Mesečno.
a listu: —
. . K10-— 5-—
• s lì 'J
. .	» 2-50
. . , !•-
Suttaj Avslrljte : ——— Celo leto . . v L5‘—
^osam«3EH;C Številke —. so vluarjev. —
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: pni večkratnih oznanilih velik popust. —
„Straža“ izhaja v poiw deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaj*
©radništvo in upravništvo: Maribor
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo
.«©roška ulica. 5. Telefon 61. 113,
w
CmovojnikS dcbUo dopuste.
Grška pred važno odločitvijo. — Grški kralj se posvetuje z voditelji strank. — General Dus« manis zopet šef grškega generalnega 'štaba. — Danes nov posvet grških voditeljev in generalov v kraljevi palači. — Hudi boji med Eusi in Nemci severno od Varšave. — Neprestano boji
za Carigrad. — Papež pripravlja mirovne predloge.
Sijajno zadoščenje koroški slovenski dnkovše ini.
Pastirski list novega celovškega knezoškofa.
Celovški knezoškol dr. Adam Heiter je izdaji pastirski list, s katerim naznanja, škofij anom svoj nastop in jim razlaga one resnice, ki se mu zdijo za sedanji čas najbolj primerne.	Prevzvišeni knezoškol,
pod kojega midp-astirsko palico spada tudi lepo število školi j ano v našega slovenskega rodu, je s tem pastirskim listom ‘dokazal, kako bistro motri časovne dogodke, kako jih trezno in pravično presoja, pokazal pa tudi, da noče biti kakor „«canes non valentes latrare, viđentes vana, dormientes, et amantes somma“, kakor psi, ki ne znajo lajati, ki gledajo na ne-čimurnost, ki spijo, in ki ljubijo sanje“ (Is. 56, 10). Posebno pa bo pastirski list razveselil koroško slovensko duhovščino, kajti knezoškof govori v njem tudi o zapiranju nekaterih njihovih sobratojv začetkom vojske, in sicer govori kakor dober ljubeč oče k svojim bridko izkušenim in trpečim otrokom. V listu poziva, da naj tem duhovnikom škol in verniki v krščanski ljubezni izkazujejo svoje sočutje. S tem nastopom si je novi knezoškof gotovo pridobil srca vse svoje duhovščine, kajti v nesreči dvliga človeka vsako znamenje ljubezni, bočim ga sovraštvo in surovost le tlači in mu jemlje pogum za vse boje in napore. Ob enem pa bo ta pastirski list ostal v zgodovini katoliške Cerkve sijajen dokaz, kako zna in mora katoliški škol združevati patriotizem z odkritim, neustrašenim nastopom za katoliško Cerkev, njene naukle in služabnike. Zanimiv odstavek v pastirskem listu krškega knezoškof a ‘dr. Adama Heiter se doslovno glasi:
„Resnično, narodi so se združili zoper nas, da bi nas uničili. Kljub temu pa smo dozdaj častno zdržali zoper veliko premoč, ker nam je Gospod poma-
gal — in. on bo še nadalje'pomagal. Zaupanje na Boga bo najšim narodom ohranilo tisto edinost, ki se je začetkom vojske tako krasno pokazala. „Kraljestvo, ki je v sebi razdvojeno, bo pokončano“ (Luk!. 11,17), pravi Kristus. Edinost pa daje moč. Torej proč v teh težkih časih z vsem, kar razdvaja. Proč z vsem stanovskim in strankarskim prepirom, proč z vsemi sebičnimi in malenkostnimi občutki. Biti moramo eno ljudstvo bratov, ki se v nobeni težavi in nevarnosti ne ločijo. Tu je moja škofovska dolžnost, opozoriti na neko nikakor ne veselo prikazen, ki se je pojavila, že začetkom vojske. Tedaj so \ se pojavile po naših in tujih časnikih govorice o krutosti in pregreških katoliških duhovnikov in menihov v [Belgiji in drugod. A ker so bile hujskanje povsod enake, se je jasno spoznalo, da so na delu one skrivne sile, ki imajo po svojem mojstru in učitelju Priihcozu (Voltairju namen, uničiti sv. katoliško Cerkev. Namenoma in brez strahu so skušali v tem velikem času, ko jim verska prohuja ljudstva ni bila po volji, sv. katoliško Cerkev in njene služabnike izpostaviti zaničevanju. Toda laž je imela kratke noge. Nemški poveljujoči generali so s svojimi odločnimi izjavami onemogočili obrekovanje in tudi luteranski ogrski ministrski predsednik Tisza je govoril moško besedo, s katero je branil katoliško duhovščino preb obrekovalci.
Bridko me je bolelo, ko sem zvedel, da so bili v času splošne razdraženosti začetkom vojske zaprti nekateri koroški duhovniki in so bili obdolženi nepa-triotičnega obnašanja. Najbolj divje govorice so se tedaj širile. Tem bolj pa sem se razveselil p oročila, da, so vsi ti duhovniki bili oproščeni, ker se je pri preiskavi izkazala njihovjai popolna nedolžnost. Ker so toliko hudega pretrpeli, jim komo gotovo v krščanski ljubezni Izkazovali svoje sočutje.
Pri tej priložnosti bi vse vernike svoje Škoiije prosil : bodite pravični — kakor ste to že večkrat pokazali — vedno tudi proti duhovskemu stanu in ne pripisujte pregreške enega duhovnika celemu stanu, ali pa katoliški Cerkvi. Ako se kateri duhovnik pregreši, kakor n. pr. lotrinjski duhovnik, ki je v pretiranem nacionalizmu, tej spaki prave ljubezni do naroda in domovine, obl izbruhu vojske zbežal k Francozom, potem naj verniki mirno prepuste kazen za ta pregrešek sodniji, strogi obsodbi škofov in nezmotljivi sodbi božji. PregreŠki se najdejo v vseh stanovih, tudi med uradniki, učitelji, delavci in kmeti. Pa bila bi vnebovpijoča krivica, ako bi za pregreške posameznika delali odgovoren celi stan.
Posebno v teh težkih časih se moramo vsega o-gibati, kar povzroča needinost in. vse zapostaviti, kar loči; le eno misel moramo gojiti, namreč da moramo biti edini bratje, da bomo mogli tako vzdržati y tej strašni vojski, dotlej da nam Bog podeli zmago, kakor upamo.“
Kaj pišejo in čitajo v tem času Nemci ?
Dr. —v—. V teh resnih čatsih je vsled stroge cenzure nemogoče pisati o predmetih, o katerih je pa drugim z njihovega stališča dovoljeno. Zato navajamo tukaj samo, kaj pišejo v tem Času Nemci, kake knjige se prodajajo v velikem številu po nemških knjigarnah. Knjiga, ki je izšla že v 17. izdaji, in ima priporočbo nemškega prestolonaslednika, se imenuje n „Des Deutschen Reiches Schicksalsstunde, von H. Frobenius, Oberstleutnant a, D.“ Prva izdaja je izšla že marca 1914. V njej se razpravlja v preroškem duhu, kako bo prišlo do vojske inöd trozvezo z Nem-
LISTEK.
Moji doživljaji v vojski.
Iz dnevnika četovodja Franca Strmšek iz Konjic (iz severnega
bojišča).
(Dalje.)
jVIII.
V naši bližini je bilo menda okrog 200 topov, M so podali, da se je zemlja tresla že skozi tri dni.
Dne 18. oktobra zvečer dobimo povelje : naprej !
Nekako tesno mi je postalo pri srcu. Nagnem se k Ivanu in rečem:
„Glej, zopet gremo v krvavo klanjd in v smrtno nevarnost. Sovražnik je močen, ker se ne umakne, če tudi že tri dni naši topovi bruhajo1 smrt na njegove postojanke. Prijatelj, drživa skupaj! Ce bom jaz težko ranjen, spravi me nazaj, prosim te! Ce pa mrtev obležim, vzemi mi uro ter denar. Denar obdrži sam, uro pa izroči mojemu ljubemu očetu v spomin, če še prideš kedaj v moj mili kraj. Tudi piši mojim stari-Šem, da naj ne žalujejo, saj gremo dobro pripravljeni v smrt za ljubljeno (domovino. 'Sicer se pa vidimo nad zvezdami. Pač pa naj dajo darovati eno sv. mašo in naj molijo ;za me. Tudi mi naj odpustijo vse, kar kedaj ni bilo prav. (Tudi ti, ‘dragi Ivan, se me spominjaj!“
„Ne govori vendar tako“, me preseka tovariš I-van s solzami v očeh. „(Meni pa ti ’stori, kar, želiš, da bi jaz tebi, Franci.“
Podala sva si roke.
Pol ure pozneje smo se spustili v) švarmliniji iz gozda. Bilo je že temno. Pred nami je grozno pokalo. Prodiramo. Toda posebno hudega odpora nismo več našli tukaj. Na neki njivi se za silo po noči ukop-ljemo.
Drugi dan, dne 19. oktobra, okrog 2. ure, gremo naprej.
Kmalu smo s sovražnikom v stiku. Ziatčneino i močno streljati. Oglasijo se pa ruske strojne puške ravno pred nami. To opazijo naši topničarji. Hitro pošljejo par salv karteč pred nami v ruske rove. Zadeli so tako krasno, da smo videli, kako so’ trupla bila vržena visoko v zrak in zemlja skoro do oblakov. Tudi nam nasprotno strojno pušjko so ubili z moštvom vred.
Ali Rusi so vstrajali, kolikor jih je ostalo pri življenju.
Mi gremo v hudem ognju naprej. Moj poročnik je večkrat zaklical k meni:
„Ne od mene, Strmšek!“
Poleg mene sta bila tudi Ivan in Lojze,/Molk, doma iz Logatca na Kranjskem.
Pogrešal pa sem Mara. Iščem ga z očmi in zapazim, da gre vedno bolj na desno za svojim tovarišem, četovodjo Maurijem. Ta je bil korajžen mož, dober strelec in je že marsikaterega Rusa spravil tja, Kjer ni muh. Pred mobilizacijo je bil na Nemškem in se je še le eden teden poprej, predno je odšel na vojsko, poročil.
Ta dva sta šla skupaj. 'Menda bi bil tudi jaz šel za njima z Ivanom, ko bi naju ne bil poročnik pridržal.
Storil se je že mrak, a mi nismo nehali streljati, dokler nam ni zmanjkalo patron. Z Ivanom sva jih šla iskal k ranjenim in padlim vojakom, če tudi je to bilo zelo nevarno.
Prišli smo na približno 150 korakov do sovražnika-
Kakih 1000 korakov od nas je gorela vas.
Reklo se je, da bomo naskočili z bajoneti, toda takoj na to se je zdelo, da so se Rusi malo umfoknili. Naiskok se je za ta trenotek opustil.
Jaz dobim povelje, iti pogledat naprej. Vzamem tri može seboj. Po trebuhu pležemo naprej. Priplazimo se na 50 korakov. V neki jami, katero je napravila granata, se potuknemo in vidimo od tam v blesr ku goreče vasi obraze ruskih vojakov. Torej so še tu — postojanko hočejo držati, kakor se vidi, do zadnjega moža.
Srečno ‘dospemo nazaj k svoji stotniji s tem poročilom.
Drugo jutro, dne 20. oktobra, je bila gosta megla na celem bojišču.
Zopet moram na poizvedovanje, kakor po noči. Srečo sem imel,i videl sem vse, kakor poprej in se i srečno vrnil.
Kmalu na to pride povelje za naskok z bajoneti, Naš stotnik Persa reče:
„Prvi švairm od prve čete: naprej!
15 mož in nadlovec začnejo plezati. A že v prvih trenotkih so jih oparili sovražniki.. Pet jih takoj pade.
Mi smo nemirno čakali povelja.
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
S.	mare« 191g.
öijo na čelu in trosporazumom z Anglijo na krmilu. 'Odkar je Nemčija začela širiti svoja brodovja, odkar ima močno mornarico, je postala nevarna Angliji, ki se boji za svoje gospodstvo na morju. Anglija je bila vedno sovražnica tistih držav, ki so ji postale nevarne na morju. Zato je sovražnica Nemčije. Francija je proti Nemčiji, da se maščuje za poraze 1. 1870-71 in dobi nazaj Alzacijo-Lotarinškio, Rusija ni naravnost sovražna Nemčiji, ampak Avstriji, ker ne trpi, da bi se Avstrija vmešavala v balkanske razmere, ker želi, ‘da pride po balkanskih Slovanih do Adrije.
■ . •
V knjigi se jako dobro napoveduje, kako bodo
nastopile armade, ker se je deloma v resnici že tako zgedilo. Glede Belgije je izražena bojazen, da bi Angleži in Francozi marširali skozi njo proti Nemčiji. Vojska je pokazala, da so prišli Nemci prej kakor drugi. O Angliji se pravi, da ta želi samo uničiti — nemško brodovje, nemško armado na suhem pa želi ohraniti, ker jo bo pozneje potrebovala proti Rusiji. Francozom in Rusom pa je na tem ležeče, da uničijo nemško armado na suhem, nemško brodovje pa bi še jim kdaj lahko koristilo proti Angliji. O Italiji misli knjiga, da bo s trozvezo. O japonski nevarnosti seveda ni nič slutila. Tudi o Turčiji ne pove ničesar. Pač pa pravi, da so bile države, zlasti Francija, tako pripravljene za \ojsko, da b i ,V spomladi T. 1 915 gotovo prišlo a o svetovne v o j s -k e.
Druga knjiga je „Panlatinismus, P an slavi: sinus und Panteutonismus, von Dr. Emil Deckert, Prof. d. Universität Frankfurt a. M.“ Panlatinizem (Francija, Španija, Italija, Rumunija) ni nevaren. Rumunija je preveč oddaljena. Pri drugih treh pa bi hotela i-meti Francija hegemonijo, česar bi drugi dve državi ne prenašali: Panslavizem: Rusija in vsi drugi slovanski narodi nima priliodnjosti. Rusiji bi hotela vse rusifmirati, balkanski narodi p;a hočejo vendar le i-meti svoje stališče, avstrijski S lov® ni pa ne pridejo v poštev, ker so zdaj z veseljem in navdušenjem š 1 i jv v o j s k o zoper Rusijo in Srbijo, če tudi bi ne bili tako razpršeni med druge narode, da nimajo ožjega stika z Rusijo. Panslavizem je tedaj p a n -r u s i z e m. Panteutonizem : Nemčija, (z nemško Avstrijo), Anglija, Danska, Švedska in Norveška tudi nima življenjske moči, ker si stojita Anglija in Nemčija tako nasproti, da druga drugi zavidata premoč in neodvisnost. Zato se vse osredotoči v vojsko med Anglijo in Nemčijo, vse druge države so le privesek teh dveh sovražnikov.
Tretja zbirka brošur ima napis: „Der deutsche Krieg“, 22. zvezek te zbirke pa „ Österreich-Ungarns Erwachen, von Richard Chàrmatz.“ Sovražniki Avstrije in tudi nekateri Avstrijci sami so mislili, da je Avstrija pred razsulom vsled neprestanih narodnih in ustavnih bojev. Vojska pa je vzbudila moč in samozavest Avstrije. Vsi njeni narodi so šli navdušeno in pogumno v boj, ker so spoznali, da gre za obstanek skupne domovine, ki bi jo m o -raliustvariti, čebiješenebilo. To da upati, da bo tudi v mirnih časih boljše. Ogrski ministrski predsednik Tisza že zdaj 'dela koncesije, Aa zadovolji nemadžarske narode. Tudi v Avstriji bodo Nemci morali pozabiti, da je nekdaj bila nemška Avstrija, na katero mesto mora stopiti Avstrija narodov, ali kakor pravi za celo Avstro-0grško:	nicht deutsches Österreich,
sondern ein Völker .Österreich-Ungarn.
Ruski list „Novoje Vremja“ zasramuje papeža,
Berolin, 2. marca.
V tukajšnjih političnih, katoliških in protestan-toviskih krogih je povzročil ria,pad ruskega lista „No-voje Vremja“ na osebo papeža veliko razburjenje. — Kakor znano, je predlagal papež, da se izmenjajo vojni ujetniki, ki so za vojaško službo nesposobni. Ta predlog se je deloma že tudi udejstvil. V pismu, s katerim je papež nemškemu cesarju Viljemu naznanil svoj predlog, se nahaja tudi stavek: '„Krščanskaljubezen do človeštva, katera odlikuje Vaše Veličanstvo.“ Ruski list „Novoje Vremja“ piše, da si bo treba zapomniti, da je rimski papež Benedikt kadil cesarju Viljemu, ki je sovražnik človeštva, s krščansko ljubeznijo ter izjavlja, da morajo te besede papeža raz-® ljutiti slehernega globokovernega katoličana, za katerega je vendar papežev® beseda najvišja zapoved.
K temu napadu pripomnijo nemški listi: ZJdi se nam, da je mnogo bolj umestno vprašanje, Ikaj bodo rekli Katoličani Rusije, če vodilni ruski list tepta v
___________ »S T B A Z A.“_________________
blato delovanje papeževo, ki je polno krščanske ljubezni in v najširšem pomenu besede popolnoma nepristransko. Tudi protestantovsko časopisje ugovarja z velikim ogorčenjem zoper članek lista „Novoje Vremja“ ter povtlarja, da je bil že več let temu listu merodajen angleški kapital, za to je tudi Anglija soodgovorna za blatenje, ki ga je zakrivil ta list na poglavarju katoliške cerkve.
Evropski mir se bo sklepal v
Stockholmu.
„Berliner Tagblatt“ ve povedati, da sodijo Švedski diplomati, da bi se evropejska mirovna konferenca najbolje vršila v Stuckholhuu. To mesto, je že rad. tega najbolj prikladno, ker je središče velikanske ceste narodov z vzhoda proti zapadu in z juga na sever.
Rusija brezuspešno snubi Rumunijo.
Že večkrat smo poročali, da si prizadeva tro-sporazum, osobito Rusija, na vse kriplje, spraviti Rumunija na stran trosporazuma, toda dosedaj vselej brezuspešno, L'st „Osananìscher Lloyd“ priobčuje zelo zanimivo poročilo o pogajanju ruskega poslanika v Bukarešti z rumunsko vlado, z namenom pridobiti,Rumunijo za trosporazum. Ruski poslanik pl. Poklewsky si je prizadeval odstraniti pri rumunski vladi vse pomisleke, ki so nastali glede vprašanja Carigrada in Dardanel ter je zagotovil Rumuniji, da se bodo upoštevale določbe bukareštanske pogodbe, ki je bila sklenjena po končani balkanski vojski.
Rusija je pa zahtevala, da mora Rumunija s svojo armado takoj udariti na 'Sedmograško, zakar ji zagotavlja Rusija 100.000 mož za pomoč, ki bi se naj pridružili rumunski armadi. Rusija je zato obljubila Rumuniji, da bo dobila od Avstrije Sedmograško. Da bi se tud: ugodilo rumunski zahtevi glede Besarabije, je obljubila Rus'ja Rumuniji, da bo dovolila ru-munskemu prebivalstvu v Besarabiji obsežnih prostosti ter da bo pritegnila tudi rumunsko prebivalstvo Besarabije v mestna zastopstva.
Predno se pa Rumunija pridruži Rusiji, je zahteval ruski zunanji minister, da rumunska vlada nella se potegovati za sporazum z Italijo in opusti vsa pogajanja z Bolgarijo. Zahteval j,e tudi, da naj napravi Rumunija konec vprašanju glede prometa blaga iz Bolgarije skozi Rumunijo.
Kot samoumevno se je označilo, da se mora nell ati vsak uvoz žita in moke- iz Rumu nij e v Avstrijo in v Nemčijo ter da naj Rumunija izžene iz svoje države vse pristaše Avstrije in Nemčije. Nadalje je zahtevala Rusija, da naj odpre Rumunija rumunska pristanišča ob Donavi ruskim ladjam ter dovoli, da sme zgraditi Rusija opirališče za svojo vojno mornarico ob izlivu Donave v Crno morje. Nadalje naj se pridruži rumunsko vojno brodovje osobito križarka „Kraljica Elizabeta“ ruskemu črnomorskemu vojn emu brodovju.
Da ščiti Srbijo pred napadom Bolgarije, je zahtevala Rusija, da postavi Rumunija v Dobrudži najmanj 200,000 mož proti Bolgariji za slučaj, če bi nameravala Bolgarija prodirati v srbsko Maoedonijo. Za ta slučaj je obljubila Rusija Rumuniji za plačilo bolgarsko ozemlje od Rustčuka do Varne.
Vse te ruske predloge je pa rumunska vlada kratkomalo odklonila.
Železniška pogodba med Bol garijo in Rumunijo.
Med Bolgarijo in Rumunijo se je sklenila železni šk pogodba, ki določa prosti prevoz blaga iz Bolgarije skozi Rumunijo. Za Avstrijo je ta pogodba velike važnosti, ker bomo mogli neovirano dobivati iz Bolgarije žita zlast' koruze.
Premične barake.
Okrajna glavarstva so 'dobila to-le okrožnico, ki je pa tako velikega splošnega pomena, da jo celo objavljamo :
Velepomembna pomoč občinam napram križnim boleznim v vojni obstoji v tem, da se pripravijo ba-ra.ke-osamnioe, kajti pri zatiranju kužnih bolezni je osamitev posameznega slučaja, osobito v prvih slučajih, j’nav posebnega pomena. V kmečkih občinah, v katerih ni mogoče postaviti in vsak čas dostojno v-zdrževati posebna stalna, osamna poslopja, ima nabava začasnih (provizoričnih) stanovališč v obliki pre-
mične barake prednost. Baraka je posebnega pomena, ajko se gre ob izbruhu kužnih bolezni v vojni za to, bolnikom najhitreje priskrbeti primerna stanovališča, katera se morejo poleg zdravstvenim zahtevam Čim najmožneje vstrezajoČe opreme pred vsem drugim nabaviti čim najhitreje, da se tako omogoči, riai kužnih boleznih obolele takoj oddeliti od zdravih.
Velikega pomena v to so v novejšem Času „premične barake“, ki se imenujejo po njihovem izumitelju, danskem konjeniškem stotniku (ritmojstru) pL Docker, in katere izključno uporabljajo avstrijske vojaške uprave in druge, kakor tudi podjetja Rudečega križa,
V Niesky (Zgornje Lužice, Dberlausitz) od firme Christsph in Unmack, akcijska družba, izdelane barake „Sistem Docker“ je ob pojavljajočih se kužnih boleznih, pač brez omejitve, označiti kot edino varno (zavetno) sredstvo za zatiranje bolezni in sicer vsled tega, ker se zamore na Kužnih boleznih obolele, popolnoma osamiti.
Pred odpošiljatvo se vsaka baraka v tovarni po večkrat postavi in zopet razdere. To daje gotovost, da se vsi njeni deli natančno skladajo in da je vsako dodatno delo na licu mesta nepotrebno. Postavijo se v nekaterih urah celo po neizvežbanih delavcih. Posebno prednost lahkih Döckerjevih stavb tvori še sestava tal, ki služi ob enem kot zaboj pri prevozu barake.
Temeljitev tal je povsem priprosta. Za lahke „leteče barake“ zadostuje, ako se, ko se je stavbišče vodoravno izravnalo in se odpra(vila zgornja zemeljska plast, po nosilnosti pod isto nahajajoče se zemlje, v razdaljih približno enega metra položijo klade iz betona, ki jih ima v zalogi tvrdka v Niesky, kot podlaga blazinam, da se le-te ne 'dotikajo zemlje, temveč da ne more na nje uplivati vlažnost zemljišča, in da se tudi omogoči pristop zraka pod Hami. Prostornina med blazino in zemljo more se zadelati, ako se podaljša zatvornicam enaka prevleka. Ako je postar viti barake težje sestave, tedaj se mora samo ob sebi: umevno položiti temelj do one globočine, v kateri ne zmrzuje več zemlja, utrditi se mora tudi dno. Tu se priporoča utrditi izvoljeno stojišče s tlakovanjem z o-peko ali z betoniranjem, to ne olajša le postavitev bar rake, temveč ugotavlja tudi pri vseh razmerah tal in vremenstva, da ostane podlaga (spodnja tla) suha in snažna. Koristi prekašajo stroške. Da se stojišče barake ohrani suho, posebno če so ni utrdilo s tlakovanjem, je potrebno, 'da se z nasipom nekoliko poviša, od sosednega zemljišča in da se razven tega okoli barake napravi za dežnico in snežnico odtočni jarek, čigar odtok je zasigurati.
Na kužnih boleznih obolelih ne bode v premnogih slučajih mogoče v večjem številu sprejeti v bolnišnice, ker bi se morali v bolnišnici nahajajoči se Potniki premestiti v kako drugo poslopje, kar prizadeva večjidel le težkoče. Na samem stoječo hišo najeti in opremiti bilo bi predrago in takšna hiša bi nikdar ne nudila onih koristi in varščin, kakor jih more nuditi zgolj v svrho sprejema na kužnih boleznih obolelih zgrajena baraka. Nabava takšne barake je zategadelj v naših resnih časih, Sa se ognemo preteči nevarnosti okužitve, za vsako občino stvaritev velikega javnega pomena.
Na ukaz c. kr. namestništva z dne 8. februarja 1915, Štev. 661-188 preds., se mora znova najresneje zahtevati, da se v kmečkih občinah pripravijo zadostno veliki osamni prostori. Kjer takšnih ni mogoče pripraviti v obstoječih poslopjih, priporoča c. kr. namestništvo, da si nabavijo premične barake občinske skupine ali okraji tako, da bi se v slučaju potrebe na pripravnem mestu takoj postavila takšna baraka. Pri tem je upoštevati, da zadenejo stroški osamitve na kužnih boleznih obolelih občine prebivališča, če tudi dotični bolniki nimajo v občini domovinske pravice, nadalje da se v obče ne more računati, da bi se takšni bolniki privedli v javne bolnišnice, deloma zaradi nevarnosti prevoza in deloma zaradi že obstoječe prenapolnitve teh zavodov in konečno tudi, ker barak Rudečega križa več ni n® razpolago.
Dasi zahteva nabava takšne barake enkratni večji izdatek, je s tem vendar le na mnoga leta stva-rjena temeljita odpomoč in se pri skupni nabavi po skuninah obvarujejo manjše občine velikih stroškov, ki jih povzroča naprava lastnih zavodov in pred nevarnostjo hudih kužnih bolezni.
Občinsko predstojnišfevo se poživlja, da tekom 14 dni semkaj naznani, katero stališča da zavzema nanram projektu nabave premične barake ter ima posebno navesti, ali naj bi takšna, baraka služila celemu zdravstvenem okraju, iah več župnijam skupaj. Pričakuje se tudi, da bode občinsko predstojništvo, resno ocenjajoč vpoštevne zdravstvene koristi z ozirom ria, točasno veliko nevarnost, ki preti po kužnih, boleznih (osennice, pegasti legar, kolera, griža, legar itd.), vsekakor na požrtvovalen način podelilo čim največji znesek v svrho nabave premične barake. Visokost prispevka je semkaj naznaniti na določen način.
Ta odlok je prečitati v seji občinskega odbora, katero ie nalašč v to sklicati, in ga potem shraniti pri ondotnik uradnih spisih.
flvstPijsko-pusHo bojišče.
Ob Dnjestru.
0<J verodostojne strani se poroča, da je položaj avstrijsko armade v južno-izhodni Galiciji ne samo dober, temveč celo izboren. Sedaj ni nobenega povoda, da bi se naši ljudje radi borbe, ki jo bije naša armada na južni strani Dnjestra z rusko premočjo, morali razburjati. Boji se za nas ugodno razvijajo, če tudi Rusi na to bojišče pošiljajo 'da® na dan novih rezerv. Da mesto Statnislav ni tako hitro padlo v naše roke, kakor mesta Delatyn, Kolomea in Nadvorna, Je krivo neugodno ozemlje, na katerem se vrši bitka, Rusi vzdržujejo z veliko žilavostjo in vstrajnostjo svoje močno utrjene višinske postojanke okrog mesta Stanislav.
Ob Karpatih.
Rusi na celi karpatski bojni, črti napadajo in naskakujejo avstrijske postojanke z velikansko s rde kostjo in naporom svojih skrajnih sil. Riusko armadno vodstvo bi s si'lo rado doseglo na Karpatih uspehe, M bi nekako izjednačili maše napredovanje v Bukovini. Na vsak način, so Rusi trdno upali, da se jim z naporom vseh svojih sil posreči našo karpatsko obramb* no črto nekje predreti. To prizadevanje našega močnega sovražnika pa je bilo po naših četah preprečeno. Na celi karpatski bojni črti se boji še s'cer vr-:,šijo, a se za 'Avstrijce ugodno razvijajo. Pri Stanislavu so avstrijske čete kljub sovražnikovi premoči z naskoki zavzele dne L marca več ruskih postojank ter ujele veliko število Rusov,
Zelo zanimivo se razvija borba ob DuMi. Do danes se še ni odločilo, kdo bo končni zmagovalec. Iz Košio se o duklskih bojih poroča:	V srednjem' delu,
duklanske grzine postajajo ruski napadi dan za dnevom redkejši. Rusko armadno vodstvo pošilja iz mest Jaslo, Krasno in S and) or vedno novih ojačenj in si-oer deloma v Deklo. deloma pa v ozemlje pri, prelazu Usok, Ob enem pa se opaža, da sovražnik ojačuje tudi svoje postojanke ob grebenih prelaza Violoviec in 'Sicer na gališki strani, Rusi so se pripravljali na nove napade na gališki strani karpatskih višin severno od mesteca Mezölaborc. Ruski načrt pa se je korenito izjalovil, še predilo ho ga začeli izvrševati. Nekatere prednje baterije naših kolon, kJi so razpostavljene na severni strani komilata Zemplin, so presenetili še nerazvite sovražne kolone in jih skoro popolnoma uničile.
Ob Dunajcu.
Oba sovražnika ste se ob Dunajcu močno zakopala v okope. Infanteria se drži svojih strelskih jarkov, le artilerijski 'dvoboj se vrši n(a| nekaterih mestih. Iz Krakova se o bojih ob Dunajcu poroča:	V
mestecu Radiov (severno od Tamova), ki je last veleposestnika viteza pl. Dolanski, se sliši neprestano gromenje topov. Rusi neprenehoma obstreljujejo iz svojih postojank celo okolico tostran Dunajca, Naša artilerija na rusko kanonado uspešno odgovarja. Po noči je cela okolica z žarkometi razsvetljena. IRuski žarkometi svetijo neprestano v to in drugo stria® reke. Mnogo krajev so Rusi v okrožjih Tarnov in Dom-brava zažgali. Poročevalec krakovske „Nove Reforme“- je na potu k Dunajcu srečal mnogo kmečkih družin, ki so bežale deloma peš, deloma na vozovih iz svojih domačih vasi, kjer divja boj med Avstrijci in Rusi, Begunci pripovedujejo, da, so prebivalci ob Dunajcu popolnoma izpraznili svoja domovja. Državna poslanca Bojko iz Dombrove in Krempa iz Miele sta v začetku meseca novembra zbežala iz svojih domar čih sel, a sta se kmalu nato zopet vrnila. Poslanec Bojko opravlja v Grebosovu posel vaškega župana in poslaneci Krempa ima isto službo v občini P ad va Narodova pri Mielcah. V Dombrovi so Rusi oropali vse trgovine in stanovanja, iz uradov pa so pometali vse spise n*a cesto. Važne akte pa so sežgali. Del okraja DombroVa blizu Tamova so Rusi že zapustili. V vaseh, kjer se še nahajajo Rusi, se še borba z vso srditostjo nadaljuje. Avstrijska artilerija ima po sodbi očividcev ob Dunajcu ugodne postojanke.
Ruska okuživa severno od Varšave.
Ruska armada je nevaren sovražnik. Pred ted-n so ob Mazovskih jezerih Nemci pod maršalom Hindenburgom Ruse strahov "to porazili in jih vrgli za rusko trdnjavsko črto. Rusi pa so kmalu na drugi toč' ki zbrali rove čete in sicer severno od Varšave ter z rovo vehemenco obrnili svoj ščit in sulico proti Nemcem. Nemško uradno poročilo z dne 3. marca namreč
priznava med drugim,, da se je morala nemška ariti ada Severn o: od Vi a r S ,-a Ve umakniti r uski premo č i.
Bojna črta severno od Varšave in Visle je sledeče razvita: P 1 o c k (ob Visli) tvori, nemško desno krito, mesti Ri a d s a n otv o ob reki Wkra in P ra-s n y, š (severno od Varšave) tvoriti središče ter M y-ä i n e c (ob reki Rosoga) in K o 1 n o ob izhodu o-pru-ski meji levo krilo nemške severnovaršavsko armade. Ruska armada, ki je še stala po znanem porazu ob Mazovskih jezerih, kjer je zgubila nad 160.000 mož, se je utaborila sedaj za utrjene postojanke reke Nje-men. Ona ruska armada pa, ki ima nalogo braniti varšavsko severno stran in ki je razpostavljena nasproti nemški bojni črt Plook-Radsanovo-Prasnyš-My-š;uec, je pričela te dni z odločno ofenzivo proti nemškim postojankam. Ofenziva sovražne armade ima tem ložjo podlago za uspešno prodiranje, ker ima v svojem ozadju ob reki N are v močno trdnjavsko črto Novo Georgievsk-šerozk-Pultušk-iOstrolenkaHlmmža,
Iz uradnega poročila nemškega glavnega stana z d. e 2. marca je t omet, da je najboljša ruski pritisk na črto Myš:,nec iu PrasnyS, torej v središče nemške seve r n o v ar šavske armade,. Na to fronto so zbrali Rusi velike vojne sile, N e m š k e p r e d n j e čete so se morale rad: silnega ruskega pr tiska na južni strani MySinoa in severo-zahodi o od iPras iyša umaknit i|. Nemški krili pri Plocku in Kolnu pa še vstra-jata in odbijata srdite ruske napade. Iz tega novega vojnega pojava je razvidno, da, so se Rusi res bali, da bo Hindenburg od severne strani pritisnil ob Varšavo im so se pravočasno s prot ofenzivo zavarovali. Vprašanje jie: ali bo ruska ofenziva pri Pra.sayšu in Myšincu imela uspehe ali ne, Al<o Rusi prodrejo na tej front' v Prusijo, se bosta morali tudi nemški krili pri Plocku in Kolnu, ki še sedaj v si raj at a v svojih postojankah, umakniti.
Boj za PrasnyS.
Ruski ofenzivni sunek proti nemški armadi pri PrasnySu se je‘kmalu ustavil. Nemško uradno poročilo z dne 3. marca pravi med drugim: Ko sq nemške čete nenadoma zavzele Važno postojajnko PrasnyS in sicer s tem, da je en nemški kor nenadoma napar del Ruse z izhodne strani, so Rusi pričeli s protiofenzivo. Nemška armada se je samo en dan nahajala v kritičnem položaju. ITlri ruski kori so napadli tu nemško krilo od izhodne, jugoizhodne in južne strar ni. Nemški kor se je moral umakniti pred rusko pre’ močjo. Dele nemškega kora so Rusi trdo prijeli. Večje število nemških ranjencev, ki so bili v vaseh pri PrasnyŠu, je prišlo Rusom v roke. Ruši pa umikanja nemške kolone niso mogli izrabiti. Nemci so se v redu umikjali. Ruske čete so celo izgubile stik z Nemci in so imele velike izgube pri svojem napadanju. Nemci so nato dobili znatna ojačenja in tako položaj pri Prasnyšu za nemško armado zopet postaja ugoden. Kratka ruska ofenziva pri Prasny,šu se z uspehom, ki iso ga Nemci dosegli pri zavzetju Pra|snyša, ko je 10.000 Rusov padlo Nemcem v roke, nikakor ne da primerjati. Boji za Prasnyš se še, kakor pravi najnovejše uradno poročilo, nadaljujejo.
Novo strašno orožje.
Listu „Hamburger Nachrichten“ poroča vojni poročevalec iz Karpatov: V bojih ob karpatski bojni črti igrajo mine veliko vlogo. Časnikar pravi, da je imel priliko, da je na licu mesta ob bojni črti prišel v dotiko z poveljnikom oddelka za „torpede na suhem“ tmine). Poveljnik mu je dovolil, da je smel prisosl-vovati nekaterim poizkusom s takimi torpedi. Moštvo so izbrani vojaki prve vrste. 'Radi izvanrednih vojnih činov, ki jih ti oddelki izvršijo, si je to vojaštvo pridobilo ime „Viljem Tellova brigada“, po slovitem švicarskem junaku Viljemu Tell, Učinek, ki ga „torpedi na suhem“ povzročijo med vrstami vojskujočega sovražnika, je naravnost strašen. Vžgejo se mine na poseben način brez žic. Ta nač n sprožitve podzemskih min je popolnoma tajen in vedo zanj samo v armadni upravi in posebej izbrani vojakirzaupMki, Mina se s-projži s pomočjo nekega stroja, ki ga je izumil slovib iznajditelj električnih naprav, Italijan Markoni in sicer po zraku, ne pod zemljo, kakor so se navadno do-sedaj sprožile mine. Pritisk zraka na mino gotovo s-proži mino, ki je položena na kraj, kamor pride sovražnikova četa. Sam sem bil priča, kako se je poveljniku minskega oddelka posrečilo, da se je na ta tajni način takoj sprožil celo-dinamit, ki je bil že z-mrznjen. Avstrija ima na ta način v lasti, novo strašno orožje, katero nam lahko s pomočjo žičnih ograj in zemeljskih ovir pripomore, da bodo odslej naše postojanke še bolj varne pred sovražnikovimi napadi kot dosedaj.
Rusiji primanjkuje topov.
V tridnevni bitki pri Mazovskih jezerih so Rusi 'zgubili zavsem 300 topov. O tej izgubi se ptše iz Nemčije sledeče: Ta ruski poraz je bil tem grozovitejši, če se pomisli, da je bilo opaziti pri Rusih v zadnjih tednih veliko pomanjkanje ne le streliva, ampak tudi topov. Sicer je dobila Rusija iz Amerike za nekaj milijonov rubljev topov in tudi Jjaponska ji je s svojimi topovi priskočila na pomoč. Toda vse to je le malenkost, če se upoštevaj velikansko število ruskih čet. V Izhodni Prusiji so izgubili Rusi 1000 topov in strojnih pušk, v bojih na Poljskem pa okrog 300 topov. Avstrijci so jim odvzeli čez 70CT topov, torej so izgubili Rusi zavsem 2000 topov, vrhu tega pa še veliko topov, katere so morali na begu uničiti.
Izgube topov v tako velikanskem številu se u-mevno ne morejo nadomestiti z nekaj topovi iz Amerike in 'Japonske. K temu še pa pridejo velikanske izgube streliva, katerega (so izgubili samo v Izhodni Prusiji toliko, da bi bilo zadostovalo za dve leti Za cele tri armadne zbore. Znano je nadalje, da se že morajo Rusi posluževati zastarelih topov. Iz tega je torej razvidno, da ni pripisati posebne važnosti ruskim poročilom, ki pravijo, da namerava Rusija poklicati pod orožje nove čete. V slučaju, če bi jih tudi spravila skupaj, vendar nima topov, da bi jih mogla z njimi opremiti. Tudi Amerika in Japonska ne bosta mogli spraviti Rusije iz te zadrege.
IMo-fnoslio bojišče.
Boj za Verdun.
Vsa znamenja kažejo, da se pripravljajo v okolici francoske trdnjave Verdun dogodki, ki bodo morda odločilne važnosti. Čeprav se trenotno iz dosedaj-nih dogodkov ne sme nič določenega sklepati, se vendar sme smatrati kot za ugotovljeno sledeče: Francozi imajo očividen namen predreti nemško bojno črto v ozemlju severno od mesta Chalons sur Marne med mestoma iSouain in Le Mesnil, ali vsaj tako močno omajati nemško bojno črto, da bi se morali Nemci umakniti, če bi se posrečil francoski! načrt. V ta namen pritiskajo Francozi na tem ozemlju z zelo številnimi četami in vsi dosedanji francoski neuspehi niso mogli vzeti Francozom poguma za prodiranje. Francozi napadajo na tem ozemlju iz sledečih vzrokov: Ozemlje je za Francoze razmeroma ugodno, kajti nemških postojank ne krijejo naravne ovire, kot široke reke itd. Nadal,e se nahaja v bližini veliko francosko taborišče Chalons, odkoder lahko pritegnejo Francozi novih ojačenj na bojno črto. In končno bi se nehal pritisk nemških čet na Verdun, ki postaja vedno hujši, če bi se posreč lo Francozom, poriniti nazaj nemško bojno črto. Dosedaj so nemške čete še vselej odbile napade Francozov na tem ozemlju, ni tedaj nobenega vzroka za kakšno vznemirjenje, Nemci so sedaj začeli v neposredni bližini Verduna s protinapadi. Tukaj trajajo boji nadalje in postajajo v smeri proti St. MiJVelu vedno večji. Bržčas bo prišla tukaj do novih večjih bitk ter da bo v bodoče to ozemlje težišče vseh vojnih podvzetij na oeli zahodni bojni črti.
Na poplavljenem ozemlju.
V nizozemskem listu „iÄjllgemeen Handelsblad“ opisuje očividec iz Nieuporta srdite boje na poplavljenem ozemlju v severozahodni Belgiji (Flandriji) takole: Nemci razvijajo na bojni črt“ ob reki Izer zopet zelo živahno gibanje, osobito pri mest'h Nieuport, Lom-barfzyde in Ypern in si;oer na tistih točkah, ki so najmanj poplavljene. Na tistih mestih, ki- so zelo poplavljena, bi mogla oba nasprotnika le z velikanskimi žrtvami tvegati napad. Tam pa, kjer se neha poplavljeno ozemlje, se nahajajo zelo močno utrjene artilerijske postojanke zavezniških (angleško-belgijsko-franeo-skih) čet. Zadaj za bojno črto se razprostirajo številne vrste zelo močno utrjenih strelskih jarkov, Napadi na teh krajih so mnogo bolj podobni izpadom, kojih namen je vznemirjati sovražnika, kakor pa prodiranju, čegar namen je izvojevati odločilno zmago. Zelo težko je umevno, kako bi eden ali drugi obeh nasprotnikov prodiral v slučaju, če bi bil napad uspešen in kako bli ohranil svojo pridobitev, ko bi vendar zadaj za bojno črto trčil na tako močen odpor. Prostori zadaj za belgijsko mejo so utrjeni tako močno, da bi moglo že samo par tisoč vojakov ustaviti prodiranj» več desettisoč vojakov. Omenjeni očividec je obiskal Ypern, kamor so nekoliko poprej spravili nekaj ujetih Bavarcev, Vprašal je ujete Bavarce, kakšno mnenje imajo o vojski. „Vojaki nimajo nobenega mnenja“, je bil kratek odgovor, „mi marširamo tje, kamor nam ie zaukazano“.
Slovenec piše iz Ostende.
Rezervni topničar Jožef Drolc, doma iz Polzele*
piše dne 2. febr, svojim starišem z francoskega bojišč ča, kjer je prideljen avstrijskim motornim baterijam:
östende, 2, febr. 1915.
Dragi stariši! Mnogo srčnih, pozdravov Vam pošiljam iz daljne Belgije. Tildi tukaj obhajamo Svečnico, imamo prosto cel dan in pripravljeni smo za odhod. Mislim, da gremo čez nekaj dni odtod, kam, ne vem, Kakor se sliši, bo vožnja trajala več dni. Gorje jim, kamor pridemo z našimi velikani! Angleži, Francozi, posebno pa Belgijci bodo tisoč let imeli v spominu, kedaj smo bili avstrijski slovenski korenjaki ž njimi v boju. Slovenci smo mnogo pripomogli, dasoNemoi nazahodnembo-jišČu zavzelli toliko važnih trdnjav. Povojski nam morajjo biti z ato h vale-ž n i. Na tisoče sovražnikov smo poslali v krtovo deželo, kjer ni muh. Polni slave in zmag se bomo poslo-vilii od našega edinega junaka-Slovenoa, ki je padel v našem zmagovitem šestmesečnem bojevanju.
Zadnje dni smo se posebno hrabro bojevali. Zaporedoma, neprestano se je vršil ljuti boj. Zdelo se
nam je, da se trese zrak, ne samo zemlja. Granate so brenčale in sikale nad našimi glavami preko naše baterije. Imeli smo vseskozi srečo. Ali kako smo Francozom in Angležem vračali naše velikanske bornim! Vse baterije smo jim razrušili do tal. Kakor sem Vam že enkrat omenil, se nam nič ne ustavi, ne beton, ne železo. Najboljše se godi onemu, ki nima z nami nič dotike. V resnici smem reči: Slovenci in Avstrijci smo z našimi možnarji-velikani' korenjaki, da nam ga ni para! Bogu in Mariji se moramo zahvaliti za bojno srečo, ki nas spremlja. Kaj bo odslej z našim sovražnikom, ne vemo. Le toliko naan je znano, da pojdemo nad drugega nasprotnika. Ker naš novi sovražnik bolj debelo sliši, mu bomo z našimi velikani že nahrulili v ušesa, da se mu bo posluh otvoril, kakor se je Francozom, Angležem in posebno Belgijcem.
Končno se Vam priporočam v molitev. Kam pridemo, Vam bom pozneje naznanil, Bog in Marija bodita z nami! Srčni pozdrav!
Boj za Dardanele.
Združeno angleško-lrancosko sredozemsko vojno brodovje, broječe po angleško-francoskih poročilih 60 vojnih ladij, med njimi 48 drednautov, že od dne
25.	februarja z malimi presledki dan za dnevom obstreljuje utrdbe ob uhodu v Dardanele.
Angleško-francosko vojno brodovje ima težko nalogo, kajti pot skozi Dardanele pred Carigrad je težavno, z velikimi nevarnostmi in izgubami tudi za največje vojno brodovje združeno podjetje. Takoj ob uhodu v Dardanele se nahaja več utrdb, izmed katerih sta najvažnejši Kum-Kalesi na maloazijski in pa Seddil-Bahr na evropski strani. Na ti dve utrdbi so osredotočile angleško-francoske vojne ladje svoj ogenj iz največjih ladijskih topov. Turki pravijo, da brez uspeha. Temu nasprotno pa trdijo angleška poročila, da so morale vsled obstreljevanja že dne 25, februarja utihniti 4 dardanelske utrdbe in da so udrle angleške vojne ladje 4 km daleč v Dardanele in so dne
26.	februarja že obstreljevale močno dardanelsko u-trdbo Dardanos. Posebno močna je bila kanon'ada 2. marca. Turško poročilo samo priznava, da je sovražno brodovje oddalo 600 strelov.
Iz angleških in francoskih listov je posneti, da namerava angleško-francosko vojno brodovje za vsako ceno, če prav bi imelo pri tem velikanske izgube, prodreti skozi Dardanele pred Carigrad in še naprej v Črno morje in napraviti prosto pot ruskim trgovskim in vojnim ladjam iz Črnega v Sredozemsko morje. Ker pa končno le ni izključeno, če tudi je težavj-no, da bi angleško-francosko vojno brodovje ne prodrlo skozi Dardanele v Crno morje in bi zagospodovala nad Carigradom in Dardanelami Rusija, se je polotil velik nemir ne le Rumunije, Bolgarije in Grčije, ki bi vsaka sama za-se najrajše imela Carigrad in Dardanele, ker so življenjskega interesa za te države. ampak so se tudi Italiji začele odpirati oči. Italijansko časopisje je vsled poročila, da so angleško-francoske vojne ladje baje porušile že štiri darda-nelske utrdbe, zelo vznemirjeno, raamotriva možnost, da bi utegnil Carigrad vendar le pasti ter poziva že vlado, da prične pogajanja s trosporazumom o novem položaju, ki bi nastal, Če bi padel Carigrad. Rumun-sko in bolgarsko časopisje kar najostreje protestirata zoper to, da bi Rusija zagospodovala nad Carigradom in Dardanelami. Končno je pa tudi za Avstrijo in Nemčijo velikanske važnosti vprašanje Dardanel, in Carigrada. V slučaju, Če bi se posrečilo angleško-francoskemu vojnemu brodovju prodreti skozi Dardanele v Črno morje, bi mogla Rusija zalagati po tej poti Francijo in Anglijo s svojo ogromno množino žita in drugih živil, Francija in Anglija pa Rusijo s topovi, katerih Rusiji zelo primainjkuje, in z drugimi vojaškimi potrebščinami, kar bi Jcolikor toliko poslabšalo sedanji ugodni vojni položaj Avstrije in Nemčije.
Angleži in Francozi izkrcali čete.
Po grških poročilih so Angleži in Francozi ob Dardanelah že izkrcali precej številne Čete, ki se rekrutirajo ponajveč iz Egipta, Avstralije in francoskih kolonij. Cete tvorijo 4 divizije. Vrhovno poveljstvo i-ma general d’Amade. Tudi Turki so po teh grških poročilih že zbrali ob Dardanelah znatne vojaške čete.
Admiral Limpus.
Listi poročajo, da je admiral Limpus zapoved-nik angleško - francoskega brodovja, ki bombardira Dardanele,. Admiral Limpus je bil svoj čas od angleške vlade poslan v Carigrad, da pomaga pri spopol-n tvi turške mornarice. Na tem zaupnem mestu je seveda lahko izvedel vse skrivnosti turške mornarice, spoznal vsa mesta, kjer je mogoče položiti mine in s-ploh vse, kar sicer mornarična uprava tujcem skriva.
5Pa admiral, ki je zavzemal v Turčiji zaupndmhštoia bil pravi zapovednik turške mornarice, je sedaj poslan proti Turčiji v vojna Seveda Te morala Turčija hitro spremeniti vse, kar je prej napravila pod nadzorstvom admirala Limpusa, a* v koliko je ta mogla štor.ti v kratkem času, se ne da presoditi.
Turki izganjajo francosko redovniškim.
Vsled naredbe iz Carigrada je moral vali v Smirni izda/ti odlok, s kater ju se izženejo člani zavezniških kongregacij, kt so večinoma delovali v šolah. Iz Smirne se je že odpeljalo 97 Francoskih redovnic m redovnikov v Pirej. 'Med izgnanci so bile zastopane šole si.,onskih gospa, s:jonskih očetov, bratov lazaristov in setter Previdnosti, Zasebne šole in človekoljubni zavodi so dobili dovoljenje, da ostanejo v Smirili.
130 angleških parnikov brez pomorščakov.
Kodanj, 28. februarja.
List „Politiken“ priobčuje poročno angleških listov, ki pravijo, da se nahaja na rekah Tyne, Humber in Themse čez 130 angleških topovskih parnikov, kojih pomorščaki iz strahu pred nemškimi podmorskimi čolni nočejo opravljati službe in odpluti na morje.
Rud i*8 k a nezgodna zavarovalnica.
S cesarsko naredbo z dne 7. aprila 1914 se je za rudarje ustanovila na Dunaju za celo Avstrijo zavarovalnic^ za nezgode. Zavarovalnica je razdeljena v pet volilnih okrajev, ki volijo v predstojništvo 12 članov; 6 odbornikov in 12 namestnikov volijo rudarji, 6 odbornikov in 12 namestnikov pa delodajalci. Naši rudarski kraji so prideljeni pod rudniško glavarstvo Celovec, za katero se voli 1 odbornik in 2 namestnika v zavarovalno predstojništvo. Volitev je tajna. Pri vsakem rudniku si izvolijo delojemalci krajevni odbor, ki tvori kr'ajevno volilno komisijo. Glasovnice se morajG rudarjem razdeliti vsaj osem dni pred volitvijo. Reklamacije zoper zapisnik volileev, ki mora biti razpoložen pri rudniškem podjetništvu, se morajo vložiti najmanj dva tedna pred volitvijo. Ob enem z volitvijo v zavarovalniško predstojništvo, se vrši tudi volitev razsodišča. Avstrija je razdeljena v 9 razsodniških okrajev. Vsak okraj voli 24 prisedni-kojv (12 delavci in 12 delodajalci). Štajerska ima sedež za razsodišče v Gradcu, Koroška pa s Tirolskim in Predarlskim v Celovcu. Tudi volitev v razsodišče se vrši tajno, to je z glasovnicami.
Potrebne glasovnice z navodilom glede izvedbe volitve dopošlje zavarovalnica pravočasno naravnost podjetnikom in načelnikom krajevnega) delavskega odbora (oziroma, Če teh ni, posebni v ta namen voljeni krajevni volilni komisiji).
Reklamacije med volilno dobo je pošiljati nahat-vnost najmanj dva tedna pred dnevom volitve volilni komisiji pri zavodu, ki o njih prajvočasno in končno razsoja.
Volilni dan bo za predstojništvo in razsodišče v petek, dne 16. aprila 1915, volišče pa v pisarni nezgodne zavarovalnice za rudarje v uradnem poslopju delavske nezgodne zavarovalnice za) Spodnje-Avstrij-sko na Dunaju, XX., Webergasse 4.
Pravilno izpolnjene in predpisane glasovnice se pošljejo po pošti priporočeno na naslov: „An die Wahlkommission der Unfallversioherungsanstalt der Bergarbeiter in Wien, XX., Webergasse 4“, in sicer vsaj tako, da jih dostavi pošta na dan (volitve najkar sneje do 1. ure popoldne.
Glasovnice, ki bi dospele pozneje, ali niso zadostno podpisane, se pri štetju glasov ne vpoštevajo.
Rudarje-volilce se bo pravočasno poučilo o podrobnosti in važnosti teh volitev. — Pojasnila daje pisarna Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani.
Raznoterosti.
Ptujski prošt Jožef Fleck jo nevarno zbolel, V-čeraj, dne 4, marca, ob /48. uri zjutraj, ko je 86 letni zlatomašnik opravljal zadušnico, slovesno črno mašo la Libera, ga je zadel v cerkvi mrtvoud. Zavesti ni izgubil, le govoriti ne more. Bil je takoj v zakristiji spreviden s sv. zakramenti. Pod vodstvom dveh zdravnikov so prenesli priljubljenega dušnega pastirja v proštijo. Stanje je opasno. Sobratom in znancem se pCporoča v molitev!
Ptujski prošt Fleck umrl. Ob sklepu lista nam je došla žalostna vest, da je mil. g. prošt Fleck umrl. Cas pogreba Še neznan. N. v m. p.!
Iz politične službe. Namestniška konceptna praktikanta dr. Peter Vavpot:č in dr. Otmar Pirk-maier sta imenovana namestniškim Koneipistom.
Iz poštna službe. Poštna aspirantinja (Zolija Toplak je imenovana za poštno olicijantinjo za Ormož. — PoŠtarica Matilda Krisper v Vuzenici je na lastno prošnjo imenovana za poštno adjunktinjo za Celje^
Častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje je dobila Ana Rozina, učiteljica ročnih del v Ormožu.
Poverjeniki za Leonovo družbo. Te dni smo
razposlali odličn m Slovencem na Spodnjem Stajerju vabila, da prevzamejo poverjeništvo za Leonovo družbo. Upamo, da se bodo vsi odzvali radevolje nalogi, 2sa katero jih prosimo, - Gre se, da si ustanovimo in podpremo središče slovenske k a t o 1 i š k e prosvete. Gotovo bodo tudi oni Slovenci, ki so do-sedaj stali ob strani; pristopili odličnemu slovstvenemu zavodu, kakoršna obeta postati Leonova družba. Zato naj nihče ne odkloni vabila. Ce pa že res sam ne more prevzeti poverjeništva, naj pridobi koga drugega. Let lina znaša na leto 6 K. Za to dobi vsak član dvomesečnik „Cas“ in letos še naslednje tri publika® je: 1. P. St. Skrabiec „Izbrani sbisi“, I. zvezek; 2, Dr. J, Gruden, „Slovenski župani v preteklosti“; 3 Goloma, Malenkosti, roman,
C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Celovcu. Graški „Arbeiterwille“ piše:	V „Freie Stim-
men“ in .„Villacher Zeitung“ se vedno iščejo železniški delavci. Pogoj za sprejem je, ‘da morajo biti delavci nemške narodnosti. Vprašamo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku, kaj je s tem posredovanjem dela. Ali je c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku pri sprejemanju delavcev odvisno; od nemške delavske stranke ? Ce je, kako se to strinja s tolikokrat povdarjano objektivnostjo c. kr. državne železnice v Beljaku?
Naši osmošolci kot vojaki. Enolefciik Andrej Klemenčič, ki je bil po enoMniški šoli prideljen h kompaniji v Arji vasi pri Petrovčah, je bil 3, t. m. i-menovan za narednika. G, Klemenčič je doma od Sv. Križa na Murskem polju..
Predčasni dopolnilni izpiti za enoletne prostovoljce. Vojno ministrstvo je odredilo, da mladeniči, rojeni v letih 1892—1895, ld so bili poklicani kot črnovojniki pod orožje, lahko napravijo izjemoma že predčasno takozVapi dopolnilni izpit za enoletne prostovoljce, če so obiskovali takrat, ko se jih je poklicalo pod orožje, kot javni učenci tisti letnik ali razred kakega javnega učnega zavoda (gimnazija, realka, učiteljišče), kateri je predpisan za pripust k dopolnilnemu izpitu za enoletne prostovoljce. Doprinesti morajo dokaz, da so obiskovali kot javni učenci tudi vse druge predidoče letnike ali razrede kakega označenih javnih učnih zavodov. Dokazati morajo nadalje posebno ozira vredne okolščine, ki so brez lastne krivde povzročile zapozneli obisk dotičnega javnega učnega zavoda. Končno se morajo zajvezati, da bodo po prestanem dopolnilnem izpitu prostovoljno vstopili v skupno armado ali domobranstvo. Tako opremljene prošnje morajo vložiti potom pristojnega vojaškega poveljstva na ministrstvo za deželno brambo. Dopolnilni izpiti se bodo delali na vseh infanterijskih kadetnicah, na višjih vojaških realkah v Mariboru in Fožunu in na kavalerijski kadetnici v Möcüingu pri Dunaju.;
Usposobljenostmi izpiti pod orožje pozvanih učiteljev. C. kr. korespondenčni urad poroča: Naučno ministrstvo je dovolilo, da smejo tisti učitelji, ki nameravajo v pomladanskem roku položiti usposobljenosti izpit in ki bodo takrat že v vojaški službi, poprej biti dopuščeni k izpitu. Cas v vojaški službi naj se zaračuna, Kakor da bi učitelji poučevali.
*	„Streffleurs Militärblatt“ (Streffleurjev vojaški list) v hrvatskom jeziku je pričel izhajati z dne 20. februarja. Imenovani list izhaja tudi v mažars-kem, Češkem, poljskem in rumunskem jeziku. Ker v slovenskem jeziku ne izhaija, priporočamo, da si vojaki pridno naročajo „Slovenskega) Gospodarja“ Ako si sami ne morejo, naj jim ga vsaj za Četrt leta (stane 1 K) naročijo doma ostali.
Zaprisega vojaštva, jutri dne 6. marca se vrši ob 9. uri predpoldne na tezenskem vežbališču zaprisega vojaštva v obeh deželnih jezikih. Sv. mašo in nagovor pred prisego bo tmel prevzv. g. knezoškof. Ob enem se bodo razdelila odlikovanja častnikom in vojaštvu.
Vojni kurat č. g. Franc Koinpolšek piše z dne 15. feb. č. g, šfcalskemu dekanu Rotier ju: Dela imamo zopet veliko, okoli 300 različnih bolnikov, različnih ver, različnih narodnosti, pa tudi različnih bolezni. Kaj vse mora človek tu videti! Veliko jih je popolnoma ozebiljenih, pa spomladi in poletja se še vsi bolj bojmo kakor zime. Srčen pozdrav!
Odlikovan računski podčastnik. G. Franc Do-beršek iz velenjske okolice, računski podčastnik, 2. stotnije, pešpolka štev. 87, je prevzel mesto obolelega narednika poveljstvo, čvrsto zasledoval in preganjal Ruse ter jih okrog 30 zajel, Ža svoje junaštvo je bil dne 7. februarja odlikovan z hrabrostno svetinjo I. razreda.
*	Mariborski Orel odlikovan. Uradnik Zadružne Zveze, Član mariborskega Orla, g. Roman Bende, je bil v pondeljek, dne 1. marca, v Mariboru odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno II. razreda, Bende je med hudim sovražnim ognjem nosil na nevaren kraj važna poročila in se ni strašil gostih sovražnikovih krogel. ,Te dni je Bende s svojo Četo zopet odšel na severno bojišče.
Vojaški dopusti za spomladansko delo. Voma uprava se je na prošnjo poslancev, osobito slovenskih, in raznih zastopov odločila, da se moštvu, ki je pri-deljeno vojaškim oddelkom v domovini, v okrevališčih in bolnišnicah, dovoli spomladi dopust, da pomagajo doma opraviti nujna pol.ska dela. Dopust se dovoli samo posestnikom in kmečkim delavcem, (med katere spadajo tudi kmečki sinovi,) a le za dobo 14 dni.
D o v o i j e n j e za dopust bodajjalpoveljnik vojaškega oddelka, h k a t e r e m u j e prid e l j e n prošnji k. Prošnjo za dopust mora vložiti vojak, ki bi rad bil oproščen, in sicer naravnost na poveljnika svojega vojaškega oddelka. Vsak, kateremu se podeli dopust, dobi posebno dopustno izkaznico, po kateri mu je dovoljena prosta vožnja po železnici. Za čas dopusta dobi vojak isto plačo, kakor če je pri četi, družine pa za čas dopusta nemoteno vlečejo preskrbovalno podporo. Kdor se po preteku 14 dni ne bi vrnil k vojaštvu, se bo strogo kaznoval Ako bodo razmere dopuščale, bo vojaška uprava ono vojaštvo, ki se ne bo neobhodno potrebovalo pri armadi, in sicer čete po 20 mož, poslala na pomoč kmečkim posestni kom. V izvanrednih slučajih se sme samostojnim posestnikom in poljedelskim uradnikom tudi dovoliti daljša časovno omejena oprostitev. Tozadevne prošnje pa se vlagajo pri okrajnih glavarstvih.
Za dopust črnovojniliov. Kranjski deželni odbor se je brzojavno obrnil do pristojnih ministrstev na Dunaju z nujno prošnjo, da se po možnosti kmečkim črnovojnikom dovoli, da pridejo za časa poljske obdelave domovi v svrho temeljitega obdelav an j a svoje zemlje.
Družine umrlih in padlih podčastnikov, M so bili poročeni in niso več spadali pod prezenčno službo, dobijo popolno vzdrževalno podporo za dobo 6 mesecev po moževi smrti.
Pregledovanje črnovojnikov na Ogrskem. Na Ogrskem so pozvani h pregledovanju črnovojniki let nikov 1873, 1874, 1875, 1876, 1877, kakor na Avstrijskem.
Italijanski katoličani. Vse italijanske katoliške organizacije je novi papež Benedikt XV. združil pod Unione popolare: V vodstvu Unione so predsedniki 5 največjih italijanskih katoliških organizacij in drugi ugledni možje. Benedikt XV. je hotel s tem razbremeniti škofe, za isatere je bilo vedno odiozno, kadar so morali odločevati tudi o osebnih vprašanjih, ki so se pojavila v javnem življenju. Sedaj bo Unione odločevala. Baje izide v kratkem papeževa enciklika, ki bo postavila nove norme za udeležbo italijanskih katoličanov v politiki. Misli se, da bo Non expedit zopet znatno oslabšan.
Bog je na naši strani. Z bojišča se poroča: Nemški cesar Viljem je dne 7. februarja prisostvoval v gaju gradu Niobovo na Rusko-Poljskem slovesni sv. maši. 'Ob tej priliki je cesar imel na koncu božjo službe zanimiv govor. Riekel je: Vojaki! Vzra-doščen sem, da sem imel danes priložnost prisostvovati z vami vred pod milim nebom in pred altarjem Najvišjega sveti daritvi. Za čine, katere ste izvršili v vojski, vam izrekam svojo zahvalo in popolno priznanje. Povsod v domovini in pri četah, Id se borijo na zahodu, se vse s hvaležnostjo ozira na vaše hrabro čine. Težko nalogo imamo. Dokazati moramo pred celim svetom, da ima naša domovina pravico do obstoja. To nalogo bomo in moramo izvršiti. Ne precenjujmo sovražnika, a ne podcenjujmo lastne sile. Navajeni smo že od nekdaj se boriti z močnejšim sovražnikom, a navajeni smo tudi, zmagovati. K temu nam daje upanie naš veliki Zaveznik tam gori (Bog), ki bo našemu orožju gotovo pripomogel do zmage. Že izza naših otročjih let nam je znano in iz zgodovine, katero smo se učili pozneje v šoli, nam je dobro v spominu nauk, daje Bog le nastrani armad, ki v a n j verujejo. Tako je bilo m časa velikih nemških knezov, tako je bilo pod cesarjem Friderikom Velikim in tako je tudi bilo, ko sta vodila vojsko moj praded, in ded in tako je sedaj tudi pod menoj. Neki veliki Nemec je svoj čas rekel: „[Mož, ki veruje v Boga, je vedno zmagovalec“, Mi imamo prednost pred sovražniki: Oni nimajo nobenega gesla,, oni tudi ne vedo, zakaj se borijo, za koga se pustijo postreli ati. Sovražniki nosijo težke tornistre slabe vesti, ki so si jo naprtili s tem, da so napadli miroljuben narod. Mi pa korakamo proti sovražniku z nahrbtnikom, v katerem imamo lahko vest. Za uspešno bojevanje je pa nadalje tudi potrebno, da vsak mož stori svojo dolžnost in tako pr'öakujem in zahtevam tudi jaz od vas, d,a vsak od vas žrtvuje svojo zadnjo posest: Zdravje in živiljensko silo, dokler zmaga ne bo na naši strani. Sovražnika moramo popolnoma vreči ob tla. Mirovne pogoje pa bomo narekovali mi z, bajoneti naših vojakov.
Hindenburg za vse. Pod tem naslovom so priobčile „Münchener Neueste Nachrichten“ članek, . v katerem citirajo spis Kr. Wienecka v „Kunstwarte“, ki se zgraža nad načinom, kako Nemci proslavljajo, generala Hindenburga. Društvo za društvom mu pošilja dopisnice, na katerih mu izrekajo svoje občudovanje, vsaka licejka mu pisari, ta ali ona stara tetka mu pošilja svete proti revmatizmu, prehlajenju, nar hodu itd. Toda to še ni dovolj. Avstrijski baron S. Uechtritz in ogrski konjerejec pl. Szememere sta imenovala svoie konje „Hindenburg“ in nekega dne si je celo domislila neka stara devica, da, bo mogel Hindenburg le tedaj končno zmagati, če o!na 'buonuje svoje>-ga mačka — „Hindenburg“.
* Najornikaneiši narod v Avstriji. V dunaiski „Zeit“ ie priobčil nemški znanstvenik dr. Mihael Hai-nisch članek z naslovom: „Neue Ziele nationaler Arbeit", Najzanlmivejši odstavek tega članka se glasi:
Od daynej so bili nemški Avstrijci ponosni na to, da so najizobražene či narod v Avstriji. To je Še danes resnica, v kolikor se uvažuje procent tistih, ki imajo visokošolsko izobrazbo ali Staro rodbinsko omiko. Teh je med Nemci več, kakor med drugimi narodi. To stanje pa se takoj spremeni, če se primerja splošna izobrazba narodnih mas, Tu moram žal priznati, da smo si pustili vzeti prvenstvo. Ne mi Nemci, ampak Cehi imajo najmanjši procent analfabetov. Mi Nemci imamo tudi več enorazrednih šol kakor Cehi in je pri nas več otrok poleti oproščenih šolskega poduka, kakor pri Cehih, Se neugodnejše za nas Nemce je razmerje meščanskih šol. Pred tremi leti so imeli Cehi na Češkem itn na Moravskem toliko razredov meščanskih šol kakor Nemci, a potem so nas Cehi prehiteli. Tudi ljudsko izobraževal.,o delo je med Cehi še na višji stopnji, kakor pri Nemcih.
Preračunjanje avstrijskega in nemškega denarja. Uradno se poroča, da se od danes, di,e 5, marca naprej računa za 100 nemških mark 135 K 14v avstrijske veljave. Za 100 K pa se vzame v račun 74 mark, Ako hoče n. pr. kdo poslati v Nemčijo po poštni nakaznici denar, mora za 100 mark nemške veljave vplačati 135 K in 14 v, nasprotno pa ako pošlje kdo iz Nernč je v Avstrijo po pošti denar, se mora za 100 K vplačati samo 74 mark. — Za vojne ujetnike v tujih državah, kjer se po mednarodnih določilih računa v francoskih frankih, se za 100 frankov vplača 120 K.
* Prepovedano tipanje živil. V Gradcu se je izdala, odredba, po kateri je na graškem trgu in štacu-nah prepovedano pri nakupu t pati živila. Ta odredba je izdana zato, da se prepreči onesnaženje živil. Kdor se pregreši proti tej odredbi', se kaznuje z denarno globo do 400 K.
Šolski sluge ne sinejo prodajati živil. Da se
zabrani razširjenje nalezljivih bolezni, je zaukazal deželni šolski svet, da šolski sluge na učnih zavodih, katerim je bilo dosedaj dovoljeno prodajati živila, kot kruh, s r itd,, odslej naprej ne smejo učencem prodajati nobenih živil.
Prepoved svilene obleke. Veliki župan v Požegi na Hrvatsfcem, Dragan vitez Trnski, je izdal naredbo, s katero prepoveduje ženskam v požeški županiji nošnjo svilene obleke, svilenih jopičev in svilenih rut ter vporabo cekinov za nakit, češ, da je to v teh težkih Časih draginje in pomanjkanja zapravljivost, ki lahko upropasti cele rodbine.
Viržinke brez slame. Odslej se bodo viržinke napravljale brez slame, ker se sla,ma, ki se jo rabi pri izdelovanju vdržink, ne more več iz Afrike pošiljati v naše kraje.
Zaloga koruze na Ogrskem dane pod zaporo.
Ogrski poljedelski minister je dal pod zaporo vse zaloge koruze po celi deželi. Oblasti bodo razlastile tiste zaloge koruze na Ogrskem, ki niso bile prijavljene in sicer za tisto ceno, katero bo določila oblast, ne pa za izjemno ceno. Razlika bo znašala pri mseterskem stotu 6 do 9 K, Ta odredba je za nas velike važnosti, kajti brezdvomno so na Ogrskem zatajili veliko množino koruze, katero so nameravali v poznejšem času po visoki ceni prodajati, kar je pa vsled tega preprečeno in mi bomo dobivali iz [Ogrskega dovolj koruze po primerni oeni.
Zito in moka. Mied tem, ko sedaj v oeli naši državni polovici popisujejo žito in moko in se bo torej v kratkem izvedelo, koliko je sploh zaloge teh živil, je vlada ustanovila posebno organizacijo, „[Vojni žitni prometni zavod“, ki bo skrbela, da se bo razpoložljivo in na novo pridobljeno blago te virste razdelilo po deželah in občinah, Ta organizacija, ima nalogo, kupovati žito in moko ter skrbeti, da se žitto zmelje in moka razpošlje. Ta organizacija bo pod državnim nadzorstvom; njej na čelu so predsednik in trije podpredsedniki, ki jih imenuje minister notranjih del. Ustanovi se tudi posebna upravna komisija, v katero bodo poklicani strokovnjaki, v vsaki deželi pa se ustanovi nekak gospodarski svet, ki bo dajal vodstvu potrebne informacije. Zavod bo deloval po kupčiiskih načelih in bodo morali dohodki pokrivati tzdatke ; če pa bi se izkazal primanjkljaj, ga bo plačala država, ki bo tudi dajala morebiti potrebne predujme. Poleg „Vojnega prometnega zavoda,“ se ustanovi tudi „koruzna centrala“.
Finalna moka. Po metodi profesorja dr. Fink-lerja, ravnatelja higijeničnega instituta v Bonnu na Nemškem prinaša 'dr. ing. Martin Miller v Franko-brodu popis takozvane finalne moke. Profesor Finkler se vpraša, zakaj celo pri najdrobnejšem zmletju otrobov ni mogoče beljakovini otrobov dati one prebavljivosti, ki jo ima druga moka. To se da razlaga^ ti iz tega, da se nahaja beljakovina otrobov v lesnih stanicah, skozi katere prebavne snovi ne morejo zadostno pronicati, tako da zapusti beljakovina neprebavljena telo. Suho mletje, niti če se izvede do skrajnosti, teh celic ne more odpreti in razumljivo je domnevanje profesorja Finklerja, da je mogoče 'doseči re-diluost moke iz otrobov, če se posreči najti način, kako te stanice odpreti. To je profesor Finkler tudi našel v mokrem mletju. Iz otrobov se napravi z vodo testo in pridene se še malo soli. Na posebnih strojih se potem to testo zmelie in odpre. Otrobja moka pride iz mlina zopet kot testo, ki je je treba potem dobro posušiti, da se ohrani. Profesor Finkler je imenoval te po njegovi metodi odprte otrobe, ki so takorekoč zadnja moka, ki jo je mogoče dobiti, finalno moko. Taka finalna moka je rumena, drobnozrnata ter se da izborno peči. Ta moka pa ima tudi mnogo več beljakovine in redilnih soli, kakor navadne moke za kruh.
Poleg tega pa so te redilne snovi prav lahko raztop-
ljive. Eksaktni znanstveni poizkusi so dokazali, data moka glede prebavljivosti ne zaostaja napram vsaki fini pšenični moki. Ce se pa meša finalna moka z drugo moko, zlasti v razmerju, kakor to odgovarja žitu, se speče iz te moke po posebni metodi prav dober, lahko prebavljiv, tečen kruh z dobrim okusom p0 čistem žitu. Ne sme se ta kruh zamenjati s takozvanim Grahamovim kruhom, ki je rezek in Čegar sestavine iz otrobov čutimo med zobmi, če kruh grizemo. Tak kruh je nasprotno ravno tak, kakor navadni r-ženi ali pšenični kruh. Da spoznamo narodnogospodarski pomen Finklerjeve iznajdbe, nekaj številk. Ce zavžijemo 700 g finalnega kruha, dobi človeški organizem ravno toliko prebavljive beljaxovline, kakor če bi zavžil 700 g navadnega kruha in še 100 g mesa! Za Nemčijo je izračunal profesor Rubner prihranek na narodnem premoženju, če bi se vsi oprijeli finalne moke. na 780 milijonov mark. Iz tega je razvidno, da so odprta še marsikatera pota, da še prav dolgo ne bo zmanjkalo kruha.
Nova brezžična zveza med Evropo in Ameriko. V nekaterih tednih bodo dovršena dela za brezžično zvezo med Evropo in Ameriko čez Atlantski o-cean. Evropska postaja je Stavanger v Svediji, ameriška pa Chatam v Združenih državah Severne A-merike. Ameriška postaja je že popolnoma izgotovljena in je zgrajena po istih načrtih, kakor evropska. Električno moč bo oskrboval slap reke v bližini Sta-vangerja v Svediji, Nova brezžična zveza, Ki je že zgrajena na podlagi najnovejših iznajdenj, bo v prometnem oziru med Evropo in Ameriko velikanskega pomena.
Čebelarji! Udje Slovanskega Čebelarskega društva za Spodnje-Stajersko se prijazno opozarjajo na objavo v „[Slovenskem Čebelarju“ štev. 12 p. L, str. 192, v kateri predsedništ/vo vabi, da vsiak član sam vpošlje udnino 2 K za tekoče leto po položnici, katera je bila pridjana prvi letošnji številki „Slovenskega Čebelarja.“ Cenjeni člani, ki še tega niso storili, naj blagovolijo torej udnino v najkrajšem! času poravnati. Podružnična vodstva pa naj skličejo občne zbore, da se zamorejo vpisati udje in ugotoviti imeniki, kateri se nemudoma vpošljejo Čebelarskemu društvu v Celje. Blagovolite vsi vpoštevati, da je zdaj v teh kritičnih časih tem bolj potrebno držati se točnega reda. Podpisanemu se je zdelo neizogibno to omeniti, ker je opazil, da se naše društveno življenje zaradi vojnega stanja jako slabo giblje ter v naših podružnicah že marsikaj najnujnejšega zaostaja. — J.urajnčič, čebelarski pot. učitelj.
Maribor. V baziliki Matere Milosti so se v času od 1. do 5, marca vršile duhovne vaje za tretje-rednike sv. Frančiška. Udeležba je bila vse dni izredno jvelika. Iz daljnih spodnještajerskih krajev, celo iz š Prekmurja, so došli verni Slovenci in Slo enke k tej pobožnosti, ki je bila posebno letos na mestu. Duhovne vaje sta vodila in imela vsak dan po dve pro-povedi frančiškana: o. Slajvafor Zobec, raivnatelj III. reda v Ljubljani, in o. Beno Russ-Müller, ravnatelj
III.	reda v Gradcu.
Maribor. Cez premoženje mizarskega mojstra in hišnega posestnika Jožefa Kolarič v Mariboru, na Franc Jožefovi cesti, je razglašen konkurz. Konkur-zni komisar je višjesodni svetnik dr. Wokaun, oskrbnik dr. Fr. Kren.
Maribor. Umrl je uslužbenec južne železnice g. Peter Amalietti, star 27 let.
Maribor. G. dr. Ivan HojniE, e. Kr. sodnik, je prestavljen v Ljubljano.
Maribor. Umrla je v Ljubljani dne 3. t. m. Albertina Zhuber pl. Okrog, mati c. kr, gozdarskega svetnika Antona Zhuber pl. Okrog.
Kamnica. Tukaj je dne 3, marca umrl Matija Marinšek, bivši gostilničar v Kamnici, star 70 let N. p. v m.!
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Umrl je tukaj 1. marca inženir Janez Fašing, star 69 let.
*	St. ELj v Slov. gor. V ruskem ujetništvu se nahajajo iz naše župnije: Fr. Samec, gostilničarjev sin iz Ceršaka, Janez Reisman, Ignac Mašera in Fr. Suloer iz Sehvce, — Naš rojak, narednik Fr. Rotman pa je bil odlikovan z veliko zlato hrabrostno kolaino.
*	Sv. Ana na Krembergu. Tudi tukaišna mlar dina je pridno sodelovala pri izdelovanju zimsk:h o-biačil za naše hrabre vojake. Že v zmčetku meseca septembra se je začelo zbirati denar v svrho nabave volne. Nabrana svota je znašala približno 400 kron. Hitro, ko je došla volna, so pričele učenke in nekatere odrasle deklice plesti. V oelem se je naredilo 608 komadov in se porabilo 44 kg volne. Pri izdelovanju so se posebno izkazale učenke 5, razreda. To je zasluga naduč teljeve gospe Viljemine Lesnika, ki je s svojim zgledom, s čudovito požrtvovalnostjo in vstraj-Ho marljivostjo navduševala mladež v omenjenem razredu.
Loperčice pri Ormožu. Iz Przemysla se je po letalni pošti po dolgem času oglasil naš kovač Jožef Keček. Piše, d'a je živ in zdrhjv ter enako svoiim na domu želi. Rad b:i pisal mnogo, a se ne sme. Upa, da bodo zmagali kmalu in da se bodo potem zdravi na domu videli. Ob enem prosi, naj domači naznanijo srčne pozdrave starišem vojakov, ki se uahaiaio zdravi v Przemyslu. Ti stariši so: g. Rižner Tomaž v •Zagorcih, pošta JurŠinei pri Ptuju, in g. Franca Petek v Rucmancih, Štev. 28, pošta Sv. Tomaž pri Ormožu. Jožef Keček kliče iz trdnjave: Z Bogom in pa
zdrahi ostanite, ljuba žena, oöe, mali in sinöek;! A-dijo, ne žalujte, skoraj se vidimo!
Sv. Rupert nad Laškim. V petek dne 26. teter, dopoldne smo pokopali pri nas 70 letno Marijo Horjak, mater rajnega gosp. župnika Horjak. Da so bili Hor^akova inaiti priljubljena vsem laranom, je p ribala mnogoštevilna udeležba pri mrtvaškem sprevodu.. Prižgane sveče v rokah udeležencev so deloma spodbujale, deloma pričale o gorečih molitvah, ki, so jih pošiljali verniki k Bogu, naj sveti večna luč preblagi materi. Slovesnost je povzdignila šolska mladina, ki je pod vodstvom cenjenega učiteljstva spremljala k večnemu počitku mater predsednika krajnega šolskega sveta. Po končanih obrednih molitvah so priporočili cerkveni pevci ob odprtem grobu dušo rajnke presveti Trojici, na kar se je množica razšla, želeč vzorni katoliški materi večni mir in pokoj.. — Še predno smo pokopali Horjakovo mater nas je že iznenadila pretresljiva vest, da je podlegla porodnim bolečinam 32 letna Cecilija Hrastnik, posestnikova žena na Tratah. Veliko je sirota trpela, Bog ji bodi milostljiv sodnik! — Vojska je do sedaj iz naše lare zahtevala eno žrtev, Ljudska govorica ve sicer povedati o več mrtvih, tudi v seznamu izgub smo brali ime svetniškega, ključarja Franca Klepej, pa dokler nimamo v rokah uradnih potrdtl, še vedno upamo, da bodo pogrešani „oživeli“.
*	Laško. Na Matijev sejem dne 25, februarja se je prignalo 375 glav1 goveje živine, od katere se je prodalo kakih 30 glav v Celje in 14 v Strasnico na Moravskem. Tudi domači mesarji so precej živine pokupili, 10 komadov pa se je je poslalo v tabor ujetnikov v Knittelfeld. Cene so bile tako Visoke, kot še nikdar dosedaj. Za 100 kg žive teže se je plačalo 120 do 130 K, izjemoma še celo višje.
*	Trbovlje. Tbkajšnji rojak Vinko Kurent, patruljni četovodja poljskega lovskega bataljona št. 7 je bil dne 26. februarja v mariborski vojaški bolnišnici odlikovan s srebrno hrabrostim svetinjo II. razreda. Kurent je dne 12. decembra v Galiciji z naskokom napadel sovražni oddelek, mu odvzel strojno puško in pobil skoro vso sovražno moštvo pri strojni puški.
Hrastnik. Nemški Schulverein namerava baje zaradi pomanjkanja denarja opustiti začasno četrti razred nemške šole. Učitelja so odpustili. Nima^no nič proti temu.
*	Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru bo odprta odslej naprej ob nedeljah od 10. do 12. ure predpoldne, in ne, kakor dosedaj, od 8. do 10. ure predpoldne.
*	Posojilnica v Gornji Radgoni je darovala «a Slovensko Stražo od svojega čistega dobička 30 K. Posnemanja vredno!
*	Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: kaplan Pavel Holcman 7 K; župnik Weixl Jože! 3 K; Topolnik Anton za kruh sv, Antona 2 K; župnik Štrakl 10 K; duhovni svetovalec Haubenreich 15 K; dekan Šlander Anton 20 K; kaplan Močnik Frančišek 3 K; dekan. Hribernik Jakob 5 K; okrajna hranilnica Slovenjgradec 70 K; Šiško Eliza namesto venca na grob Filour<ene Šiško 10 K; Koser Franc v Juršincih 2 K; župnik Trop 10 K; c. kr. poštni asistent Šiško Hinko 10 K; župnik Pečnik Franc.15 K; P. K. M. 4 K; neimenovan 50 K; posojilnica v Gornji Radgoni 40 K; kmet Kramberger vrečo krompirja, vrečo zelja in vrečo repe. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati!
*	Zahvala. Podpisani si šteje v dolžnost', da se javno zahvali za veUkodušno ljubezen in; darežljivost, ki so jo v Št. Juriju ob južni železnici beguncem-Poljakom iz Galicije izkazovali preč. g. župnik V, Mikuš, preč. g. župnik Žužek, lastnik graj-ščine Blagovna in njegov oskrbnik g. M. Guzej, č. g. kaplan Kavčič, občinska predstojnika Fr. Pisanec in Jožef Rataj, gospod in gospa [Belle, ravnatelj kmetijske šole, gospod in gospa Artman, gospa Kavčič, orožniški postajevodja g. Žerjav, kakor splošno vse občinstvo občin trga in okolice Št. Jurij ob juž. žel. V imenu vseh Poljakov vam kličem: Bog zaplat^ ! — Stanislav Wesolowskì.
*	Ljutomer. Vabimo na občni zbor kmetijske podružnice za ljutomerski okraj v Ljutomeru v nedeljo, dne 7. marca 1915, ob 8. uri predpoldne, v gostilni g. Franca Seršen v Ljutomeru. Na dnevnem redu je poleg običajnih poročil tudi razgovor o živilih v sedanjem vojnem času z ozirom na uradni popis živil in z ozirom na stanje kmetovalca. Pridite!
*	Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 7. suš-ca, popoldne po večernicah, ima bralno društvo svoj občni zbor z običajnim sporedom in zanimivim, času primernim predavanjem. Vsi se uljudno vabite k obilni udeležbi!
*	Katoliško politično društvo aa vranski okraj bo imelo zborovanje v društveni sobi v Št. Juriju ob Taboru v nedeljo, dne 7, sušca, ob treh popoldne.
*	Na kmetijski gospodinjski šoli na Vrhniki pri Ljubljani se prične šestmesečni letni tečaj dne 10. maja 1915. Sprejemajo se gojenke, katere so dovršile ljudsko (šolo in izpolnile 14. leto. Učenke ostanejo cel čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 40 K. Prošnje za vsprejem je vlagati pri vodsjtvu šole na Vrhniki najkasneje do dne 20. aprila 1916. Prošnjam je pridejati zadnje šolsko spričevalo, krstni list in z ave z no izjavo starišev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenko skozi cel tečaj v) zavodu. Gojenke se uče teoretično in praktično vsega, česar rabi vsaka umna gospodinja.
*	..Novi majnik.“ Tako se imenujejo nove šmarnice za leto 1915. Spisal jih je preč. g. Pankracij Gregorc, župnik pri Sv. Venčeslu na Štajerskem. Knjiga obsega 32 krasnih premišljevanj za mesec maj o Mariji, Kraljici src. Posebno lepa, zanimiva in čisto nova bodo za Marijine častilce premišljevanja o Mariji, Kraljici zmag, kjer g. pisatelj opisuje grozne boje pekla in antikrista zoper sv. Cerkev in Marijino kraljestvo pred koncem sveta ter končno zmago Marijino nad vsemi sovražniki. Po premišljevanjih še sledijo mašne, spovedne in obhajilne molitve ter raznovrstne molitve k materi božji in za popoldansko službo božjo. Te šmarnice so torej pravzaprav popolen molitvenik. Stanejo na v platno vezane z rudečo obrezo 1 K 60 v., po pošti 10 vinarjev več. Naročajo seiv tiskarni st. Cirila v Mariboru. Najmanj dela in stroškov je, ako se pošlje znesek 1 K 70 v po nakaznici naprej.
Krasne vojne razglednice, ki predstavljajo narodne slilce in prizore iz vojske, so ravnokar zopet' izšle v III. skupini. Vseh teh novih razglednic je 24 različnih vrst in je druga lepša od druge. Posamezne razglednice staneio 10 v:	kdor naroči 100 posa-
meznih razglednic skupaj, jih pa dobi za 6 K. Slovenci! Ako rabite razglednice, knpite si zdaj te pristne, domače, res slovenske razglednice! Slovenski trgovci! Sezite po njih, da bodo te razglednice ljudstvu na razpolago! Te razglednice se kupijo in naročijo v tiskarni sv. Ciril« v Mariboru.
Zadnja poročila došla v petek, 5. marca.
Srditi ruski napadi v Karpatih
odbiti.
Dunaj, 4. marca.
Avstrijski generalni Štab uradno razglaša:
Ob reki B i a 1 i južno-izhodno od mesta Zakli-ezvna so bile včeraj ruske čete, ki so prodirar le, v krvavem boju vržene nazaj.
Na obeh straneh doline reke L a b o r o a in na višinah severno od Ciane trajajo boji na nekaterih mestih tudi ponoči nadalje.
V	s e p o v s o d , kjer se je posrečilo našim četam pridobiti ozemlja, napravlja sovražnik opetovano hude protinapade, ki so pa vselej krvavo o d-b j t i. Osobito Oib ciesti pri Baligrodu (leži južno od mesta Sanok ob izviru reke San) so poskušali Riusi v gostih snežnih zametih z močnimi četami prodirati. Njihov napad so končno naši topovi in strojne p uške popolnoma odbile, pri čemur so bile izgube Rusov velike.
Na. ositali bojni črti nobene bistvene spremembe, !e artderijski boji.
Pred Przemyslom vlada mir,.
Napad Rusov severno od Visle
odbit.
Berolin, 4. marca.
Iz velikega glavnega stana se poroča:
Ruski napadi severno-zahodno od Orodna so prišli v ogenj nemške art Te rije in’so se izjalovili. Tudi sever no-izhodno od Lomzie so bili napadi Rusov odbiti, pri čemur so imeli težke izgube.
V	ozemlju južno od mesta Mišynee in Chorzele, kakor tudi severno-zahodno od Prasnyša so ponovili Rusi svoje napade.
Na ostali bojni črti nobene spremembe.
Podmorski boj in Angleška.
V	4ednu od 27, februarja do 4. sušca so nemški podmorski čolni zopet potopili 4 večje in 3 manjše angleške trgovske parnike, V sl e d trajno velike nesigurnosti na morju je v tem času odplulo zavsem komaj 174 angleških trgovskih parnikov iz vseh angleških pristanišč in se je v omenjeni dobi moštvo 656 angleških parnikov izjavilo, da noce za nobeno ceno odpluti iz angleških pristanišč iz strahu pred nemškimi podmorskimi čolni. Tudi del armade angleškega generala Kitchenerja se je izjavil, da se ne da prepeljati na prevoznih parnikih na francosko bojišče, ker noče pasti na vodi, ampak na bojišču. V Ajmerikl je velika nevolja radi ostrega pomorskega boja, M zelo oškoduje nevtralno trgovino. Amerika pripravlja baje nove proteste,
Grčija pred odločitvijo.
Atene, 3. marca.
„Agence d’Athene“ uradno poročte( : Ministrski predsedniK je kralju predlagal, naj se skliče kronski svet. Kralj je predlog sprejel. Danes, dne 3. marca, popoldne se je v kraljevi palači pod predsedstvom kij al j a samega, vršil kronski svet, kii se je .posveto-toval o notranjem položaju v Grčiji. Kronskega sveta so se udeležili tudi prejšnji ministrski predsedniki: iTheotokis, Mavromiehalis, Dragumis in iRhallys, bivši minister Zaimis se radi bolehnosti ni mogel udeležiti posvetovanja. Ministrski predsednik je podal več važnejših podrobnih pojasnil o položaju in je nato Še poročal o nadaljnih ciljih vladne politike. Udeleženci kronskega sveta so bili mnenja, da je potrebno, da se sliši tudi mnenje grškega generalnega Štaba. Ministrski predsednik je izjavil, da je on kot vojni minister predlagal kralju, da se naj general Dusmanis ob priliki obletnice naskoka na Tanino sprejme zopet v aktivno vojaško službo. General Dusmanis naj tudi zopet sprejme mesto načelnika grškega generalnega Štaba. Kralj je predlog sprejel. V petek, dne 5. marca, ima kronski svet zopet sejo, v kateri se bo načelnika generalnega Štaba pozvalo, naj poda svetu potrebne informacije.
Papež pripravlja mirovne pogoje.
Amsterdamski listi poročajo iz Rima, da poročila, ki so se zadnje dni raznesla po Časopisju, da bo papež predložil nove mirovne pogoje, niso popolnoma resnična. Papež stoji sicer v vodni zvezi z vojskujočimi se državami in ni izključeno, da bo ob primernem času predložil mirovne pogoje.
Klic iz ruskega ujetništva.
'Žalostna vest se nam javlja, ki mora pretresti vsako čuteče srce. Prvi dostojanstvenik grško-katoli-ške cerkve v Avstriji, lvovski nadškof grof Szeptycki se potom Rodečega križa v Genevi pritožuje, da se ž njim v ruskem ujetništvu netčuveno surovo in nečloveško postopa. Kakor znano, se nahaja grof Szeptyc-ki v mestu Kursk.
Ranjeni, padli in ujeti*
Pešpolk štev. 87:
Ranjeno moštvo:
Dekovič Martin, pešec; Delakorda Rudolf, nadomestni rezervist; Delamea Anton, pešec; Deutschbauer Ferdinand, pešec; Divjak Franc, pešec; Divjak Franc, pešec; Dobrina Franc, pešec; Dokler Valentìa, nadomestni rezervist; Dolinar Jernej j pešec; Dolinar Jakob, pešec; Domajnko Andrej, korporal; Dose Herman, pešec; Drobnej Mihael, pešec; Drolc Matija, pešec: Družovič Jožef, pešec;
Gavec Franc, pešec; Glodes Anton, pešec; Gnilšak Fran, pešec; Godler Peter, rezervni pešec;, Golob Jožef, pešec; Goru-čan Martin, titulami četovodja; Gosak Andrej, pešec; jGrabner Jakob, nadomestni rezervist; Hrešak Jožef, rezervni pešec; J. Grešak, pešec; Groznik Viljem, pešec; Gruič Pavo, rezervni pešec; Gšela Matija, rezervni pešec; Guma 'Franc, pešec;
Held Karol, pešec; Hetličar Štefan, pešec; Hojnik Matija, pešec; Holz Jakob, pešec; Homan Jožef, pešec; Hrašan Ferdinand, rezervni pešec; Hrastnik Rudolf, pešec;
Inkret Franc, pešec; 'Ivanc Franc, (titulami frajtar; Anton Ivančič, pešec; Ivaniševič Štefan, pešec; Ivanjčič (N., pešec; Ivnik Janez, pešec:	Jančič Mihael, pešec; Janžek Jožef,
pešec; Javornik Rudolf, rezervni pešec; Jazbec Leopold, pešec; Jeza Anton, pešec; Jus Janez, pešec;
Kaderšafka Franc, rezervni frajtar; Kajba Rok, pešec; Kališek Anton, pešec; Kamefnšekj Franc, rezervni pešec; Karat Franc, pešec; Karo Jakob, rezervni pešec; Kara Janez, pešec; Kindl Jožef, pešec; Klakovčar Mihael, pe^ec; Knez Jakob, pešec; Kogaj Franc, pešec; Kokot Jožef, frajtar; Kolander Franc, pešec; Kolar Franc, pešec; Kolar Jožef II; Koren Anton, frajtar; Koren Janez, nadomestni rezervist; (Komel Adoli. rezervni pešec; Kosič Mihael, rezervni pešec; Košir Franc, pešec; Ko> stevšek Anton, pešec; Kovač Janez, rezervni četovodja; Kovač Martin II, pešec; Kovačič Janez, pešec; Kozoderc Anton, pešec; Krajnc Alojzij I, pešec; Krajnc Andrej, rezervni pešec; Krajnc Anton II, pešec; Krajnc Janez II, rezervni pešec; Jožef Krajnc II, pešec; (Krajnčič Anton, pešec; Kramberger (Ah*®11* pešec; Krulc Franc, titulami frajtar; Kuder Anton, frajtar; Kuder Martin, rezervni pešec; Kuder Mihael, pešec; Kokolj Jožef, pešec; Kumer Franc, pešec; (Kumer (Alojzij, f|i$ultarni' četovodja; Kump Anton, nadomestni rezervist; Kurnik Franc, pešec;
Ledinek Jožef, rezervni pešec; Lednik Karol, pešec; Jožef Lesjak, pešec; Lesjak Mihael, rezervni pešec; Levanič Anton, pešec; Levart Rudolf, pešec; Lipej Jožef, pešec; Lipša Matija, nadomestni rezervist; Lipuš Bogomir, pešec;; Livk Janez, pešec; Lubec Valentin, rezervni pešec; Lubej Janez, pešec;
Maklič Jožef, pešec; MaJlek Vinko, pešec; Marovšek Al., rezervni pešec; Mastnak Ignacij; Mastnak Jožef, pešec; Mav-haus Jožef, pešec; Mec Franc, štabni narednik; Medvešek Jožef, pešec; Mencak Mihael, pešec;. Meško Tomaž, pešec; Mihelič Ignacij, pešec; Milošič Franc, nadomestni rezervist; Mlakar Martin, pešec; Močnik Janez, jrezervni pešec; Moro Anton, nadomestni rezervist: Mrak Janez, korporal; Munda Jožef, (frajtar ; Murko Simon, pešec;
Narat Franc, pešec; Naroločnik Jožef, pešec; Nedog Jak., titulami (frajtar; Nedog Simon, rezervni pešec; Neuberi Janez, pešec; Novak Jakob, pešec; Nunčič Jožef, pešec;
Oberman Evgen, pešec; Obreznik Anton, pešec; Ocvirk Matevž, .četovodja; Odel Martin, pešec; Olenik Anton, nadomestni rezervist; Omerzu/ Franc, rezervni pešec; Oprešnik Jožef, pešec; Orel Jožef, pešec; Orešnik Janez II, pešec; Osel Franc, pešec; Osojnik Franc, pešec; Otta Janez, pešec; Otorepec Jožef, pešec ;
Pajsker Edvard, pešec; Parfant Janez, rezervni pešec; Paseč Ivan, nadomestni rezervist; Pastula Ludvik, pešec; Pavlič Leopold, pešec; Pec Franc, pešec; Pečnik Martin, titulami četovodja; Porcat Pavel, pešec; Permovšek Stefan, pešec; Per-tinač Franc, pešec; Perc Anton, pešec; 'Petan Blaž, pešec; Petrovič Jožef, pešec; Pisk Franc, pešec; Pišotek Jurij, pešec; Plahuta Lovro, pešec; Planko Janez, pešec; Plaznik Martin, pešec; Plesnik Franc, pešec; Podbreznik (Martin, pešec; Podgoršek Anton, pešec; Podgrejšek Jane^ pešec; Podpečan Martin, četovodja;1 Pogač Ernest, pešec; Pogadec /Jožef, korporal; Po-gelšek Franc, pešec; Pogelšek Jožef, pešec; Polajžer Jakob, rezervni pešec; Polak Ignacij, pešec; Polanec Franc, pešec; Poljanšek Alojzij, titulami frajtar; Popijal Ferdo, pešec; Pos Jan., pešec; Potočnik Fric, pešec; Potočnik Jožef, titulami frajtar; Potočnik Karol, pešec; Poub Franc, nadomestni rezervist; Praprotnik Vaclav, frajtar; Preložnik Henrik,, titulami četovodja; Prosenik Jožef, pešec; Pungeršek Franc, pešec; Pušnik Jurij, pešec;
Rajovc Franc, narednik; Rakovec Janez, pfešee; Ranči-gaj Jakob, pešec; Raulen Avgust, pešec; Rehar Martin, pešec; Becher Henrik, pešec; Rejših Luka, nadomestni rezervist; Rej-ter Alojzij, pešec; Reš Rudolf, pešec; Ribič Franc, pešec; Rissa Alojzij, pešec; Rivša Franc, pešec; Rogina Janez, nadomestni rezervist; Ropič Janez, pešec;
Šaiarič Matija, titulami korporal; Sagušen Franc, pešec; Šahman Valentin, pešec; Šalamon Martin, jiešec; Satler Anton; Saurič Franc, rezervni pešec; Schumber Franc, pešec; Schwer Leopold, pešec; Sekirnik Jurij, titulami korporal; Semprimož-nik Jože!, pešec; Seničar Franc, nadomestni rezervist; Senkar Janez, pešec; Sentur Franc, pešec; Serec Franc, pešec; Šeruga Franc, pešec; Simopič Franc, pešec; Skarlovnik Jožef, titulami frajtar; Skoberne Franc, pešec; Skočir Franc, pešec; A. Slaus, pešec; Slode Jožef, pešec: Sluga Jožef, pešec; Smigovc Jurij, titolami frajtar; Šmon Alojzij, rezervni frajtar; Šoba Anton, nadomestni rezervist; Borjan Franc, pešec; Spidaler M., pešec; Strah Franc, pešec; Stante Blaž, pešec; Stehlich Franc, pešec; Steiner Anton, pešec; Sterdišnik Peter, korporal; Stergar Janez, titulami frajtar; Stem Franc, pešec; Stoleker Karol, pešec; Strelec Jožef, štabni narednik; Stropnik Anlton, pešec; Stvarnik Anton, pešec; Sucha Giovani, pešec; Sulovič M., pešec; Švare Janez, pešec; Svaton Karol.,,pešec ; Svetonja Rudolf, pešec;
Tavčar Aleksander, pešec; Tavornik Valentin, rezervni pešec; Tesovnik Jakob, pešec; Tevš Anton, pešec; Tkalec A-dalbert, pešec; Tomanič Štefan, pešec; Tomažič N., pešec; Tominšek Aloizii, pešec; Toplak Jožef, pešec; Tratnik Jakob, pešec; Tretnjak Jožef, pešec; Tronkar Janez, pešec; Turnšek J., pešec ;
TJršelc Jurij, pešec;
Vajdeq Janez, pešec; Vaj s Jakob, pešec; Valenčak Jožef, titulami frajtar; Vaši Avgust, pešec; Veit' Anton, pešec; /Verdel Jakob, pešec; Verden Janez, pešec; Veršič Janez, pešec; Vert-nik Franc, titulami frajtar; Verzela Bolfenk, rezervni pešec; Verzenšak Alojzij, pešec; Vidan Lovro, pešec; Videnšek Jožef, pešec; Vidovič Matevž, rezervni pešec; Vindiš Mihael, rezervni pešec; Vipotnik Vinko, pešec; Vipotnik Jožef, nadomestni rezervist; Vodušek Janez, pešec; Voglar Janez, pešec; Volavšek Albin, pešec; Volk Just, pešec; Vouk Jernej, pešec; Vouk Mihael, rezervni pešec; Vratnik Anton, pešec; VreCer Simon, pešec; Vre ti C Jožef, pešec; Vrhovšek Janez, pešec;
WanovSek Jurij, pešec;
Žabec Jakob, pešec; Žabec Jakob, rezervni pešec; Zabu-košek Jakob, pešec; Zafutta Jbžef, pešec; Zager Janez, pešec; Zajc Andrej, nadomestni rezervist; Zajc Janez, frajtar; Zajko Janez, pešec; Zajšek Janez, pešec; Zakelšek Jožef, pešec; Za-košek Janez, pešec; Žalobir Franc, pešec; Zalokar Janez, frajtar; Zamuda Karol, pešec; Železnik Jožef, titulami frajtar; F. Zeliti, pešec; Žesak Jožef, pešec; Zibret Martin, pešec; Zidanih Jožef, pešec; Zlähtiö Andrej, pešec; Zurmani Anton, pešec; Cvetko (Zvretko) Franc, pešec.
Dragonski polk štev. 5:
Ujeto moštvo;
Gašperlin Ivan; dragonec; Goručan Ciril, dragonec, v vojaški bolnišnici v Nižni-Novgorodu, Rusija; Hofgartner Vikt., dragonec; Jolly Ivan, Setovodja, v ruskem ujetništvu v mestu Chodzent, vladno okrožje Vamarkand; Knez Mihael, dragonec; Meyerhofier Andrej, dragonec; Peršak Jakob II, dragonec; Jožef Steinberger, vodja patrulje, vsi v' ruskem ujetništvu.
» *
*
Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih, M pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke. — Kdor želi imeti natančna obvestila o padlih in ranjenih, naj si naroči uradne izkaze v tiskarni sv. Cirila v Maribora, Koroška cesta št. 5.
Velikanska svota denarja
se zamore nakljuéiti vsakomur, ki postene naš naročnik — Brezplačna pojasnila pošilja :
Srečkova® jsasSogstvo 17, Ljubljana.
Tem potom naznanjam, da sem prevzela 1886. leta ustanovljeno
ST
O
«
2
o
TS ®
>-5 CD
p- ö
a -°
SL
® »
«
O
g
■B
e
je sm
" 1
g ur
*3
»
m
»
O
f*
CD
W<
-O,
a
3
bS
O
& co
«g
m
CD
f » *
S’
OQ
CD
»-j
%
■s
o
S3*
«S
co
CD
“Ö
2-
CD
M\M zalego dp, dragocenosti, srebrnine in optičnih Fsäi po osah) cent
Tudi na obroke. - llustr. cenik
zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklas ta remont.-ura K 8-60
Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura	K	24
Kuhinjska ura	K	10
Budilka niklasta	K	3
Poročni prstani	K	2
Srebrne verižice	K	2'
Večletno jamstvo.
] Nasi. Dieiinger
j Heel Fehrenbacii
urni' in očaiar
llllOi, Bosposha 11I.Z6
Kupujem zlatnino in srebro.
za ženske, moške in otroke, kakor tudi krila, vrhce jope, bluze, zimske moške suknje in raglane, se dobijo v velikanski izbiri in po najnižjih cenah v veletrgovini
§3. STERMECIC8 § V CELJU St 301 f
^ Pišite po cenik,
I

POZOR !
POZOR!
mojega ranjcega moža
Milan Hočevar,
ter jo bodem pod dosedanjo tvrdko nespremenjeno dalje vodila.
Za ranjcemu v toliki meri izkazano zaupanje se najtopleje zahvaljujem ter prosim, da isto ohranite tudi meni.
Z odličnim spoštovanjem	g
Mil.Hočevar-ja vdova.
Celje, dne 27. svečana.

Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim žejo težko kuoiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič Maribor,
G&fpaska Ulica S, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo «astonj.
Ure! Ure!
V veliki izbiri in p® nizkih cenah.
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne nre damske od ri K Srebrne verižice od K Ì 40 Sreb veriž c e damske K 3-H0 Zla.e damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Preeizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne
V- Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Sranio Qur@§ ^grjbor
urar, ziatomer in očalar,
Tegetthsfova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
Zumici ie, da se kupi
pri starozaani domači zanesljivi trgovini na sem® po oeal tudi prav dobro«
Suknena blaga (štofi za moške in dedke.)
N toenodne vein® za ženske in dekleta,
N Jnovt-jie periino blago za obleke in bluze,
Platno buio in pisano za srajce in spodnje hlače,
B ago z« postelje In rjuhe, brez šiv«, in matrace,
Sraj e Izgat v jene vseh velikosti za moške in ženske, PH-dpastnkfflV velika izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmkaj ;iovo8ti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrat blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih pre dnostih, zatorej pošljem na zahtevanje
ZASTONJ
vsakomur
svojo bogato zbirko vzorcev 'na razpolago.
K. Worsch© Maribor
Gosposka ul. D. (Herreng. D.'
STRAŽA
In
se prodaja v naslednjih pro^ dajalnah in tobakarnah:
V	Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-fiofova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Gmjski ulici.
»	» Tegetthofovi ulici (g. Žilko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-daleiuki cerkvi).
V	Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Ptuj:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Celje :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Doma
Sv. Jurij ob Juž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv Trojica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Cauš.
Slov. Gradec t
Trgovina g. Bastjančič.
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostainar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek.
Šoštanj
Trgovina g. Ane Topolnik.
Lute v Sav. dol.1':
Posestnik g. Franc Dežman.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
GuŽtanj (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundula.
Variai :
Trgovina gospoda Koroša.
Ktzjt:
Trgovina gospoda Druškoviča.
Op Pa: Ca kdo hoče prodajati naše liste, naj na mani tisk irai sv. Cirila, Maribor, Koroška cesti 5. — Prodajalci dobijo dalekosežni popust.
Prsne boleani, oslovski kašelj, naduha,po influenci
Kdo naj jemlje Si roli n ?
t Vsak ki trpina trajnem kašlju.	1 Vadušljivi .katerim Sirolin znafno
laiie ie obvarovati se boiexni,nego jo zdravi«.	olehča naduho-
I Osebe s kroničnim katarom bronhijev, «L Skrotuzn« of roci,prt katerih uqnkuieS.rol 0^' ki 5 Sirolinom ozdrave.	z ugodnim vspehom nasplosm počufek
* BASEL
Se efebi v e vseh lekarnah S K.U.-
Spodn]eštja]. ljudska posojilnica v Mariboru
r. z. z n, z.
lil	f* 251T9 Slitto VÌAfTO 80 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4V,0/o, pròti trimesečni odpovedi po 43/<%- Obresti se pripisujejo h kapitala | &»* cS.lll£l8.5& W£9J'jyjt& 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
iypS^	23? S 25 S Iffe član0m in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po S'/tVoi na vknjižbo sploh po 5l/»%» na vknjižbo in poroštvo po 1 JL vPSŠOJIlsai. <Ež%£ (Ls.CS.! Ca J %ß S3/«% in na osebni kredit po 6°/o- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih ja prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke. |
m	lT«>vii4nn «“815**”» 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. are dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema S *2 in izplačuje denar.
II	!5tf"%Ì5a«2ftÌ1Ì5* CO fÌ2iÌ2ìÌO 'n Pro^ni0 prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. •* Ü 1 pjp* Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. j
Stolna ulica št. © (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo)
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
regis!rov»i*ai zedrupa z iteom. zuwez®
m	Obrestuje hranilne vloge po	Daje posojilo	Uradne ure	m
m n	A%\ ®l *» 12 n	na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji	za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure	m «
m	od dneva vloga do dneva vzdiga.	Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez-	dopoldne.	m
R	Rentni davek plača posojilnica sama.	plačno, stranka plača le koieke.	- Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -	H
v lastni hilf (Hotel «Pri belem volu’} v Celio, Oreška cesta 9,l.nadstr.
Razširjajte naš list „Sraža“
v Mariboru
Tiskarna sv
Op'cmUcma * M«Jfe®3J§S®*si «Kraji, «	®I©I&tartiéiaIi»a »S»r®*®»»,	^*»»9 2s* éedmflmft ©&>«>«»&&?.,	ves v «a®feaw»
nh«t atarofko «g»a*a«tJo&B «8e9» k«h«r 1 {»eaaSfc«,	fcs'®*«»®, sftenefes I» d*«**® 5äi®8®<äs»9,J»,
'iu vid. iuprdiake grada «povedne ia murijeask« lisifos s Asia, rdečim ali modri» eufemia, In krSsnrfa ta prinditolji vaaeila: jedilnike, Tubila n» plese, ijotsk« vaaAs Sassltad» ftd., aradne zavitke z utisom glave ter razne osno&ilne napise. Za slavna abčfnekc, S stek* ta plesne red», vstopata«, rajrfičsje napise itd. Za posameznika; vizitke. Basiovaksa, famčaJa«, druga urada : aradne zavitke, oznanila, napise, razglase, ph&SLtee predpise, pregamo* pete- parta ta felatóiake r »ajlepši opravi. — Diplome za častno^ ads dvuätov in èntim sedane v dila itd. Za abrtnika in trgovce: pisma, zavitke, okrofcte*, račune, opomine, rae&jiee, ee-	raalMsiih otošekik in 1 modernimi okvirji po jako niških aeaak.
nik«, dopisnice, naslovnice, letake in leptke s črnim in dragobarvaim tiskom. Za pacartele*,	*»■	___„„„„ •	_	__________
zadrege fa društva: pravila, zapisnike, pristopala« in sprejemnice, letna poročila, račcttaefe» OOO©©	VS®, E&ročsla SC IZVFŠljo C6R© Iß tOĆHO.	09000
zakljnčke, društvene anake, r&bite k prireditvam ia	dnevne sporede in draga.
Pozor kmetovalci !
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), ' kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri 'S domači tvrdki
I. RÄYNIKÄR CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
PF* Solidna in ločna postrežba.
Edina šiaferska steklarska narodna trgoma
Na debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za «jodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah 1st stavbah.
Nafsolidnefša in točna postrežba.
Isolatateli in založnik: Konsorcii , Straža.1
Odgovorni srodnik: 'Franic Zebot.
Tlak Saltarne «n. Cirila v Maribora..