204
Dvojni spomini
gežko je stopal Tonček navzgor po kameniti cesti, Srce mu je bilo močno in v grlu ga je stiskalo nekaj, kakor da ga hoče zadušiti. Zasopel je zdajpazdaj globoko in žalosten vzdih se mu jc izvil iz prsi. Noge so mu bilc utrujene in glavo je povcšal, da si le težko opazil pod revnim klobučkom bledo obličje in objoKane oči.
Dospel je vrh grička. Majhna ravan se je razprostirala pred njim in na levi strani se je svetilo izza zelenih kostanjev belo zidovje. Tonček je stopal počasi in umerjenih korakov. Čim bliže je prihajal farnemu pokopališču, tem težje so bile njegove stopinje. Žc je dospel do velikih železnih vrat, ki odpirajo in zapirajo pot v mirodvor, in nad vrati se mu je že zablestel naproti velik napis z zlatimi črkami: »Njiva božja žetvc čaka.« Komaj, komaj, da je prestopjl Tonček nekaj stopnic in krenil v dcsno za zvonikom. Tam v kotu med visokimi cipresami, tam se je ustavil. Noge ga skoro niso hotelc več držati. Pokleknil je in milo zaihtel . , ,
Debele solze so padale na svežo prst, pbd katero jc spavala že nekaj dni Tončkova dobra mati. Oj, kaj je vedel Tonček, kaj je mati, dokler je bila šc živa! Ljubil jo je sicer in prav rad ubogal, toda živel je po otročje brezskrbno in Često se je zgodilo tudi, da ga je morala mama malo pokarati. Seveda je bilo Tončku tisti trenotek hudo, saj ni imel hudobnega srca in navadno je skesano obljubil, da se poboljša, kar je ponajveČ tudi storil, A danes! Ko bi vedcl, da mu mama umrjc, bi jc ne bil pač nikoli razžalil. Pazil bi bil in izkuŠal čitati njene želje na njenem obrazu. Da, človek navadno prepozno spozna, kaj ima, ako ima Še živo mamico ! Šele j>o njcni smrti sc mu navadno odpro oci, in ledaj šele ve prav ceniti skrbno mater in tembolj bridko občuti njeno izgubo.
Nekega dne je mati Tončku ncnadoma zbolela. Prehladila se jc nekje ob hudem naHvu in je legla. Tončku je bilo hudo pri srcu, a po-magatt ni mogel. Presedel je cele ure ob materini postelji, )i po možnosti stregel in ji storil na migljaj vse. Toda zdravja ljubi mamici ni mogel vrniti. In tako se jc zgodilo, da ne vidi vcč njenega ljubeznivega obličja, in da počiva njegova mamica pod trdo ruševino . . .
Še niže dol se je sklonil T te je zadela najbridkejša izguba,   toda  nisem  si  svesta svoje doronček in objel z ročicama svežo materino gomilo. Srce mu je krvavelo v brezmejni žalosti in pritisnil je vroče čelo na mrzlo prst. Tako je slonel sklonjen nekaj trenotkov in ni zapazil, kako je stopila iz cerkve visoka, črno oblečena gospa in krenila tihih korakov proti njemu, dokler se ni usiavila tik za njegovim hrbtom, Gledala je nekaj časa jokajočega dečka popolnoma mimo. Nato si je pa otrnila z belira robccm dvoje svetlih solz, ki sta ji spolzeli na-vzdol po Ijubeznivem obličju, pa prijela Tončka rahlo za ramo in mu rekla:
»Zakaj joceš, deček moj ? Koga izmed tvojih dragih so pa zagrebli tukaj pod to gomilo? — Slutim sicer, daaneve.« — Gospa   je  govorila z
205
mitim glasom in je predramila dečka iz njegovega tugovanja. Tonček se jc ozrl in iz početka malcc prestrašil. Potegnil je z roko po čelu, si obrisal zasolzele oči, vstal in hotel nekaj izpregovoriti. Toda glas mu je zastal v grlu in zaplakal fe še huje.
Gospa je prijela Tončka za roko in ga odpeljala počasi s poko-pališča, Videlo se ji jc na obrazu, da sc ji smili v srce ubogi Tonček. Ta ji je sledil, ne da bi se obotavljal, in le polagoma so se mu toliko ustavile solze, da je povedal tuji gospe svojo nesrečo. Gospa ga je tola-žila, naj  ne  tugtije preveč,   češ da  bo Jjubi Bog že poskrbel tudi zanj.
»Jaz ti hočem nadomestovati mamo,« je rekla visoka gospa in krenila s Tončkom   po  stranski  poti proti bližnji graščinl.   Slopaia sta             I
nekaj Časa med gostim drevjem, nato pa izginila skoz velika grajska vrata.                                             •
Nekaj let pozneje. — Gor proti farncmu pokopališču jc hitcl lahkih korakov vitek, čedno opravljen mladenič. Kakor stopinje brzonoge srne so bili urni njegovi koraki, in ni trajalo dolgo, ko je že stal v kotu pokopališča, naslonjen na visok, iz marmorja i^klesan spomenik. Mladi čitatelji ste gotovo že uganili, kdo je ta zali mladenic. Iz malega Tončka je zrastel krepak in postavea Anton in fe prihitel danes zopet po dolgih lctih iz tujine na grob svoje nepozabne materc. Tiho sloni zdaj s klo-bukom v roki racd cipresami. Njegovo oko zrc mirno na s cvetlicami gosto porastlo gomilo in dvojni spomini se porajajo v njegovi duši,
Tukaj je sloncl nekoč pred leti kot sirota in bridko je ihtel vsled težke izgube. Videl je takrat v mislih vse gorje, ki ga bo moral prestati na svetu, ne da bi slišal še kdaj tolažilni glas svoje mamice. Žalosti mu jc bilo takrat polno srcc in z žalostjo sc spominja danes tistih trenotkov. -— Toda takoj takrat mu je poslala umrla mati pomoč. Kako je že bilo? Da, duša se z veseljem spominja listcga dogodljaja! Kar naenkrat je stala pred njim njegova sedanja dobrotnica, prijela ga je za roko in odpeljala! Nadomestovala mu je v polni meri dobro mamico. Naklonila mu je skrbno vzgojo in temeljito izobrazbo. Ali naj morda Še dvomi, da so to uspehi obilnih priprošenj njegove pokojne mamice ? — Res, z.a žalostnimi pridejo veseli spomini!
Pomolil je Še iskreao vrli mladenič, nato pa odhite] za pokopa-liščem proti belemu gradiču.
Na materin grob je sijalo solnce ...                                      A. Š.