RAST - L. H!, ŠT. 4-5 (12-15) OKTOBER 1992 REVIJA ZA LITERATURO KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA ^ E-* HTERATURA R^\S KULTURA NAŠ POGOVOR DRUŽBENA VPRAŠANJA VSEBtNA RAST ŠT. 4-5 ()2-t3) O rasti in podrasti 24) tvan CRECORČtČ in memoriam 242 Jože ŠKUEGA Čtovek 242 PavteZtDAR Skatnata pokrajina na koncu sveta 24.5 tvo STROPNtK Zatjubtjeni bezeg iz ciktusa Moskovski utrinki: 245 Rudi ROBtČ Vrsta Ruska breza Odjuga 246 Pastir iz ciktusa Vojne pesmi: 246 Dominiquc REŠČtČ Prapescm Ptavamznjimi 247 Barbara MAVRtN Nikar Požirek resnice 247 Nika LOVŠtN Radiator Aforizmi 248 tvan GtMERMAN 248 Franci ŠAH 249 StaneJAGODtČ Krhanje 250 Mitan MARKELJ Pajčotan 254 Lidija CAČNtK-COMBAČ Krvavo jutro 255 David TERČON Obsedenost 260 David TERČON Spominjanja, izktjučcvanja, druženja 261 Tone PAVČEK Čtovek kot umetnik 267 Jure ČEH Ercskc na Vihru pri Šentrupertu 275 Darja POVŠE-WtNKLER Kopija Le Brunovcga Marijinega David BtZOVtČAR obiskanja 287 Tine KURENT Ateksander VtDMAR Jože Cvctbar v vojnih spominih Jožeta Marjetica 290 Janko JARC Frank Lausche je priše! do vrha 299 Mibaet (il.AVAN tvan Marinček, snematec in montažer 309 Mitka BOBNAR Zdrav duh v zdravem tetesu (Pogovor z najstarejšim otimpijskim zmagovatcem Leonom Štuktjem) 318 Stavko DOKL tzšotati tjudi, ki se ne upognejo vsakemu vetru (Pogovor z dr. Stavkom Gabrom, Franci ŠAH ministrom za šotstvo in šport) 323 tvan KRAŠKO Stranke — proces nastajanja in nagibi vktjučcvanja 331 Atfonz ŠTERBENG Tuberkutoza včeraj in danes 344 Peter KAPŠ RASTOČA KNJtCA Suburbanizacijske težnje in pomen za prostorsko načrtovanje 349 ODMEV) [N ODZ)V) Likovna detavnica mtadih v Novem mestu 357 Naiva včeraj in danes 363 Kje knjiga utovi čtoveka? 368 Robarjev poskus dokončanja vojne 368 Franci Šah: Pivke 370 Odgovor na kritiko knjige Naši kraji 371 Novosti Dotenjskc zatožbe Tatjana Sphchah Sara Ivan Gregorčič: Beg gaze) 375 Dragica Dani: Srečevanja 376 Pozdrav z Japonske 377 Sodeiavci te števitke 379 SLiKOVNO GRALHVO Jože CVELBAR, Jože MARJETtČ, Vatentin SKUŠEK dr. Stavko GABER Frank LAUSHE tvan MAR)NČEK dr. )voSMREČN)K Leon ŠTUKELJ Fotokrožek OŠ Center Novo mesto Likovna detavnica mtadih v Novem mestu Šcntjurij Reprodukcije tikovnih det Jože CVELBAR Jože HORVAT-JAK) StaneJAGODtČ Božidar JAKAC tvan LACKOVtČ-CROATA Anton REPNtK Kopija LE BRUNOVE stike v Stapah Freske na Vihrah pri Šentrupertu NASLOVNtCA: Trojica angetov, freska v cerkvi sv. Duha na Vihru pri Šentrupertu, neznani mojster, prvo desettetje 16. sto-tetja (iz knjige Franceta Režuna Naši kraji, foto: Marko Kapus, fototit je iz arhiva CtK Trebnje) Marjan RAVBAR Branko ŠUSTER ToneCOŠNtK Tatjana SPDCHAL Mitan MARKELJ Marjan BREZOVAR France Rl-.ZUN t ranci ŠAt.t Marjana tERASFUMA 291,294, 296-298 322 300, 30), 307 3) !,3i6 347 3t8-32t 3)7, 328, 356 329, 360 266 292 243 249 290 365 361 289 275,277-286 O RASTI IN PODRASTI Če č/oveA vA/juč/ svo/ zgoJiiv/iisA/ spom/tt /o s svojit, s/cer ontejeni) veJnosfjo /n /ireJsfavo, poru/e ti a J i!ei/ou!t]//V [ari gospodi vse vizualno boga stvo scenskih okvirov in nastopajočih dosega nekaj izjemno močnih podob, kjer je slovenska kamera [vana Marinčka za tedanji čas dose-gta izjemno gostoto. Scene na sodnip brez sramu [ahko postavimo ob bok tedanjim evropskim fotografskim dosežkom.« (Matjaž Klopčič, režiser, [krati [9X6) KULTURA Rast4-5/)992 .itd [94X: PRV) SLOVENSKI UMETNtSKI ULM - (obzorniška točka) NA SVOJ] ZEMLJt (celoveč. igr. film = CIE) [949: 30 LET SLOVENSKE DRAME (KE) [950: KREPIMO PRIPRAVLJENOST PROT]] E! At SKE / \S('!! E (KE) PO SEDMIH LETIH (KE) NAEIA V PREKMURJU (KE) )95): ZAKAJ N) TOKA? (KE) KEKEC (CtE) KEiKEC, agitka - (rep.) 1952: SVET NA KAJŽARJU (CtF) [953: [ARA GOSPODA (CIE) [954: TR[ ZCO[)BE - SMRT ANDREJA VtTUŽNtKA (CtE) [955: TRENUTKt ODLOČH VE (CIE) SVETOVNO PRVENSTVO V KAJAKU (KE) [956: TUJA ZEMLJA (CtE - Sarajevo) [957: VRNtL SE BOM (CtE - Sarajevo) BRIHTNE BUČE — kratki animirani film )95S: MORJE JE DOBRO (KE) POT TOVARIŠTVA )N SPOMINOV (KE) I. EESDVAL TELESNE KULTURE (KE) OBtSK PRI KtPARJU DOHNARJU (KE) [ RIJE SPOMENtK) (KE) [959: NAS[ NAJBOt.jS] (KF) OB ŽtCt OKUPtRANE I.JUBt.JANE (KE) KRAŠK) KAMNARJI (KE) ŠTEHVANJE (KF) [960: DEVET! KROG (C)E - Zagreb) 25 LET Pt ANtCE (KE) NASA REKA (KF) VESEHCA(CtE) NOČNA PUSTOLOVSČtNA (KE) [96t: PRAZNIK (KE) DVOJE (CtE - Beograd) [962: TtSTEGA LEPEGA DNE (CtE) ZtMSKA ZGODBA (KE) [963: SREČNO, KEKEC (C)E, kolor) POS[.OVEN[J[(KE) [964: ZAROTA (CtE) NE JOČt, PETER! (CtE, cmemascopc) [963: PtRAN (KE) SREČANJA (KE) AMANDUS (CIE, kolor, cinemascope) [966: ZVEŠ ) A ŽENA (CtE, kolor, koprodukcija) I96S: VOS (TV nanizanka) [972: MLADOST NA STOPNtCAH (TV nadaljevanka) 1973: OGENJ, VODA [N SRCE (KE) BARVNA KOMPOZR tJA (KE) [975: NAJtN S)N (KE) [976: TU SO - NASt SO! (KE) [977: TO SOGADt (C)E, kolor) )97S:P[,)NPR[HAJA!(KE) <979: ZA BOl jSl JUTR) (KE) TEHNIKA (dtAD[(KE) [MP(KE) [9X0: St OVENSKO Pt.tNOVODNO OMREŽJE (KE) )9X): SK)P DANES (KE) ZA BOt.jSt JfH R) tl (KE) '(Filmografij" nii je posredovat avtor) 'KE kratki film * CtE - celovečerni igrani film Marinček je preje) več nagrad: naj omenim 2. zvezno nagrado za kamero v fitnm Na svoji zemtji, ki vetja za najbotjši siovenski fi)m z vojno tematiko. Z zadovoijstvom iahko poudarimo, da je preje) KULTURA Rast 4-5/1992 nagrado za fotografijo mednarodno priznanega fi)ma Deveti krog, ki je prišel v izbor za oskarja. Leta 1982 je na celjskem tednu domačega filma prejel posebno nagrado Metoda Badjure za pomemben prispevek k slovenskemu filmskemu ustvarjanju. Prepričana sem, da je delo snemalcev in montažerjev premalo cenjeno, zato sem v uvodu nekoliko obširneje navajala razmišljanja o kameri. Zavedam se skromnosti tega pisanja, saj sem z njim hotela le opozoriti na pravičnejši odnos do tistih ustvarjalcev vizualizacije, ki so pomembni, če hočemo, da bo film berljiv na vseh pomenskih nivojih, ne zgolj na fabulativnem. Marinčkovo delo bodo strokovno vrednotili drugi, vendar mislim, da bi k našemu filmu pristopali nekoliko manj zvišeno. Seveda sem odločno proti kaki nostalgični ali celo solzavo rodoljubni samozadostnosti. Gre preprosto za to, da bi v posameznih delih odkrivali in presojali dragocene izpovedi, ki so estetsko in oblikovno enakovredne kvalitetam svetovnih filmov. Ni pošteno, da navadno z levo roko napišemo uničujočo kritiko in za večne čase pokopljemo vse, kar je v filmih vsaj omembe vrednega. Zaradi tega bom zabeležila nekaj misli o filmih, ki jih je posnel Marinček. Najprej naj spregovorim o delu TRENUTKI ODLOČITVE iz leta 1955. Zdenko Vrdlovec, znani sodobni filmski teoretik in kritik, je v Ekranu 1985 zapisal: "biltn prikazuje skrajno boleč in ranljiv problem narodnega razkola. Ta razcep v vojni situaciji je pri Čapu predstavljen kot etični ali moralni problem: zdravnik nosi krivdo za smrt domobranca, ki ga je ubil, ko je iz bolnišnice reševal ranjenega ilegalca. Dopovedovanje aktivistov, ilegalcev in partizanov, češ, kaj bi se mučil, saj je vojna in v njej je treba sovražnike pobijati, mu ne more zmanjšati teže tega moralnega bremena. Odvzame mu ga lahko šele oče ubitega domobranca, potem ko sam pretrpi dramatično preobrazbo, kjer premaga maščevalni bes s prepoznanjem kreposti zdravnikove etične drže. Ta prizor v brodnikovi koči je še danes eden najboljših iz slovenskega filma, in sicer kot redek moment suspenza zla in dobrega....« Dodala bi še, da v filmu izstopata Stane Sever kot zdravnik in Stane Potokar kot kmet. Gre za globoko etično razsežnost junakov, kakršna se razgrne nad človekom v revolucionarnih dogodkih, zato je do skrajnosti doživeta in iskrena. Nepozabno vzdušje je uspelo posneti Marinčku v preprosti delavski kuhinji ljubljanskega predmestja, kamor so prenesli ranjenega ilegalca po hudi operaciji. Kamera sc zgovorno sprehaja od prestrašenih obrazov do presenetljivo mirne matere — gospodinje, od lonca na štedilniku, kjer sc kuha večerja, do urnih kazalcev na steni in zaprtih vrat, skozi katera pričakujejo rešitev ali streljanje, bilmska moč teh kadrov seva toliko dramatičnosti, občutimo jo tako popolno, da jo dihamo — življenjska povezanost je kot duševni pojav vojnega časa našla v tem prizoru tišine in redkih besed svoj klasični umetniški izraz, če smem tako zapisati. V skupino vojnih filmov sodi tudi VESE1.1GA (1956). Glavni junak, kurir Aleš, je v partizanih izgubil roko, v svobodi pa življenjsko družico in sina. V bistvu gre za človeka, za njegov pesimizem in neozdravljivo osamljenost, zato postane tragična žrtev lastnega razočaranja. Vseskozi čutimo, kako skuša Marinčkova kamera z vsemi sredstvi filmskega jezika izražati vzdušje — atmosfero Aleševega doživljanja, ki nas globoko prizadene, saj se mora ogorčeno in z zadnjimi silami bojevati, da bi premagal razočaranje v sebi in nad seboj. Zelo enostavno mu je bilo v vojni bojevati se za druge v prepričanju pravice — svobode. Miha KULTURA Rast 4-$/) 992 Batoh je presenetljivo odigra) to vtogo (zastužena zlata arena), saj je izredno senzibiten in skoraj v vsakem prizoru izgoreva samega sebe. Sprašujem se: ati res ni sredstev za preprečevanje z)a! Ne smem prezreti Marinčka kot direktorja fotografije v žeto uspešnem fitmu DEVET) KROG, nominiranem za oskarja, kar je že pozab-)jeno. Prav je, da omenim, kako je ta fibn pred nekaj teti prijetno presenetil novomeške srcdnjcšotec, čeprav bo star že 30 tet in je v črno-beti tehniki. Navdušeni so biti nad kadri v prizorih s čudovito igro prstov in rok gtavnih junakov — študenta in Židinje. Snemateu in montažerju je uspeto prikazati skrivnostni čudež prebujanja čustev, združenih z nečim, kar je močnejše od vojne, močnejše od verskih ideotogij, vzvišenih pravit in resnic, močnejše od strahu pred smrtjo. Nepozabni so tudi strahotni posnetki ptesa okrvavtjenih nog židovskih dektet in žena, ki jih teptajo s svojimi vojaškimi škornji erotično razbrzdani SS oficirji. V tem je izraženo najbotj bedno nasitno skrunjenje, ki ponižuje čtovekovo dostojanstvo in to takrat, ko je obsojen na koncentracijski krematorij. Včasih stišimo kritične očitke, zakaj je v naših fitmih totiko vojne. Najbotje je na to odgovorit vetiki itahjanski režiser Antoniom: "V prvih povojnih tetih, potnih strašnih dogodkov in skrbi za prihodnost čtove-štva, je bito nemogoče govoriti o čem drugem. Pridejo časi, ko je ignoriranje dotočenih dogodkov nečastno za razmištjujočega čtoveka, kajti intetigenca, ki se v kritičnih trenutkih potuhne, ni intetigenca.« (tl. M. Župančič trdi, da imamo danes množico motčeče intetigence.) Marinček ni snemat samo resnih fitniov, njegova kamera sc je včasih izredno razigrata in nas prešerno nasnicjata v števitnih kratkih, a tudi cetovečernih fitmih. To vetja za svojevrstno komedijo TtSTEGA LEPEGA DNE, ki je zrasta iz domače zemtje z vso živopisano druščino primorske vasi v času, ko so ttatijani začeti zatirati stovensko besedo. Skozi kamero in njeno zgovorno pripoved sc od sekvence do sekvence jasno in razvidno predstavtjajo vaščani, na videz do skrajnosti preprosti, a navznoter zapteteni, ki nas s svojo naravnostjo prepričajo ter osvoje. Gre Za čtoveško topto pripovedovano zgodbo o družini, ki "išče novo mamo«, tžreden je simpatično zatetav oče Štefuc, ki ga je v živo zadet Bert Sottar. Enakovtedna sta mu Jože Zupan (župnik) in Jože Tovornik (gostitničar). "Posneti pristnost, potnokrvnost, neposrednost, skratka magijo igratčeve osebnosti in diatoga, kar mora izžarevati s ptatna, je mogoče te, če je vse to v njem, drugače dobimo brezdušno figuro, tutko, ptakat,« mi je dejat Marinček. Stovenci smo imeti vedno težave pri fitmih s sodobno prohtematiko. Radi bi prikazati ustrezen utrip naših dni, a živtjenje hiti, vzdržuje svoj sitni ritem in nas vktepa vanj. Kakor hitro smo spremtjevatci in obtiko-vatci današnjega dne, nam je težko najti pravo podobo tjudi in razmer. Od tod napake, neuspehi, ktjub iskanjem, tveganjem, včasih četo zado-votjstvu. Prevečkrat zapostavtjeni Jože Bevc se je sodobnosti totit v naivni komediji TO SO GADt in kamero zaupa) Marinčku. Snematec je spretno stedit vragotijam treh bratov, prikazovat njihovo soočenje s stvarnostjo in eksistenco v trenutkih, ko prehajajo v dobo zretosti. Poskrbet je za nekatere tepe posnetke trnovskega mostu in cerkve (po Prešernu Ti!m sc vedno /nova vrača in začenja svojo pot. Vnjem sta hkrati preprosta otroška naivnost in i/kušnja smrtt.!i!mjcdancshkratifi!nifan-tomovinotrok, jctncjodraniain Hrox!jivka,jcxapc!jiv in nevaren.« (Stojan !*c!ko:Bi!tcn oh dcscttctnici Tedna s!ovcnskcnafi!nia v Novem niestu !^M6) Mnogoboj: /tata medaija, Pari/ t924 Drog: /tata meda!ja, Pari/ !924 Marinčkova kamera je preeej prispevata k vrednotam filma pri nas, saj se mu je njegov zvesti spremljevalec zapisa) že v Novem mestu, ko so s prijatetji v Cankster foto studiu beležili prve posnetke. Prepričana sem, da se je njegovo navdušenje za to umetnost rojevato tudi v Domu kul-ture, kjer so Marinčkovi stanovati in tako je bit mtadi tvan vsakdanji gost fitmskih predstav. Lahko rečem, da ima še vedno tep odnos do našega mesta, saj je z iskreno naklonjenostjo sodetovat na Tednih slovenskega filma in nam ljubeznivo pomagal. Posebno je navdušil mlade novomeške gledalee pred desetimi leti, ko je po projekciji svojih kratkih filmov postavi) na oder pravo filmsko kamero in razložil delo snemalcev. Presenetljiva radovednost, ki jo premorejo le osnovnošolski gcnial-ci, se je tako stopnjevala, da bi kar mimogrede nabral lepo število bodočih, naivno zagretih kamermanov. Ker naš jubilant praznuje 70-letnico, iskreno želim, da bi mu zdravje omogočilo posneti še kak film in da bi v kulturni zgodovini Novega mesta, posebno pa v DOLENJSKI EH.MOTEKI tudi MARINČKOVI filmi dobili ustrezno obeležje. ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Pogovor z najstarejšim otimpijskim zmagovaicem Leonom Štukljem "Te/ovadn/c/ sem osfa/ zvest Jo začetka druge svetovne vo/ne, ko sem prene/ta/ fe/ovadm. V rc/ovaJ/up)a-stch« okrog mest, ki bi jo iahko poimenovati tudi kot "pokrajino raz-biinjcne poseiitve«. Med dejavniki, ki pospešujejo suburbanizacijo, imajo v stovenskih razmerah posebno mesto: prometna dostopnost, konfiguracija terena, mikrokiimatske in taine razmere kot omejevalni in/ali usmerjevalni dejavniki. Suburbanizirana območja danes vključujejo več kot tretjino slovenskih naselij in merijo osmino ozemlja republike (262.245 ha, skupaj z mesti pa 309.264 ha). Na tem območju pa prebiva skoraj tri četrtine slovenskega prebivalstva. Najvišji delež naselij, ki sodijo k suburbanim območjem je v obmestjih obalne mestne regije, na Gorenjskem, v Celjski kotlini in v nekaterih delih ljubljanske mestne regije. Po površini so najobsežnejša območja v celjski, domžalski, koprski, izolski, grosupeljski iti zagorski občini, kjer obsegajo več kot tretjino občinskega ozemlja. Povprečna gostota suhurbaniziranih območij znaša 279 prebivalcev na knk. To je skoraj trikrat nad državnim povprečjem. Najvišjo gostoto, ki enkrat presega to povprečje, imajo suburbana območja v zaledju naših največjih mest in na ravninah oz. tam, kjer naravne razmere in prometna infrastruktura dopuščajo večjo koncentracijo poselitve. To so obmestja Izole, Jesenic, Lendave, L jubljane, Pirana, Tržiča, Maribora, Kranja, Celja, Lendave, Nove Gorice in Vrhnike. Analiza teritorialne razporeditve delovnih mest kaže, da imajo suhur- banizirana obmestja okoli največjih mest, v nasprotju s primeri iz razvitega sveta, še majhno število delovnih mest. Zato pa po znatnejšem številu delovnih mest prednjačilo neposredne okolice mest v njihovem širšem zaledju. Takšna so predvsem obmestja Domžal, Vrhnike, Grosupljega, Škofje Loke, Radovljice, Slovenskih Konjic, Laškega. Od 141.300 delovnih mest, kolikor jih je na suhurbaniziranem podeželju, prevladujejo delovna mesta v terciarnem in kvartarnem sektorju. Skoraj dve petini delovnih mest v uslužnostnih dejavnostih je gotovo prepričljiv kazalec za razumevanje suburbanizacije v Sloveniji. Storitvene dejavnosti so se že približale bivanjskim območjem, medtem ko večina aktivnega prebivalstva še vedno dnevno migrira proti "industrijskim « zaposlitvenih! središčem v mestih. RASTOČA KNJIGA R.ist4 S/1442 TSt Anatiza sctitvenih gibanj po tetu )9St je prav tako pokazata na obrat v sctitvenih smereh prebivatstva. Večina stovenskih mest v tem obdobju že izkazuje negativni migracijski satdo. Skupaj znaša — 9.629 prcbivat-cev ati -],42 odstotka neto migracij, kar opozarja na razsetjevanje tnest. Povsem nasprotne težnje izkazujejo njihova obmestja. Tu pozitivni setitveni satdo znaša 2S.7JS0 prehivatcev. Največjo raztiko med pri-setjenimi in odsetjenimi imajo obmestja v občinah Trbovlje, Jesenice, Vetenje, tzota, Koper in Piran, Vrhnika, tjubtjanske občine, Domžate, Kranj, Žatec, tdrija, tlirska histrica in Postojna. Največ bruto migraci) pa so imetc obmestja gospodarsko razvitih občin: Jesenice, tzota, Koper, Piran, Trbovtje, Vetenje, Domžate, Krani in t.jubtjana. To je izraz obojestranskih dinamičnih setitev, dosetjevanja in odsetjevanja, kot poste-dice gospodarske dinamike. Dnevnih migrantov je bito v Sloveniji teta )9Ht tri petine od števita zapostenih. V mestih je ta detež znašat dobri dve petini, na podežetju pa četo pet šestili. Leta )9H1 je iz suburbaniziranih območij dnevno poto-vato na deto skoraj tretjina tjudi, kar je manj kot iz ostatib podežetskih območij, zato [ia več kot iz mest. Detež dnevnih migrantov se je v zadnjem desettetju iz. ohmesti) povečat za tretjino. Največje spremembe so se zgodite v gravitacijskih zatedjiti tistih mest, kjer je detež dnevnih migrantov še vedno najnižji in tudi teta t9S t ni preseget petine prebivalstva. To so po pravilu suburbaniziraua območja v zatedju mest severovzhodne in južne Stovenije. Posebej vetja opozoriti, da se sodobna mesta širijo, ker težijo k manjši gostoti. Ne zajemajo te svoje neposredne Nižine, ampak se s spatnimi nasetji širijo na vse bolj oddaljena ruralna območja. Pojav je ozko povezan z. gradnjo zasebnih hiš. takšen način bivanja sc je v Stovcniji od konca sedemdesetih tet neverjetno razširi). Po letu )9S0 so bita domata vsa stanovanja izven mest zgrajena v zasebni tasti. Ta nova obtika urbanizacije pogojuje gtoboke spremembe v ravnotežju obstoječih urbanih in podežetskih nasetitvenih struktur. Ker stanovanjska izgradnja v mestih ni potekata v razmerju z odpiranjem novih detovnili mest ter je individuatna in pravitoma neorganizirana stanovanjska gradnja v sht-venskih razmerah cenejša, prihaja do "reakcije« v obliki disperzne urbanizacije podežetja. Po grobih i/računih (teta )99d) živi v Stovcniji v eito-stanovanjskih družinskih hišah okrog t,4 mitijona Ipidi. Od tega okoti 100.000 v mestih in več kot 5.S0.000 v njihovih obmestjih. Rcz.uttat tega je, da se suburhana območja kipih prostorskemu razrastu nasutij in širjenju suburbanih območij postopno žgoščajo. Suburbanizacija naihotj napreduje v obmestjih "Vctikct.jubtjanc«. intenzivni razvoj stanovanjske gradnje v obmestjih stovenskih mest je poteg intenzivnega dosetjevanja postedica še vrste drugih dejavnikov, predvsem ekonomskih ter tudi sociopsihotoških motivov. Raztogi so predvsem v cenejši gradnji stanovanj v lastni režiji; nižji ceni zemtjišč na račun slabše oskrbne in komunahic opremtjenosti; povečevanju rcatnih dohodkov prebivatstva, ki omogoča vtaganjc v stanovanjsko gradnjo; možnosti širitev, večjih stanovanjskih enotah; dobri prometni dostopnosti in dostopnosti do detovnih mest ter oskrbe; boljših bivahiih razmerah; večjiti možnostih zadovoljevanja osebnih potreb (tjubitetjska ohdctava zemlje...); splošnih preferencah prebivatstva za bivanje v enodružinskih hišah, kar pričajo številne ankete in javnomnenjske raziskave v zadnjih desettetjih, ki so tudi, kot se zdi, odraz kompteksnih okotiščin: žetje po višjih bivalnih standardih, porektu prebivatstva iz. ruralnih območij ipd. RASlOČAKNJKiA Rast4-5/!992 Zato lahko motivacijske elemente suburbanizacije razdelimo v naslednje skupine: — prvi imajo razloge v do!oče