iMmiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiimi
iiMiiimiiimiiiimiiiminiiimmimiimiMiiiiiiiimii
Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo,druga stran naj bo prazna.
Bokopisi se ne vraCajo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmu
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja toCno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za Inserate se plaCuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
iiiiiiiiiiimiiiijiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuu
Leto XXXIV.
Celovec, 9. marca 1915.
St. 20.
t

■



Podlistek.
Tekom leta.
(Povest, spisal Jos. Stariha.)
(Dalje.)
VIII.
Pri Bukovčevih v Dolini je postalo silno žalostno, kolikor bolj je zima silila v deželo, kolikor več tednov je potekalo. Mati in Minka, ki je bila dobila med tem zasilno službo v domačem kraju, sta hodili s pove-Seno glavo okoli in veČjidel z objokanimi očmi. Odkar se je bil oče vrnil iz mesta, nista imeli nikjer ne miru, ne obstanka. Vrnil se je bil šele tretji dan; ves zmrzel, blaten in umazan je prišel proti večeru od nekod s počasnimi utrujenimi koraki in je sedel v kuhinji za ognjišče. Podprl je glavo z roka-miin ni govoril ničesar. Ko so postavili predenj večerjo, je molče prijel za žlico in začel zauživati jed naglo in hlastno, kakor bi so mu kam mudilo. Minka in mati sta se spogledali, nobena se ni upala prva vprašati. V delavnico ni niti šel pogledat, kakor ne bi slišal notri, kako se dejo vrši Judi v njegovi odsotnosti. Ko so odšli delavci,] vstal tudi on in se je hotel molče odpraviti po stopnjicah v spalnico.
Tedaj se pa ni mogla Minka več zdržati. Hipoma se ji je bilo zazdelo, da ni to več njen oče, ki se je dvignil sedaj raz sedež, da je to povsem drug človek, ki ga ni še dozdaj poznala in videla nikoli. Zakaj njegov pogled je bil pogled tujca, ki je prišel Bog ve od kodi v njih hišo in njegov molk je govoril nepoznano, a toliko grozne j šo govorico. Ni se mogla zdržati, in glasno je zajokala.
»Čemu jokaš, kdo ti je kaj storil?« je vprašal naenkra oče in potegnil z desnico po svojih sivih zmršenih laseh. »Ako bi vedela, kar vem jaz, bi se smejala in bi skakala do stropa.«
Minka je potegnila z robcem preko oči in obe z materjo sta pričakujoče uprli vanj svoje oči.
»Ali veste kaj o njem oče, ste slišali kaj dobrega v mesUi?« je viknila Minka.
Bukovec je postal sredi kuhinje, položil kazalec desnice na ustnice in dejal:
»Pst, tiho, tega ne smejo drugi vedeti, nevoščljiv bi bili, zakaj slabih ljudi se ne manjka na svetu. Torej previdno! Francelj je postal general, izkazal se je in takoj ga je doletela1 zaslužena čast. To pa je zmešalo njegovo pamet, previsok gospod je, zato je pozabil na svojega očeta in na svojo mater. In tudi na tebe, Minka. Pa ne zamerimo mu, bo že pisal, bo že pisal.«
Zadnje besede je govoril tišje in tišje, skoro šepetaje, njegove oči so strmele nekam v daljo, ustne so se smehljale.
In sedaj je poleg Minke zajokala tudi mati. Bukovec pa je stopal mimo njiju na>-vzgor po stopnjicah, tiho in previdno, ustavljajoč se pri vsakem koraku in prisluškujoč.
»Le tiho, prav tiho in po prstih, da se ne zbudi naš general, ki tako sladko spi... ki sedaj tako sladko sanja v daljni zemlji ruski . . . Pravijo, da so ga ustrelili . . . pst ... le tiho, le počasi.«
Mati in Minka sta hipoma spoznali vso grozno resnico. Očetu se je zmešalo, skrita, v lastni notranjščini globoko zakopana bol je razdela in opustošila njegove možgane. Stopili sta za njim v sobo, pomagali ga raz-praviti in položilin sta ga v postelj kakor otroka ter ga skrbno odeli. On pa se je hvaležno smehljal in še izpod odeje je zamrmral :
»Bo že pisal, bo že pisal . . . saj generali znajo pisati in niso neumni ljudje . . . Samo če pregloboko ne spi, samo če ni pretežka zemlja ruska . . . zemlja ob Visli . . . zemlja . . . zemlja . . . črna zemlja . . .«
Mirno je v tistem hipu zaspal prevelike urujenosti, a usta so se držala na smeh in so se še vedno pregibala . . .
Od tistega dne ni Bukovec več delal, niti iz postelje ni mogel več vstati. Poklicali
Z bojišč.
Uradno poročilo.
D u n a j, 4. marca. (Kor. ur.) Uradno se razglaša 4. marca 1915: Ob Biali jugozahodno od Zakliczina so bile včeraj prodirajoče ruske čete po krvavem boju vržene nazaj. Na obeh straneh Laborcze in na višinah severno od Ciane trajajo boji mestoma tudi ponoči.
Povsod, kjer se je našim četam posrečilo, pridobiti na ozemlju, napravlja sovražnik ponovno protinapade, ki se vsakokrat krvavo odbijejo. Zlasti ob cesti pri Balin-grobu so poizkusili Rusi med gostim snežnim metežem sunek z močnimi četami. Napad, ki je prišel do najbližjih dištanc, se je konečno med streljanjem naših topov in strojnih pušk z velikimi izgubami za nasprotnika popolnoma ponesrečil.
Na ostalih bojnih črtah nobene bistvene izpremembe, le topovski boji.
Pred Przemyslom vlada mir.
Namestnik generalnega štaba: pl. Hdfer, fml.
Nemško poročilo.
B e r o 1 i n , 5. marca. Wolffov urad poroča:
Zapadno bojišče.
Južno od Ypema smo s streljanjem zadali Angležem precejšnje izgube.
Na Francozom iztrgani postojanki na Loretto-višini je bil včeraj ponoči odbit sovražen napad.
V Champagne so Francozi včeraj in danes nadaljevali svoje napade severno od Lesmenils. Vsi napadi so bili odbiti, naše postojanke držane.
Napadi na naše postojanke pri Vau-quois, vzhodno od Argon, in v gozdu pri Consenvoi, vzhodno od reke Maas, so se ponesrečili. Vsi poizkusi, vzeti nam naše v zadnjih dneh v okolici Badonvillerja zavzeto ozemlje, so se ponesrečili. Včeraj zvečer še s precejšnjimi silami globoko doli pod-vzet naskok na višine severovzhodno od Cel-les se je ponesrečil z velikimi izgubami za Francoze. Tudi več nočnih napadov francoskih je bilo brezuspešnih; nad 1000 mrtvih Francozov leži pred našimi ovirami.
Vzhodno bojišče.
Položaj okoli Grodna je neizpremenjen. Ruski napadi so bili krvavo odbiti.
Ruski napadi severovzhodno in severno od Lomše so se z velikimi izgubami za sovražnika ponesrečili. Mnogo ujetnikov prve in druge ruske gardne divizije je ostalo v naših rokah. Dalje zapadno do Visle se položaj ni izpremenil.
Nekateri sunki Rusov vzhodno od Plo-cka so bili brezuspešni.
Vzhodno od Skiernievvic se je sovražni nočni napad popolnoma ponesrečil.
Najvišje armadno vodstvo.
Obstreljevanje Soissonsa.
H a a g. Pariški dopisnik »Daily New-sa« javlja, da v zadnjih dneh Nemci vedno bolj pritiskajo na francosko fronto pri Sois-sonsu. Nemcem se je posrečilo, da so svojo artiljerijo približali Soissonsu. V času od 25. februarja je nemški artiljerijski ogenj uničil 250 soissonskih hiš. Isti poročevalec poroča, da morajo prav vsak čas na ravno isto fronto dospeti težki angleški tonovi.
Priprave za novo francosko ofenzivo.
Rotterdam. Za novo francosko ofenzivo delajo velikanske priprave. Ko bo izvršena nova razporedba čet, stavljajo največje upe na ofenzivni načrt, ki ga je izdelal general Castelnove.
Vpoklicane Kanadske čete.
Amsterdam, 3. marca. Z Ottawe se poroča: Pravosod. minister Hugues je javil v parlamentu, da vpoklicujejo pod orožje tretji poziv čet, ki jih odpošljejo v Anglijo in v Francijo. Če bo potrebno, vpokličejo lahko še tri pozive, in sicer tako, da se pokliče vsak poziv v 15 dneh pod orožje.
Nemški podmomki čolni štirinajstkrat opaženi.
B e r o 1 i n. »Tagl. Rundschau«! poroča iz Haaga: Brzojavka lista »Niemve Rotter-damsche Courant« pravi, da so torpedovke, ki križajo ob vzhodni angleški obali, včeraj od Middlesborougha do Hulla štirinajstkrat opazili podmorske čolne, ki so se pa vselej spustili v vodo in jih vkljub dolgemu kri-žarenju ni bilo mogoče zaslediti.
General Pan na Raškem.
Ifc
Car Nikolaj je sprejel v avdijenci generala Pau. General in francoski poslanik sta bila nato pri carju na obedu.
Turško poročilo.
Carigrad, 5. marca. (K. u.) Glavni stan poroča: Na kavkaški bojni črti se, razen posameznih bojev predstraž, ni ničesar izpremenilo. Tudi od drugih bojnih črt ni nič pomembnega poročati. Sovražna mornarica je danes nekaj časa brez uspeha obstreljevala naše baterije ob vhodu Dardanel.
Boj za Dardanele.
Dardanelske utrdbe.
Angleška in francoska momarica se zelo resno in po francoskih in angleških poročilih zelo uspešno trudi, da prodre skozi Dardanele pred Carigrad. Turška poročila pa odločno zanikujejo uspehe sovražnega
so zdravnika, da ga je preiskal. Zapisal mu je zdravila in jih ukazal dajati vselej, kadar se bo bolnik razburil. Toda Bukovec se ni razburjal, molče je ležal, gledal po ves dan v strop ali strmel skozi okno v daljo, govoril sam pri sebi in se smehljal. Pri tem ga je bila sčasoma sama kost in koža, dvigati in prekladati so ga morali, kadar so mu postiljali posteljo.
Včasi pa je imel vendar svetle trenotke, in nekega dne sta ženski izvedeli resnico o Franceljnu, resnico, kakor jo je bil povedal vojak v bolnišnici in katero sta že davnff slutili iz vedenja očetovega in iz njegove naenkrat nastale bolezni.
Poleg tega najgroznejšega trenotka so bili nad vse žalostni vsi oni svetli trenotki, ko je Bukovec tarnal, kako bosta mogli ženski sami odplačati dolg, ki je tlačil hišo, in kako se bosta mogli dalje preživiti.
Delo v delavnici pa se je še vedno nadaljevalo, starejši pomočnik ga je znal toliko voditi, da je bilo v zadovoljnost odjemalcev, da se ni razkreditiralo še ime Bukovčevo. Žaga je torej še pela in pel je oblič, udarjalo je kladivo od jutra do večera kakor v onih lepih časih, ki so bili. Vse tako kot nekdaj in vendar vse drugače!
Tako je prišel zopet sveti večer. Zopet so peli zvonovi, pokali možnarji in se uži-gale baklje v gori, zopet so hitele trume v
dolino in spele v veličastno razsvetljeno cerkev, a ni jih bilo toliko kot pred letom dni, marsikdo se je spominjal na stotine milj oddaljen od domovine tega večera, marsikdo ga je obhajal že na onem svetu. In ti, ki so nocoj pohitevali v božji hram, koliko jih je bilo med njimi, ki so se ozirali zastonj na svojo desnico, ki so pričakovali zastonj, da stopi na njih prazno stran že dolgo pogrešani, nad vse ljubljeni. In ni moglo biti lahko srce, ni mogla biti vesela vzdvojena duša ob tem prazničnem zvenenju, mir oznanjajočem, razdejanje in smrt poslušajočem. Z nizko sklonjenimi glavami je klečalo ubogo ljudstvo na mrzlih in opol-zlih kamenitih tleh in trkalo na prsi in prosilo usmiljenja. Pridi, o božji mir, ne odlašaj, sicer pogine ljudstvo v peneči se krvi!
Minka je stopala nocoj sama proti cerkvi, mati je morala čuti pri očeu. Oddaleč so se svetila cerkvena okna, luč ja padala na cerkveno obzidje, na križe, raztresene po pokopališču. In tu se je hipoma spomnila besed, ki jih je lansko leto na tej poti govoril Francelj:	»Zdi se mi, kakor bi bil to
moj zadnji sveti večer, ki ga obhajam.« Jasno in razločno je slišata te besede, slišala znani ljubi glas. »Ali si tukaj, Francelj?« je vzklikala in se ozrla na svojo desnico. A nikogar ni bilo, na poti se je zrcalila nje lastna senca v cerkvenih lučih. In za-štelela je v svoji bridkosti in zapuščeno-
brodovja, češ, da so taka poročila izmišljena in da je sovražno brogovje obstreljevalo samo zunanje utrdbe.
Dardanele so velike strategnične važnosti in zato so se za Dardanele že mnogokrat bili pomorski boji. Razne države so na njih poizkušale svojo moč, pa dosedaj razen leta 1807. brezuspešno. Že v starem veku je bil Helespont, kakor so tedaj imenovali Dardanele, važno pozorišče. Perzijski kralj Kserks, ki je na več kakor 600 ladjah prepeljal čez svojo velikansko armado. Mace-donski vojskovodja Aleksander Veliki je pa šel tu čez s svojo armado na azijska tla. Leta 1356. so prekoračili to morsko ožino Turki.
V hudih bojih z Benečani se je Turkom posrečilo zabraniti benečanskim ladjam vhod v Dardanele in tako obvarovati pred njimi Carigrad. Šele 26. julija 1770 se je posrečilo sedmerim ruskim vojnim ladjam presenetiti Turke; udrle so skoz mimo utrdb, ker za topove ni bilo streljiva, pa prišle so le mimo Kum-Kale in Seddil Bahr do Kepes-Burun, naprej se pa niso upale. To je Turke napotilo, da so pozneje utrdbe prenovili; pozneje pa jih zopet zanemarili. L. 1807. pa se je posrečilo 8 angleškim bojnim ladjam in nekaterim manjšim ladjam nemoteno prijadrati skozi Dardanele pred Carigrad. Tam so Turki v naj večji naglici utrdili gradove in utrdbe. Angleži so se zbali in svoje ladje obrnili 2. marca, pri čemer pa so njihove ladje precej trpele, ker so Turki medtem pripravili topove.
Rusi so leta 1829. blokirali Dardanele, pa brez uspeha; leta 1833. so plule ruske ladje skozi Dardanele, leta 1853. angleške in francoske in leta 1878. angleške, pa s turškim dovoljenjem in v njihovo obrambo. Tudi obstreljevanje po laški mornarici leta 1912. je bilo brezuspešno.
Utrdbe v Dardanelah so zelo stare, vendar pa so jih znali Turki predelati v smislu napredka tehnike. V kakšnem stanju da so utrdbe sedaj, ni znano, vendar pa bo gotovo, da nimajo vse utrdbe enake vrednosti. Grad Seddil-Bahr je zgradil sultan Mohamed II. že leta 1462 in v istem času tudi Ča-nak-Kalesi v notranjosti Dardanel, sedaj imenovan tudi Kale-Sultanieh; nasproti tema je leta 1650. zgradil Mohamed IV. gradova Kum Kale in Kilid-Bahr. Turški poslanik v Berolinu je zatrjeval, kakor se poroča iz Berolina, da so Turki pričakovali poizkus, vdreti v Dardanele, da pa je izkrcanje številnih čet izključeno, ker so na vseh krajih pripravljene zelo močne turške čete.
Francosko poročilo o obstreljevanju Dardanel dne 26. in 27. februarja.
Berolinski listi javljajo iz Pariza: Uradno dne 27. februarja izdano francosko poročilo o obstreljevanju Dardanel pravi: Angle-ško-fraincosko brodovje je včeraj 26. t. m. nadaljevalo z metodičnimi operacijami proti dardanelskim utrdbam. Bombardiranje
sti. Na pokopališču je stopila k velikemu križu in vpognila kolena pred Križanim. In pomolila je zanj, ki počiva tako mlad še in rosen pod sneženo odejo oddaljlene dežele in pomolila za vse druge, ki počivajo kakor on, ker so izpolnili svojo dolžnost.
Nekoliko lažje ji je bilo pr srcu, ko je nato stopila v cerkev in se stisnila v klop. In čudno, ves čas med mašo se ji je zdelo, da sedi poleg nje Francelj, da se dotika njegova laket njene, da je hipoma prišel od nekod in da prihaja z njim velika svetloba.
»Koliko jih je bilo v tej vojski mrtvih, pa so vstali, zakaj ne bi vstal Ti, Francelj naš?« je pomislila in ta misel je ni hotela zapustiti in se je od tistega hipa ukoreninila v njenem srcu, dasi so vsi razlogi govorili proti njej.
Ko je stopila iz cerkve, je visoko gori nad cerkvijo žarela! svetla zvezda in velik svetel krog je bleščal okoli nje.
/»To je moje na novo vzcvelo upanje, ta svetla zvezda z bleščečim krogom,« je pomislila in dejala skoro glasno: »In ako se ne vidiva več tukaj, vidiva se prav gotovo nekdaj nad teboj, zvezda, ki si že sedaj vlila tolažbo v bridkost mojega srca.«
Veseleje so pritrkavali zvonovi v zvoniku, jasneje so sijale luči in zal prvimi zvezdami so se užigale druge na visokem oboku.
(Konec sledi.)
utrdb je trajalo osem ur. Izstrelili smo okrog 8000 granat. Podmorski čolni in aeroplani so izvršili razne evolucije ter odstranjevali mine. Med bombardiranjem utrdbe Sed-il-Bar so eksplodirale tam se nahajajoče smodnišnice, pri čemur je bilo ubitih mnogo braniteljev. Naše ladje so vdrle štiri milje daleč od vhoda ter bombardirale nove turške baterije, dočim so izkrcane čete razrušile ostanke štirih ob vhodu se nahajajočih, že premaganih utrdb. 40 ladij je avam ziralo do utrdbe Orhanije ter po razrušenju tamkaj se nahajajočih turških baterij pričelo obstreljevati važne pozicije pri Čana-ku. Turški protiogenj je bil slaboten in neškodljiv. Naše izgube so malenkostne: en mornar je ubit, trije so ranjeni. Ladja ni nobena poškodovana.
Poškodovane ladje pred Dardanelami.
Carigrad, 4. marca. Angleške linijske ladje »Queen«, »Elisabeth«, »Irresisti-ble«, »Agamemnon« in francoska ladja »Suf-fren« so težko poškodovane. Neka angleška ladja je vsled obstreljevanja pričela goreti.
Drki se ve-ele napada na Dardanele.
Akoravno grozi napad tripelentente na Dardanele in na Carigrad za vselej uničiti grške sanje o »novem Bizancu«, izraža del grškega časopisja vendar svoje veselje nad akcijo trojnega sporazuma. »Etnos« piše, da je grški narod nad uspehi angleško-fran-coskega brodovja naravnost oduševljen. Padec Carigrada da bo prisilil tudi ostale balkanske države, da se pridružijo tripelen-tenti, ki se bori za svobodo in pravico! List pozdravlja idejo internacionaliziranja Carigrada, kjer čaka 600.000 Grkov na osvoboditev. — »Estia« piše: Napad na Dardanele je posledica kritičnega položaja ruske armade na Poljskem in naj prepreči, da bi Nemci po zavzetju viselske črte vrgli del svojih čet proti Srbiji in se preko Bolgarije združili s Turki.
Poročila iz Carigrada pravijo, da je razpoloženje v turški prestolnici povsem mirno.
Zemljevid k bojem v Dardanelah.
Turška obramba v Dardanelah.
Haag, 3. marca. »Daily Chronicle« javlja iz Aten: Turki so potopili v severnem delu Dardanel štiri večje parnike, napolnjene najbrž z razstreljivom. Ako bi sovražno brodovje res premagalo utrdbe, potem bodo Turki potopljene ladje s kopnega sem razstrelili in Dardanele tako popolnoma zaprli.
Ob Dardanelah je koncentrirala Turčija močno armado, ki zavzema tako izvrstne pozicije, da bi morala šteti sovražna armada vsaj 250.000 mož, ako bi hotela turške čete premagati.
Dstevne novice in dopisi.
Linški škoi umrl. Dne 5. marca je umrl linški škof dr. Hittmair. Pri obiskovanju anjenih vojakov v bolnišnicah se je nalezel pegastega legarja in podlegel tej zavratni bolezni. Bil je zelo vnet in delaven nad-pastir, ki ima veliko zaslug v pospeševanju nemške bogoslovne književnosti.
Vojaški dopusti za setev. Vojna uprava je odredila z ozirom na narodno gospodarstvo in vojaško važnost kolikor mogoče hitrega in temeljitega obdelovanja polja, naj se moštvu kmetiškega stanu vojaških čet, ki se nahajajo v zaledju (nadomestne čete, oddelki rekonvalescentov in zavodi) podeljujejo dopusti, v kolikor to dopušča potreba nadomestila pripravljenosti nadomestila armadi, ki se nahaja na bojišču, in druge vojaške koristi. Dopusti se podeljujejo v prvi vrsti samostojnim kmetom in svojcem samostojnih kmetov in končno poljedelskim delavcem, Pri podeljevanju dopustov se ozira na čas obdelovanja in kraje, kamor se podeljuje dopust in z ozirom na druge krajne razmere. Na dopust odpuščeni vojaki dobe temeljni dopustne listine prosto vožnjo na železnicah. Kdor prekorači dobo dopusta se kazensko sodno strogo kaznuje. Na dopnstu bivajočim se izplačujejo njih pristojbine in njih svojcem morebitne podpore. Kolikor je mogoče, se na poziv političnih okrajnih oblasti odkažejo posameznim občinam ali posameznim posestnikom delovne partije po 20 mož. Končno se z ozirom na utemeljene prošnje, ki se morajo vložiti pri političnih oblasteh, začasno oproste vojaške službe samostojni kmetje in posamezni kmetski uradniki.
Celovški mesarji in draginja. Zadruga celovških mesarjev se je obrnila do deželne vlade z vlogo, v kateri naznanja: Kljubtemu da je cena živine poskočila, je klavne živine le težko dobiti, in če se maksimalna cena mesa ne bo zvišala, bodo primorani s
1.	aprilom ustaviti sekanje in prodajanje mesa. Tako pravijo mesarji. Nekaj sličnega poroča v Ljubljani »Slov. Narod«: »Cena mesa je poskočila. Mesarji so jo seveda zvišali z dovoljenjem pristojne oblasti. Vzlic temu pa so mesarji v skrbeh za meso, ker kupujejo tuji kupci po deželi živino in plačujejo zanjo neverjetne vsote. Za bušo, ki je vredna kakih sto kron, se dobi dandanes že 300 kron.
Legar v Celovcu. V kn. šk. palači v Celovcu, kjer se nahaja rezervna vojaška bolnišnica, je en vojak zbolel na legar ju.
Nakupovanje moke. Privatne osebe, ki stanujejo izven Celovca, pa kupujejo moko v Celovcu, dobivajo pri celovškem magistratu soba št. 50 izvozni listek, za celovško okolico pa daje take listke okrajno glavarstvo Celovec. Brez takega izvoznega listka ne sme prodati moke noben trgovec, ne v mestu ne zunaj mesta.
Rekurz zoper imenovanje častnih občanov v Vernbergu odklonjen. V seji občinskega odbora v Vernbergu dne 24. januarja lanskega leta je bilo imenovanih dvanajst oseb za častne člane vernberške občine, To ni bilo po volji Leopoldu Schillerju in tovarišem, ki so se proti temu imenovanju pritožili na Koroški deželni odbor, češ. da so bili za podelitev častnega občanstva merodajni le politični razlogi, ne pa zasluge dotičnih oseb. Deželni odbor je pritožbo zavrnil, ker nima oblasti, presojati zasluge častnih občanov. L. Schiller in tovariši so napravili priziv na upravno sodišče, ki je pa njihov priziv tudi zavrnilo.
Odredba glede na žito in kmetsko prebivalstvo. Graški »Volksblatt« piše: Kmetsko prebivalstvo se zelo čudi radi predpisov o priglasitvi moke in žita. 240 gramov zadošča osebi v zvezi z mesno hrano meščanom na dan, za kmetsko delavstvo je to ironija. Konjem so določili sicer prenizko porcijo, a gojenje perutnine in mladih pujskov je brez žita nemogoče. To se piše iz Spodnjega Štajerskega. Iz zgornje doline ob Muri se pa piše »Grazer Volksblattu«: Kmete in živinorejce je odredba jako razburila. Če ne smeš pitati mladih pujskov z močnato juho, jih ne vzgojiš. S tremi kilogrami ovsa na dan ne prehraniš niti izvoščekovega konja, tem nanj težkega konja, ki je dobival do zdaj 10 do 14 kg ovsa na dan. Pod 8 kg ne gre. Zdi se mi, da se je odredba sestavila po zgledu kake oblegane trdnjave. Pozabilo se je, da se sme v oblegani trdnjavi polagoma vse pojesti, če je zmaga ali pox*az, ker se po gotovem času — ko se vse pojé — dovažajo nove zaloge (v najhujšem slučaju potem, ko se trdnjava vda). V Avstriji stoji drugače. Goji naj se polje in živina. Brez krepke živine se polje
ne more obdelati, živina se mora zato dobro krmiti; brez primerne prehrane se tudi živina ne vzgoji. S surogati ni mogoče živine vzgojiti, kar je pri človeku mogoče.
C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Beljaku. »Arbeiterwille« piše: »V »Freie Stimmen« in »Villacker Zeitung« se vedno iščejo železniški delavci. Pogoj za sprejem je, da morajo biti delavci nemške narodnosti. Vprašamo c. kr. ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku, kaj je s tem posredovanjem dela. Ali je c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku pri sprejemanju delavcev odvisno od nemške delavske stranke? Če je, kako se to strinja s tolikrat poudarjano objektivnostjo c. kr. državne železnice v Beljaku?
Junaki 87. pešpolka v boju za Kastelik-vrh. Iz avstroogrskega vojnega stana poroča vojni poročevalec Lenart Adelt, kako si je ogledal bojišče na Kastelikvrhu, takole : »Pot se je vodila izprva po dolini in se je potem vila strmo gori proti bukovim gozdom na Kastelikvrhu. Dva moža sta nam prišla nasproti, na pokritih nosilih sta nesla tovariša, ki ga je razmesarila granata. Iz ene izmed zemeljskih votlin se je na klic prikazal stotnik in nas pozdravil z močnim naglasom v bojni vrsti nahajajočega se moža; tik pred vhodom v votlino je ležal kup zaplenjenih pušk, ki jih je bila malo prej razbila ruska granata. Stotnik je bil eden izmed junakov junaškega polka št. 87, ki se je v tem gozdu boril z Rusi, ki so udrli sem. Vsa gora je še pričala o strašnem, vedno obnovljenem boju, drevesa sama so bila polna ran. Naša noga se je dotikala razbitih pušk, iz vej za silo narejenih nosilnic, mnogo svežih grobov«.
Odlikovani Slovenci. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil stotnik 53. pešpolka Evgen Pavič. Novo Najvišjo pohvalo je dobil nadporočnik brzojavnega polka Ivan Skere. Signum laudis na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik v rezervi brzojavnega polka Artur Zmrzlikar. Novo Najvišjo pohvalo sta dobila nadporočnik 17. pešpolka Rudolf Knez in nadporočnik 4. tirolskega lovskega bataljona Oton Mikuš. Signum laudis na belordečem traku so dobili stotnik bos.-herceg. pešpolka št.l. Anton Vidic, poročnika v rezervi pešpolka št. 56. Vladimir Černovšek in Leopold Ko-žušnik ter poročnik pešpolka št. 87. Ivan Cvenkelj. Srebrni zaslužni križec s krono na belordečem traku je dobil ognjičar poljskega topničarskega polka št. 6. Franc Lu-kanič. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili četovodja Alojzij Černe pešpolka št. 17., ter četovodja Franc Ahac in korporal Ivan Mravlje 5. dragonskega polka. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili narednik Franc Pistotnik, desetnik Josip Zupan, infanterist Ivan Pasar, Alojzij Peternel in Franc Petrič, vsi pešpolka št. 17. četovodja Lorene Furlan, korporal Ivan Peternel in dragonci Franc Jamnik, Anton Knez, Franc Rant, Marko Šepec, Franc Vengust, Ivan Žnidaršič in Simon Župančič, vsi dragonskega polka št. 5.
V ruskem ujetništvu so od avgusta in septembra 1914 sledeči vojaki iz Celovca: Od pp. št. 17 stotniki Jožef Keiler, Herman Mezler, Jurij Musitei li, nadporočnik Ivan Hoffmann, podčastnik Leon Roschmiller. Od d p p. 4. stotnik Rudolf Neugebauer, in-fanteristi Miha Egger, Franc Mat. Happe in Tomaž Schuller. Od p p. š t. 7 : Narednik Anton Hribernik, infanteristi Franc Heilig, Avgust Mohorik, Alojzij Avg. Schurnig. O d pp. št. 87: Častn. aspir. Alojzij Meltzer. O d
2.	bosansko-herceg. pp. nadporočnik Anton Tschebull. O d 25. str elske baterije infanterist AlešHajnik. Od 35. pp. ogrsk. domobr. infanterist Franc Tomše.
Tako ne moremo na deželi živeti! Sledeče vrste smo prejeli z dežele in jim dajemo prostora, ker je vladi pač gotovo na tem ležeče, da izve, kakšno razpoloženje da je med kmeti. Krušno žito in moka sta po uradnih komisijah cenjena. Namen te cenitve ni popolnoma jasen. Nekateri trdijo, da bo oboje prevzela država za vojaštvo; drugi so zopet mnenja, da velja ta cenitev za preskrbo civilnega prebivalstva na podlagi izobilja in pomanjkanja krušnega žita pri posameznih slojih in vrstah ljudstva. A bodisi to kakor hoče; povedait pa moramo z vsem povdarkom in na ves glas, da človek na deželi, in niti na pol odraščen otrok, pri 240 gramih moke na dan ne more živeti. V mestih, kjer je glavna hrana prebivalstva meso, tam morejo ljudje pri nekolikem zadržanju izhajati s tako množino moke na dan; a na deželi, kjer ljudje po veliki večini živijo samo od močnatih j'edi in poznajo meso samo ob nedeljah in praznikih in kvečjemu tu in tam tudi v četrtkih in Se tedaj ne brez moke, za smrt preveč, za življenje premalo, za lakoto pa ravno dosti. Večina ljudi na deželi niti ne ve, kakšna množina moke da je 240 gramov, ker družinske tehtnice so pri kmetih še zelo redka prikazen. Za junaka, ki je zlezel v prve hlače in je napravil z dobrim uspehom prvo orožno vajo z žlico, zadostuje 240 gramov moke na dan; in tudi pri kriminalistih je mogoče ta račun pravilen. A pošten, delaven kmet, obrtnik in delavec na deželi, potrebuje vsak štirikrat toliko moke na dan, ako hoče ostati kos svojim opravkom. Tako pa, kakor določa zakon, ne moremo na deželi živeti. Od živine preskrbljeni so pri popisu žita samo konji z ovsom; ti nam bodo pa pri obdelovanju našega polja zelo manjkali, ker jih bo v vigredi še manj kot jih je danes. Za drugo živino — govejo, svinje, perutnino, ovce in koze — močnata krmila niso dovoljena, oziroma zanje ni preskrbljeno. Ta krmila so tudi neznosno draga, ker stanejo navadni otrobi n. pr. na Dunaju 31 do 32 K, ječmenovi celo 37 K sto kil. Tudi način, po katerem so cenile komisije in popisovale žito, ne odgovarja razmeram, ker ena in ista vrsta žita ne t e li t a v vsakem kraju enako veliko. Komisijam je bila predpisana kot podlaga popisa teža žita; mi kmeti pa imamo za podlago v domači rabi le mhožino žita. To nasprotje pro-vzroči lahko med ljudstvom še hujše pomanjkanje žita in moke, ako vlada po svojem računu in svojih določilih žito in moko zapleni ali rekvirira. Samo seno in slama pa nikakor ne zadostujeta za uspešno živinorejo.
Ogrska zaplenila tnršdico. Poljedelski minister je dal uradno zapleniti vse zaloge turščice (sirka) v celi deželi. V onih krajih, kjer turščica ni bila naznanjena, jo bodo oblasti rekvirirale, in sicer ne po izjemnih, ampak po oblastveno določenih cenah, kar pomenja 6 do 9 K manj pri meterskem stotu.
Loterijske številke:
Trst, 24. februarja: 63, 11, 68, 33, 62.
Dunaj, 27. februarja: 73, 55, 18, 46, 37.
Gradec, 3. marca: 72, 20, 27, 24, 3.
Brno, 3. marca: 41, 65, 63, 85, 11.
Slovenci, podpira Jir“ i inmietn!
VflBlIiO.
Brci» m pil» v št. Oižg i Bolni dolini
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi vse svoje zadružnike na
redni občni zbor
ki se vrSi
v nedeljo 14. marca 1915 ob 3. uri popoldne v gostilni pri Tišiarju v Št. Janžu.
Dnevni red:
L Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1914.
3.	Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
4.	Volitev odbora in nadzorstva.
5.	Raznoterosti.
Ako bi ob določeni uri ne bil sklepčen občni zbor zaradi nezadostnega števila zadružnikov, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, po istem dnevnem redu in na istem mestu, ki bo sklepal brezpogojno veljavno.
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
italico io posojilnico v Giinjoh
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ki se vrši
v nedeljo, dne 14. marca 1915 ob 3. uri popoldne v dvorani posojilnične hiše na Trati.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo o poslovanju.
3.	Poročilo o računskem zaključku za 1. 1914.
4.	Sklepanje radi čistega dobička.
5.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
6.	Razno.
K obilni udeležbi vabi vse zadružnike in prijatelje zadružništva
načelstvo.
člani odbora se vabijo k odborovi seji, ki se vrši eno uro pred občnim /borom v pisarni.
Paramenti!
.s-
sJ
s/č
£'i
IS
£
«5
ca ra ■§ ®
l25
co
N C
- 03
_ »M
(D -E3 “ O a
® c
Maina oblatila
v preprosti in tudi v bogati opremi, dobro blago in poceni.
Plašči za Cerkvenika in ministrante, ovraini plaščki in štole zelo ceno.
ChfÌVO+D v razliCnih Oblikah od 1 K
JlSlIcKaK naprej. — Komplet z ovrat-nim trakom od K 2-— do K 2-80, kakršen je izdelek.
g||g| j v vsakršrn obsežnosti po K 3-80,
Rožaste svetilke za večno Inč za paten-tovani stenj.
Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemaloo
oddelka za paramento, knjigarne in trgovine
Joželovega društva v Celovcu.
co
o
CJ
M
ZT.
3
1?,
0» «T-*
IlS
?!
cu
3
5
5=
Hranilno inposojilno društvo v Celovcu
_	n— uraduje vsak dau, izvzemši nedelje in ..	—
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.