstvo. RAVNANJE Z VINOGRADI PO TOCI. Razločujemo tri štadije škode po toči. 1. Listje je priluknjano in uekatere jagode in mladike so natolčene! Najmi- lejši štadij, v katerem ie treba paziti le nato, da se prepreči nastop peronospo- re In oidija, ki sta po toči poškodovanlm trtam posebno nevarna. Tako.j po toCl skrop-iti in žvcpJjati! 2. Listje je vso raz- česano in razccfrano in visi deloma navzdol; mladje in grozdje je mocnejQ pobito; vrhovi mladik so natrti in po- lomljeni in vise navzdol! V tern štadlfu je natrto in polomljcno rnladje in groz- dje ter razcefrano listie naiDoprej oci- straniti ter šele potcm vinograd poškro- ¦piti in pozvepljati. Tukaj se grc ra vzgojo novcga zdravega perja in novih vrbov iz zalistkov. 3. Listje, grozdje m vrhovi so po večini odbiti in le ponajve«? golo mladje štrli, močno pobito in ra- njeno, kvišku. V tern štadiju se mora od- rczati vso mladje nazaj na krajše Jn daljše reznike (odstraniti je vse mocneje natolčene in ranjene dele jniadik) na dva do štiri očesi, pri čemur se evuntuelrio tu pa tain na posameznih mladikali na- hajajoči grozdi seveda tudi puste. Ob enem je tudi tu pa tarn se mojroče se na- hajajoci razees rani iti razdrapani list odstraniti in še le potem škropiti In žvepljati. Tukaj se gre v glavnem za vzgojo novih, zdravih mladik, ki1 nam zasigurajo vsaj delno trgatev v prv liodnjem letu, ki bi drugače, ee pustimo pognati iz neprikrajsanih rniadik kar na stotine poganjkov, od katerih nobe'uen dozoreti nc more, sigurno izostaln. Ccm- bolj ravno v razvoiu zadene toča vino- grad, tim boljši bo uspeh takega rav- nanja v obče. Če se poiavi toča tako močno še le proti jeseni, ko so že 7iila- dikc deloma olescnele, se wri rezi od- stranijo le zeleni, neoleseneli deli mla- dik. Kar se tiče škropljcnja po toči po- skodovanih trt, sc morajo iste, če se jih hočc obvarovati katastrofalnega na- pada po peronospori hi oidiju, skropitt in žvepljati takoj po toči1 in se mora to delo izvršiti najkasneje v Par dne)i. Škropiti se mora z najman.ie dveodsto?- no galieno - apneno zmjesjo, ozir. bosna- pasto ter nekoliko mocneje. kakor zcira- ve vinogradc. Naiveejo pozrnost pn ravnanju z po toči poškodovanimr vino- gradi je posvetiti pot cm pletju, to jc Iz- biranju pognanih mladik. Le ncobhodno potrebne, najmočncjše poganjkc jc \ru- stiti in naprej gojiti. Vse Jrugo je oa- straniti. Tudi je zalistke pridho obirat!, oz. čc sc gre le za vzgojo novega listja, jih je nad prvim normalno razvitim pe- rcsom od"ščipniti. V ostalem je zelo va- žno. da se po toči poškodovani1 vino- grad i drže plevela prosto in da se pricl- no rahlja zernlja, kar zelo pospešuje zacclitev ran in ojačenje oslabelih trt. Vinarski ravnatelv Puklavcc. Izdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šhnnlc. Proda se bela lBsena otroija postelja z madraco, dobro ohranjena. Naslov v v upravništvu »Nove dobe.« Bacvarsbe FadnihB troži odmah flnqlo iwsL pefroIejsRo 11 Zogpeb StFOSsmojEFova ul. 6111 ZAHVALA. Vsem, ki so sočustvovali z menoj ob izgubi mo- jega soproga, gospoda Franca Zopf nadučiteljja v p. izrekam najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem vsem gg. tovarišem od blizu in daleč za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu; g. P. Kurbusu za nagrobni govor in g. dr. Brescharju, ki je blagemu pokojniku lajšal zadnje dneve. Lepa hvala tudi cast, duhovščini in vsem drugim, ki so ga spremili k počitku. Spodnja Hudlnja 10. julija 1922. Marija Zopfova učiteljica v p.a wdova. Stov. 1262?22. Razglas. Javno obvezno cepljenje koz malih otrok, to je prvocepljencev, se vrši za mesto Celje v Četrtck, dne 13. juEija 1922! ob 1. (13.) uri v magistrate dvorani. Mestni magistral ceJjskf, dne 8. julija 1922. Župan dr. HraSovec s. r. Tovarna Iončarskih izdelkov v kateri se je dosedaj izdelovalo lončarskc peči, po najnovejžih vzoreih, kahle za Stedilnike in stavbene okraske itd., se radi posestnikove bolezni da v najem, event proda s celo opremo, modeli in pritiklinami pod ugodnimi pogoji. Prodaja se lahko takoj izvrši. BMihaeB ABtziebler* pos. in lončarski mojster 2-2 CELJE, Kapucinska ulica Stev. 1 ST*LF Proda se močan, dobro ohrstnjen in plalnena streha za koleselj po ugodni ceni. vec pove Ivan Stefelovnlk, kovač Smartno ob Paki, pošta Rečica ob Paki. Vajenec z dvema gimn. razredoma se spre|me v drogerijl ,S25.^ITÄSS Celje. -------- 758 2-1 -------- Isce se v najesn 737 5-3 dobraidoGO psf Hna v mestu all na deželi. Ponudbe pod »Spreten« na upravništvo ,Nove Dobe'. Sprejme se 742 2—2 učenec ifi hlapec za tapetnSško obv-t pri Oto Josek-u, Celje, Glavui trg. pridnega, iz poštene hiše, s primerno Solsko naobrazbo, sprejme trgovina z 732 mešanim blagom 3—3 30S. 3ogfldiO, Gelje, Glauni trg skupaj spadajoče, najbolj pripravne za juvelirje, modiste in galanteriste, se prodnjo. Iste so skupaj dolge 5-20 m 260 m visoke in 40 — 45 cm globoke. Barvane so črno, okna in vrataso iz celih šip in hrbet teh omar z zrcalnimi Sipami obložen. Podsta- vek ima 16 preclalov, nadstavek pa zelo okinčan in z uro opremljen. Te omare se prodajo in ogledajo v Celju« Glavni trg stev. 9. 747 3-2 Kupujern po najvišjih dnevnih cenah: 760 4—1 llpovo cvetje, jedilne gobe kakor ludl različna zdravllna zelišča, korenfne f. t. d. Ponudbe se prosi na V. H. ROHRMANN, Ljubljana. Za društva! Vsakovrstne Za občine! častne diplomc, spomenice po vsaki želji in obliki ročno delo v najlepših narodnih motivih izvršuje Zvezna tisUarna \? Gelju lopi večjo mnolino ttoviii i\i Ponudbe na: FRANJO KALAN, trgovec, Celje. Priročen vozni red veljaven od 1. junija 1922 ima v zalogi ZVEZNA TISKARNA kakor tudi knji- garna Goričar & Leskovšek v Celju. Cena Din 6-—.