— 71 — Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegnar. * (jCiprian Robert o korenini in zaznamovanju imena „ Fenrf"). Tistim bravcem, ki bo manj sozna-njeni o našej zgodovini s starinskimi spomenki, povemo že zanaprej, da so imena Vend ali Vin d ali Slaven enega pomena. Tako se imenujejo Slaveni še dandanašnji ; tako so se zvali že davno , posebno pri Nemcih, med Slaveni pa posebno nekteri rodovi na baltiškem in jadranskem morji. Sedaj pa poslušajmo, kako o tej reči govori imenovani Francoz. „Jaz sim o tem" — pravi na strani 18. v drugem delu — ^posebnega mnenja, ktero prepustim sodbi slavistam. Korenina imena Vend, se mi zdi, je Ved ali Vid po poljskem izgovoru Ved (Vend). Tako premeno vanje cerk e in a v en, posebno v poljskem narečji , je bilo tudi že pri starih Ilirih v navadi, ki so govorili, na pr., s ven t i namesto sviati (sveti), kakor v zgodovinskem imenu Sventipluk. Kar se tiče besede Vid ali Ved, je ena naj bolj starih slavenskih besed, in zdi se, da iz nje izvira latinsko vi dere, ker je znano, da je bil pri starih Ilirih vid ali ved bog luči (Belibog). Cela versta besed v ilirskem narečji izvira iz te korenine: vednuti (gledati) vedriti, viden, zapoved, izpoved. Celo do današnjega dne po-stujejo Slaveni posebno svetega Vida, kakor naslednika paganskega boga Vida. Morebiti tedaj, da so Vendi, po navadi starih narodov, dali sebi to ime od svojega glavnega boga (se ve da paganskega). Tako bi Vend zaznamovalo toliko, kakor spostovavec V ida ali svetlega, ljud beli, in mar ne vidimo, da se še dandanašnji naj čverstejši in naj jačji rodovi Ilirie imenujejo Albani, to je beli? Ni mi pri tem neznano, česar bi mi zamogli Orien-talci z dobro pravico zavernuti. V deželah na ti strani €?angesa teče reka Vin da aii Ven d a in stoji Vin-dius mons pri Ptolomai, kterega Vilson in Klaproth «edaj imenujeta „Vindhya". Učeni terdijo, da to v v vsih teh besedah ne more biti druzega kakor pozneji pridavek. Tako bi bili Vendi ali Vindi naselniki In-