RAZMERE V SAMSKEM DOMU V ZAKOTNIKOV11
Bo ostalo le pri besedah
Približno milijon in pol di-narjev dolgov raznim dobavi-teljem ob koncu lanskega leta, občasno zaprta voda, odklopljena elektrika, mrzli radiatorji, neodvožene smeti, neplačane slanarine, nepri-javljene osebe, poškodovani in skrajno zanemarjeni pro-stori in za nameček še po-polna brezbrižnost večine od dvaindvajsetih delovnih or-ganizarij, ki imajo razpola-galno pravico v poslopju, o katerem govorimo — (ako bi lahko z nekaj besedami ozna-čili stanje v samskem domu v Zakotnikovi 1. Ta nered, ki sicer traja že kar precej lel, se je v zadnjem času tako pove-čal, da se je bati uničenja družbene imovine.
Kaže pa, da tem težavam še zlepa ne bo konec. Naša ob-činska skupščina je sicer na seji 23. decembra lani na po-budo družbenega pravobra-nilca samoupravljanja irne-novala začasni otgan uprav-Ijanja v domu, vendar ta brez pomoči prav gotovo ne bo mogel rešiti vseh problemov, ki so se kopičili leta in leta. Vendar če hočemo razumeti, kako je lahko prišlo do tako nevzdržnih razmer, moramo nekaj več povedati o dogaja-nju v domu med letom 1963, to je od takrat, ko je bil dom zgrajen, pa do danes.
Samski dom v Zakotnikovi 1, v katerem je 117 sob s tristo ležišči, zdaj pa v njem živi nekaj več kot 180 ljudi, je prvič zapadel v denarne te-žave že leta 1963. V letih 1973 do 1976 si je večji zne-sek denarja prisvojil takratnt upravitelj doma, neplačanih pa je ostalo tudi več računov.
Takrat so prvič odklopili elektriko, centralno ogreva-nje in drugo. Krajevna skup-nost Moste si je zelo prizade-vala, da bi uredila poslovanje doma, tako da to ne bi bilo prepuščeno le iznajdljivosti in samovolji stanovalcev. K so-delovanju so poskušali pri-. tegniti tudi delovne organiza-cije, ki imajo razpolagalno pravico z ležišči v domu, pa tudi nekatere občinske orga-ne, vendar je bil njihov trud zaman.
Večina delovnih organiza-cij se ves ta čas ni menila za to, v kakšnih razmerah živijo nji-hovi delavci v dotnu. niti se niso brigale za denarno po-slovanje doma. Mnoge od de-lovnih organizacij so šle celo tako daleč, da so v samski dom brez slabe vesti pošiljale stanovat družine z otroki. Pri tem jim najbrž ni prišlo na misel vprašanje, ali je to oko-lje primerno za rast in razvoj otrok. Celo pred nedavnim, že ko so se predstavniki de-lovnih organizacij dogovorili, kalco v prihodnje upravljati dom, je prišlo do takih prime-rov
Klinični center je namreč nekemu svojemu delavcu, ki ima družino, izdal napotnico za bivanje v samskem domu.
Tako stanuje v stavbi, ki je bila ob dograditvi namenjena samskim delavcem, 22 dru-žin, otrok pa je približno 32.
Ti številki pa se spreminjata iz tedna v teden.
Konec lanskega leta je družbeni pravobranilec sa-moupravljanja sklical sesta-nek predstavnikov prizadetih delovnih organizacij. na kate-rem so se dogovorili, kako urediti nevzdržne razmere v domu. Navzoči so obljubili sodelovanje, toda bati se je, da bodo potem, ko bo treba preiti od besed k dejanjem, pozabili na te sklepe. V pre-teklosti se je namreč to že zgodilo. Gre namreč tudi za to, da bodo morale letos or-ganizacije združenega dela za kvadratni meter prostora, s katerim razpolagajo, prispe-vati za najnujnejša popravila in za pokritje polovico stro-škov za varnostno službo 3500 dinarjev.
Brez dvoma pa bi bilo pri nadaijnjem upravljan ju doma koristno upoštevati predlog koordinacijskega odbora za vprašanja stanovanjskega gospodarstva pri predsedstvu občinske konference SZDL, po katerem naj bi se tudi osnovne organizacije sindi-kata v prizadetih ozdih bri-gale za razmere, v katerih ži-vijo njihovi delavci. Ne na-zadnje pabi kazalo prisluhniti tudi zamisli, da bi družine, ki živi jo v samskem domu, imele prednost pri reševanju stano-vanjskega problema. (Po-dobno kot je bilo to z druži-nami, ki so živele v barakah.)
Po zdajšnjih pravilnikih pa v večini delovnih organizacij ti delavci za razmere, v katerih živijo, dobijo majhno število točk, ker jih v podjetju obravnavajo kot »rešene«.
DARJA JUVAN