IZVESTJE 16 • 2019 7 Članki Članki VKLJUČUJOČA DEŽELNA IDENTITETA VEČJEZIČNE HISTORIČNE GORIŠKE V NOVEM VEKU 1 NEVA MAKUC Zgodovinski inštitut Milka Kosa neva.makuc@zrc-sazu.si Izvleček: Prispevek objavlja predavanje avtorice na mednarodnem zgodovinskem dogodku È storia, v okviru panela »Le famiglie mitteleuropee nel Goriziano storico, cerniera di lingue e civiltà« (Srednjeevrop- ske družine. Historična Goriška, stičišče jezikov in civilizacij), ki je potekal 24. maja v palači De Grazia v Gorici. Predavanje obravnava problematiko raziskovanja zgodovine obmejnih prostorov in posebnost goriškega večjezičnega okolja v novoveškem obdobju. Ključne besede: Goriška, novi vek, deželna zavest, večjezičnost Nahajamo se na obmejnem prostoru, katerega širši del je obmejen že stoletja. 1 Ob- mejni značaj ga je namreč zaznamoval velik del časa od zgodnjega srednjega veka dalje. Danes je tematika meje, obmejnih prosto- rov in obmejnosti vedno bolj pomembna in deležna vedno več pozornosti. Na obmejnih prostorih, ki so morda kdaj dojeti kot margi- nalni z geografskega, gospodarskega in dru- 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta št. L6-8262 in raziskovalnega programa št. ARRS-NRU/ P6-0052-0618-2017/3, ki ju je sofi nancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Gre za predavanje avtorice na mednarodnem zgodovinskem dogodku È storia, ki po- teka vsako leto v Gorici. Predavanje v slovenskem jeziku in s konsekutivnim prevajanjem v italijanski jezik je po- tekalo 24. maja v palači De Grazia v Gorici v okviru pa- nela ”Le famiglie mitteleuropee nel Goriziano storico, cer- niera di lingue e civiltà“ (Srednjeevropske družine. Hi- storična Goriška, stičišče jezikov in civilizacij). Temelji pa na sledeči literaturi: Makuc 2011a, Makuc 2011b in Makuc 2015. gih vidikov, se pogosto pojavljajo inovativni in kompleksni družbeni pojavi. Obmejni prostori namreč niso le prostori mej in na- petosti, ampak so tudi območja prehoda in stika različnih skupnosti, jezikov, kulturnih miljejev in drugih vplivov. Zato se tu lahko razvijejo kompleksne identitete. Obmejni prostori so torej stičišča in prav zaradi so zelo pomembni in svojevrstni (Berger 2007; Newman 2006; Scaramellini 2007; Th aler 2001). Veliko pozornosti se posveča zgodovini 19. in 20. stoletja, a rada bi izpostavila do- ločene posebnosti tukajšnjega širšega obmej- nega prostora, zlasti historične Goriške, ki se danes nahaja v Italiji in Sloveniji. Govorila bi rada o tem prostoru kot stičišču jezikov in kulturnih miljejev v stoletjih pred uvelja- vitvijo nacionalnih idej, torej pred 19. stole- tjem, ko je ta prostor zaznamovala meja med IZVESTJE 16 • 2019 8 Članki habsburškimi dednimi deželami in Beneško republiko. To je bil čas, ko so imele velik pomen deželne zavesti. Ob strani puščam tematiko različnih patriotizmov, saj bi to presegalo okvir današnjega srečanja. V prvi polovici 17. stoletja se je izoblikovala goriška deželna zavest. Pred tem se je deloma navezovala na Furlanijo, s katero so jo povezovale zgodovi- na, gospodarstvo, ne nazadnje mnoge rodbi- ne (npr. Strassoldo, della Torre) itd. Usoda Goriške pa je šla v svojo smer z uveljavlja- njem goriških grofov v tem prostoru in nato s prehodom pod Habsburžane leta 1500. Najbrž pa sta šele habsburško-beneški vojni, ki sta se bilì na začetku 16. in na začetku 17. stoletja, odločilno prispevali k izoblikovanju samosvoje goriške deželne zavesti. Kakšna je bila narava te zavest? Kom- pleksna. Obmejni prostor se je namreč na- hajal na stičišču različnih državnih ureditev, kulturnih vplivov, itd. in tudi na strateškem območju. To jasno dokazujeta že omenje- na habsburško-beneška spopada. Poleg tega so se na Goriškem srečevali različni jeziki. Prav večjezičnost so radi izpostavljali pisci zgodovinskih, geografskih spisov, popotniki itd. Znan je sestavek, ki ga je v 16. stoletju v svojem opisu Furlanije zapisal cerkveni dostojanstvenik Girolamo di Porcia (1531– 1601), cerkveni dostojanstvenik, ki je pripa- dal pomembni plemiški rodbini iz beneške Furlanije. Zapisal je, da prebivalci Gorice do- mačnostno in običajno uporabljajo tri jezike, nemškega, slovenskega in italijanskega: »per il più usano familiarmente, ed ordinariamente tre lingue Tedesca, Schiava ed Italiana: (…).« (Porcia 1897: 87). To pomeni, da so govorci sproščeno preklapljali iz enega jezikovnega sistema v drugega. V 18. stoletju je goriški zdravnik Anton Muznik (1726–1803) izpostavil, da v Gori- ci večina otrok gladko govori tri jezike, fur- lanskega, slovenskega in nemškega, odrasli znajo tudi italijansko, latinsko in francosko. Izven mesta pa so znali večinoma dva jezi- ka, slovenskega in nemškega ali slovenskega in furlanskega. 2 Podobno je njegov sodobnik Rodolfo Coronini (1731–1791) zapisal, da goriški plemiči obvladajo latinsko, italijan- sko, furlansko, nemško in slovensko. V istem stoletju je izvrstni zgodovinar Carlo Morelli (1730–1792) v svoji razsvetljensko usmerje- ni zgodovini Goriške izpostavil naklonjenost habsburških vladarjev do prebivalcev te de- žele zavoljo njihove odkritosrčnosti, živahno- sti, kolegialnosti ter znanja več jezikov (Ma- kuc 2011a). Znanje več jezikov je omogočalo ne le lažje sporazumevanje v večjezičnem okolju, ampak tudi možnost prevzemanja pomemb- nih nalog v službi habsburških vladarjev. Spomniti velja, da so diplomatske misije Si- gismunda Herbersteina (1486–1566) in Gi- ovannija Cobenzla (ok. 1530–1594) v Rusi- ji, na Poljskem in drugod temeljile prav na njihovem znanju jezikov, ki so bili prisotni v tem prostoru (Herberstein 2007: posvetilo in nagovor bralcem; Morelli 2003: III, 276). Napisala sta dve odmevni deli o Rusiji, s či- mer sta pomembno prispevala k poznavanju tega prostora. Družine so se najbrž zavedale pomena znanja jezikov. Orsina de Bertisa, kasnejše- ga tržaškega škofa, rojenega v Tapoljanu 3 leta 2 »Civitatis incolae triplici sermone loquuntur sclavoni- co, germanico, et furlano, qui ex Italico, et Gallico idio- mate compositus esse videtur, his quoque linguis in va- riis Ecclesiis Sacrae Orationes dicuntur, lingua Germa- nica in publicis Scholis docetur, Italica Causae foren- ses tractantur, furlana et sclavonica vulgus utitur, Illa loquuntur incolae Comitatus Gradiscani, hac vero illi, qui septentrionalem, orientalem, et meridianam pro- vinciae partem incolunt«; »Loquuntur autem in civitate plerique pueri in tenera etiam sua aetate triplici distin- cto idiomate, Furlano, Sclavo, et Germanico. Adultio- res dein sciunt Italicum, Latinum, et Gallicum. In pagis quoque callent plerique duplicem linguam, sclavam, et germanicam, vel sclavam, et furlanam« (Muznik 2000: 4, 48). 3 Kraj se je nahajal leta 1420 pod Beneško republiko, po letu 1509 pa pod Habsburžani. IZVESTJE 16 • 2019 9 Članki 1559, so starši poslali v Švarcenek na Kra- su, da bi se naučil slovenščine, ter v Celovec, da bi se naučil nemščine (Morelli 2003: III, 260, 276). Če se povrnem k deželni zavesti: kakšna je bila narava te skupnosti? Zdi se utemelje- no sklepati, da so tedaj deželne skupnosti na tem širšem prostoru dojemali kot skupek po- sameznikov, ki so govorili različne jezike, a so jih v skupnost povezovali določeni politični in družbeni dejavniki, ki so koreninili tudi v srednjeveškem obdobju. Leta 1521 je npr. Videmčan Giovanni Candido (ok. 1450– 1528) objavil pomembno deželno zgodovino Furlanije z naslovom Commentariorum Aqui- leiensivm libri octo. V njej je prišla do izraza furlanska deželna zavest. Novoveško prebi- valstvo te dežele, ki ga imenuje natio foroiu- liensis, naj bi temeljilo na prirastku različnih ljudstev, ki so v predhodnih stoletjih prispela v Furlanijo. Zaradi tega naj bi se uporabljali različni jeziki (Candidus 1521). Deželne zavesti so presegale jezikovne razlike prebivalstva. Večjezičnost pa je bila obravnavana bolj kot kurioziteta. Primer Goriške je bil toliko bolj zapleten zaradi nje- ne razgibane jezikovne slike. Goriški stolni prošt Pietro Antonio Codelli (1754–1822) je v delu Gli scrittori friulano-austriaci degli ultimi due secoli obravnaval zaslužne goriške osebnosti in jih, kot bi to pričakovali, ni raz- likoval po jezikovni rabi. Pri obravnavanju jezuita Martina Bavčerja, rojenega v Selu, je npr. izpostavil le njegovo ”ljubezen do do- movine”, torej Goriške (Codelli 1975: 46). Pomen deželnih zavesti med prebival- stvom takratne Srednji Evropi ni predstavljal nobene posebnosti. Posebno pa je bilo to, da je bila tu v stoletjih pred 19. stoletjem de- želna zavest povsem vključujoča do večjezič- nosti. Vključevala je različne jezike, ki so jih prebivalci govorili preprosto funkcionalno, brez diskriminacij. Širši obmejni prostor sta zaznamovali bogat kulturni miljé in sožitje, ki je presegalo jezikovne razlike. VIRI IN LITERATURA Berger, S. 2007: Border regions, hybridity and national identity. Th e cases of Alsace and Masuria. V: Wang, Q. E.; Fillafer, F . L. (ur.): Th e many faces of Clio. Cross-cultural approaches to historiography, essays in honor of Georg G. Iggers. New York: Berghahn Books. Candidus, I. 1521: Commentariorum Aquileiensium libri octo. Venetiis: Alessandro Bindoni. Codelli, P . 1975: Gli scrittori Friulano-Austriaci degli ultimi due secoli. [Bologna]: Arnaldo Forni. Herberstein, S. von 2007: Rerum Moscoviticarum Commentarii. Synoptische Edition der lateinischen und der deutschen Fassung letzter Hand Basel 1556 und Wien 1557. München: Osteuropa-Institut. Makuc, N. 2011a: Historiografi ja in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Makuc, N. 2011b. Testimonianze sugli Sloveni in Marc’Antonio Nicoletti. Memorie Storiche Forogiuliesi, vol. XCI, 57–65. Makuc, N. 2015. Italijanski patriotizem in deželna zavest: odnos novoveške italijanske intelektualne elite do ljudstev brez neposredne rimske tradicije. Acta Histriae 23, št. 1, 17–28. Morelli di Schönfeld, C. 2003: Istoria della Contea di Gorizia in quattro Volumi compresavi un Appendice di note illustrative. Mariano del Friuli: Edizioni della Laguna. Muznik, A. [= Musnig, A.] 2000: Goriško podnebje. Clima Goritiense. Kopriva, Silvester (prev.). Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Newman, D. 2006: Th e lines that continue to separate us: borders in our ‘borderless’ world. Progress in Human Geography let. 30, št. 2, 143‒161. Porcia, G. di 1897: Descrizione della Patria del Friuli. Udine: Tipografi a del Patronato. Scaramellini, G. 2007: Osservazioni su linee di confi ne e regioni di frontiera. V: Pastore, A. (ur.): Confi ni e frontiere nell’età moderna. Un confronto fra discipline. Milano: FrancoAngeli. Th aler, P . 2001: Fluid identities in Central European borderlands. V: European History Quarterly let. 31, št. 4, 541‒542.