Posamezna Številka stane 2 kroni Naročnina listu : Celo leto 35 din., pol leta |8 din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem itnseriranju primeren popust Upravništvo «prejema naročnino, insevate in reklamacije. Telefon Interurban štev. 113, St. itev. M Ä M TRAZA «Mm POI.fTlČEN l ST m SLOSEHSSO UUDSTVO PoStnlna v državi SHS pavSaliranat .Straža* lakaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo In upravništvo je v Maribor^ Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom s« more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prosta Telefon interurban štev. 113. Mnpibop, dne 07. januanja 1028, Letnik XIY. Ovojno narodnjaštvo! Danes vlada nacionalni imperija-Azera in ti siromak, ki si bil vedno «vest svoji narodnosti, mišljenju, je-*iku, veri svojega rodu, ki se v tej zvestobi nisi plašil žrtev in trpljenja, m boš tako lahko postal narodnjak in nacionalist današnje dobe; današnji nacionalizem te bo zavrgel, osuval, opljuval in celo poteptal, če nimaš ču-4$ za imoeri.alizem ali če niso v prvi vrsti imperijalist. Tisti, ki so bili vedno imperialisti in če je tudi bil njihovemu narodu sovražen imperiali-sem na višku in oblasti, so danes — aajboiši narodnjaki Ko so Francozi gospodarili v Složniji, so se njihovih ' generalov oklenili tisti naši veljaki, ki so prej nag narod z vso silo sukali proti Dunaju, ki so hoteli, da bo Sioveneo skoz in *froa Avštrijanec, — in glej, zdaj so hofefi * isto, ali pa še več. o vnemo »spravit' iz njega kar čez noč Francoze. Naši kmetje so dejali: gospod, m m gre tako hitro, počakajte, da se sami zasučemo, sklonemo in okrenemo — in res ni Šlo, Francoz je odšel, aaS veljak je pa še vedno sukal našega kmeta, sedaj zopet proti Dunaju , — in narodnjak je ostal, najprej pod Avstrijo, potem pod Francozi In sedaj «opet pod Avstrijo, ker j'e pač vedno sukal uboge narodne sloje, kakor Je hotela slučajna oblast — kakor je ho-#1 vladajoči imperijalizem. I »istimo stare, vzemimo današnje . i*arodn.,ake ! Pred vojno, med vojno so sedeli mogočno in samozavestno v čr-Ao-žodiii uradih, bili so Slovenci, saj •m s kmetom in delavcem govorili slo-ypastì m včasih so celo kaj storili za „narodni blagor“, iz primerne razdalje seveda, — v uradu so pa ostali nemi bi trdi hlapci imperijalizma in celo troje otroke, slovenski delavec in kmet, mo vpisovali z „soh“ mesto „š“ — ker «m je imperijalizem štel to v dobro. In danes, Če prideš pred takega veljaka « listino katero ti je on sam sestavil, boš ozmerjan in opsovan kot — „nem-®ur“, ustvaritelj tvojih dokumentov in ?vo e „nemčurske“ preteklosti je pa danes največji narodnjak, — ker je današnja jugoslovanski nacronahzem — roaspenjalistični naeijonalizem. Za vse, pa če so bili še taki hlap-o avstrijskega imperijalizma, je zgrajena danes široka pot nacijon&lizma, ki vodi naravnost v Beograd. V imperi alistično-oblasthi službi izvežba -m gardisti in lakaji pridejo tja in že obvisi na njih oko pravega oblastni -ära. zna presoditi in oceniti pravi rauenial za svojo službo. Primerov za to ne manjka. Faši-«tovSke organizacije med študenti ter med navadno mularijo po dalmatinskih, hrvatskih mestih in1 tudi že pri nas se sestavljajo iz divjakov, ki so izvrševali svoj divjaški, razgrajaški so, razbijaški posel že pod nemško in aòd italijansko zastavo, /gonje proti muslimanom v Bosni vodijo ljudje, ki «so sicer res. Srbi, na žalost, bi lahko rekli, ki so pa bili poprej ravnotaki bkriitneži in rablji avstrijskega režima, v južni Srbiji so S0| pravi „buga-raši* skrili pod gajkačo državne službe In da uh ne bi zapazila poštena Javnost, označujejo mirne in poštene ludi za to, kar so oni sami, — En ker imam popolnoma proste roke, so vrgli celo pokrajino v divji nered, v katerem je edino še mogoče, da se tati Pud e Šooirijo kot „državotvorci in narodn aki.“ _____________ Narodni zločinci. Vzgoja v nacijonalističnem impe rijalizmu daje poleg nasilnikov tudi narodne izdajalce, Pod avstrijskim imperijalizmom je bil pozdravljen in dobro sprejet vsak narodnjak vseh narodnosti — zastopanih v Avstriji —• ki jo znal svoje narodnjaštvo spojiti J avstrijskim imperijalizmom in med vojno, ko se je Avstrija tako bahato in ašabno šopirila po Balkanu, je bilo tu- di dosti Srbov, ki so mislili, da bi bi-.o prav dobro in ugodno, ukloniti so avstrijskemu imperializmu. Kakor je bilo dovolj avstrijskih Slovanov, ki so na pohodu avstrijskega imperializma pozabili na slov anstvo ter divjaško ravnali x brati, tako je bdo tudi meet Srbi dovolj Srbov, ki so se vdin ali tujcu iz slabih in nemoralnih posledfb j svoje imperijalist.čne vzgoje, meneč, : ce je propadla naša sila, bomo služili ; pa tuji, Srbi pa itak lahko ostanemo, j S takim Srbom iz vo.ne clobe se e ukvarjalo pred krotkim beogra.sko sodišče. Na obtožni klopi je sedel radi veleizdaje in razžaljen, a Veličanstva beograjski trgovec, Bogoslav Mi-ha.lovič. Obtožba pravi, da je spravil mnogo poštenih ljudi v internacijo m smrt. Nekega septemberskega dne leta 1918, ko se je že začelo govoriti o polomu avstrijske in bolgarske vo ske na solunski ironti, se je zbralo nekaj poštenih srbskih meščanov v zadnjem kotu kavarne „Knez Miha.lo“ v Beogradu, da se na tihem porazgOvori„o v nadah na osvobo.enje. Pride Mihailovič, čuje o Čem se govori, pa reče: „Kaj srbska vo.ska, tega gada ni več, zdaj so prišli ljudje, ki zna o vladati to državo!“ Pri tem j.e psoval še kralja na pristno balkanski način, ki je itak dobro znan. — O. ozorlli so ga , da ni častno, tako govoriti,- Mihaelo -vič je pa tekel h guverner, u, ovadjL svoje rojake, ki so že drugi dan ro -mali v zapore. Pri razpravi sedaj se je branil, da »i slabo mislil, da sploh ni ovajal, da se je ljudi tako in tako zapiralo, pa v se to mu ni nič pomagalo, prič je bilo dovoli in obsodili so ga na 10 let leče. Državni tožiteij~]e še posebej o-raenil, da je bilo takih ovaduhov ter zločincev na cele skupine in gruče. Eden je torej obso en, pri tem pa vstane vprašanje, k.e so pa drugi iz celiti skupin takih in podobnih zločincev? Pred sodnijo jih ni, nekje pa morajo biti! Torej, kje so? Ni drugega odgovora, kot je ta, da so si ostali, to je večina, poiskali varna mesta v današnjem nacionalizmu, ki ima iste napake ko avstri„ski in drugi, ki so si vzgo ili take izdajalce pravega nacionalizma Gojenci imperijalist čnega na eijonalizma so vsepovsod, kjer je le na škodo skupnosti, ki res narodno culi. Oni so suhe veje narodnega drevesa, oni so pj„avke, gobe, za edi, ki se hočejo zagrizti v narodno življenje pod vsako ceno in ob vsaki priliki. Evo, nekaj primerov: Mirkovič je bil dober črnogorski Nikitin pandur, pride avstrijska oku- pacij», dobri Črnogorci trpijo, pandur te pa sam, ker se zanj nihče ne zmeni« Avstrija rabi Spinone, rabi pandur-je in Nikitin pandur si misli: jaz sem pandur, zakaj ne bi ostal. Postane av-striski pandur in dere ljudi po avstrijski komandi, kakor jih je popre, po Nikifmi. Pride osvobojenje, drugi ,un-dur„ev gos,odar zgine, pandur se za nekaj dni skri'e pred raz ar,enim na-’rodom. Pride srbski okrožni nače r.ik m pandur, dveh propalih gospodarjev že dviga glavo, gleda in gleda. Načelnik dela po svoje, ljudstvo se mu odmika, nazadnje je sam in sedaj robi panaurje. Evo ti, našega pandurja, dva je služil in odslužil, zakaj ne bi še tretroga, takoj je pri roki in že je v službi. Ce ga sreča pošten človek , in srepo pogleda, ali mu celo kaj re -Č8, ga butne s kundakom ali pa žene v zapor kot „protidržavnega“ zločinca. Lazo je bil sred vojno srbski Dude n t-n ep ridi,,rav, pr,vi čas vojne je bil zdaj tu, zdaj tam — povsod nepricTl -prav, čez Albanijo se mu ni ljubilo , ostal ;e doma, bil je pisar pri neki avstrijski komandi, tudi 'špijon, če je bilo ravno potrebno in če je kaj jieslo, — pride osvobojenie in Lazo tudu zdaj m v zadregi, poišče si sorodnika, ki ie med prvaki, ter mu reče za kako primemo — visoko seveda — uprav -no mesto v južni Srbiji, Iz dveh vzrokov: tam doli nikdo ne ve, da je bil avstrijski špijon, fam doli ima kot oblastnik nad muslimani prosto roko in tam doli se dobro zaradi in avanzira. Avstrijski birokrat ima tudi lahko pot, skozi državotvorno stranko pride do prvenstva v današn.em nacionalizmu in če je še tak črn pisker narod-i/th' grehov. Slišali smo, kako so razni avstrij-: ski špi.onski arhivi tajnostno romali v ! Beograd. Danes so jih našli, jutri jih je že prevzela komisija in vozila v Beograd. Tako je šel arhiv črnega sarajevskega kabineta, tako so šle vse konddentske listine avstrijskih oblasti, vse je šlo na pregled, da ne bi taki stari papirji škodovali današnjim nacionalistom. To je treba vedeti, ljudje božji, in ' ne uomo se več povpraševali, kje so narodni zločinci, ali k. e so drugi, ko se samo enega obsodi ! Ta, ki je ob -so en, še ni na/huJšij ta vsa,; skakati ni znal, zato je pa padel na obtožno iclop, drugi so pa skakali ter srečno dos. eh v krilo današnjega „državo -ivorstva“, ki si lasti toliko moči, da tudi pravične in poštene preganja. Brezbrižnost za! socijalno berlo. Mi imamo posebno ministrstvo za socijalno skrbstvo, ki bi naj odpravljalo socijalno zlo in bedo ter uredilo socijalne razmere, nudilo socijalno slabim pomoč. A kaj se tudi v tej stvari počne pri nas, ne zaostaja glede nerodnosti počasnosti, pristranosti ini krivičnosti za drugimi ministrstvi. Lani so celo leto ohljubovalij da se bo vse lepo na novo uredilo, prispevki povišali Ud. Invalidi, vdove in sirote so delali prošnje, popise, popisovati so jih pri občinskih uradih, žandarji so po starem avstrijskem načinu še posebej po pisovali, hodili so k zdravnikom, letanja je 1>ilo mnogo, papirja se je popisalo cele vagone, a invalidi in vdove so čakali, trpeli ig beračili; iz Beograda in' Ljubljane so vsak čas pisali: v najkrajšem času bo vse pripravljeno, potem se začne izplačevanje in zlati čas pride za nas invalide, vdove in sirote. Tako so nam celo leto pošiljali najbolj po ceni zdravilo —« potrpežljivost, a žteJtodec ni trgovec pa se ne’zadovolji s to žavbo. Slednjič je res nekaj podpore -za nazaj 'prišlo, u-pali so vsi, da bo vsaj zdaj urejeno. A takih čudežev liberalno samostojna vlada, 'da bi namreč kaj pametno in pravično uredila, ne dela. k večjemu, da ministri in poslanci stetti plače povišajo. Prišlo je Novo leto, a invalidom in vdovam pa so zopet Itak revije prispevke zopet ustavili, ker mislijo to stvar na novo urediti. Celo leto so urejevali, a samo;, toliko naprar Mii, da dobijo nekatere pokrajine mno go, večjo podporo kot mi. Sedaj bodo menda zopet* eno leto ali več ure jeva li, pripravljali naredbe itd., pisali (papirje, pošiljali žandarje poizvedovat, če še živimo, ali če so si reveži začeli že sami pomagati, kakor je priporočal minister Kukovec. On sil je gotovo že sam pomagal, zdaj pa si misli: postanite še vi ministri, pa boste videli, da si lahko člo vek tudi sam pomaga. Zdaj jim zopet priporočajo čakanje in potrpljenje. — Minister gotovo ne čaka eno leto na plačo, ampak jo vsak mesec dobiva. A pohabljeni Invalidi, revne vdovč in sirote naj čakajo Bog ve kako dolgo. V sredi zime in strašne draginje jih pus i ta nesrečna vlada brez zadostnih sredstev. Od česaroaj živijo, s čim se na] oblačijo? Ali ste tako brez glave, da misl'te, da nam med tem ni treba jesti? Menda vlada misli, da se za par mescev lahko zarijejo v kak brlog in spijo zimsko spanje, kakor medved* Dobro bi bdite, ko bi mogli to storiti. M'enda pa v uradih spijo zimsko in poletno spanje, ker ničesar, ne uredijo j Ati se invalidski, davek plačuje samo za to, daj se redi nepotrebno veliko število uradnikov? Tako izgleda vse skupaj; Tako postopanja do revnih ; invalidov In vdov je prava brezobzir-j nost in brezsrčnost Ua se le raznim torbarjem dobro godi, ti revež pa po-gink Nas kmete tlačijo} s strašnimi davki, a kljub temu, da plačujemo tar ko velike davk» in še poseben invalid ski davek, pa še te reveže pustijo stradati. Mi zahtevamo: zares potrebni invalidi, vdove in sirote naj dobivajo tudi redno primerno podboro, ne igrajte se ž njimi, kakor mačka z miS i ko. Uredite celo zadevo vendar enkrat pametno in pravično! Zalibog* vladne stranke še dosedaj’ pameti iat pravičnosti niso nikjer pokazale. Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Z a d n j o p a r J a m e n t a r n o s e j o je osrečil ministrski predsednik: PaŠlČ s svo.im govorom o zunanji politiki vlade. G. Pašič je naglasil svoj stari recept, da gre naša država v zunanji politiki po poti zavezniške politike, kar že ve davno vsak Jugoslovan. Konštaliral je tudi obče znano dejstvo, da ni izvfršila n dèa država popolne razmejitve z nobeno sosedno državo, niti ni prejela vo.ne odškodnine, katero jej dolgujejo premagane, države. Posebej se je še bavil Pašič« Koroško, katero smo izgubili potom — glasovanja in zaupal, da se vrši raz-me,itev z Tgrsko počasi in to namenoma. Malo čudno se je izrazil g. starosta, ko je rekel, da je bil narod pripravljen na izgubo Baranje in Peču-ja. Z Rumunijb in Bolgarijo poteka razmejitev še najbolj Ugodno. Obširno se j e bavil Pašič z albanskim vprašanjem od njegovega začetka v balk, vojni pa do sedanje ustvaritve nepristranske cone med nami ter Albanci in antantnega diktata, da mora biti naša država zadovoljna z me.ami Iz leta 1913. O naši zunanji politiki nar» pram Italiji je rekel Pašič, da je zavezniška. Trgovinske pogodbe pa bomo sklepali z Itali.ani še le tedai, ko bodo ti čisto izpraznili naše ozemlje * 0 Rusih priznava Pašič, da so obvarovali Srbe med vojno pred propadom, a kljub temu pa ne more po Pašiče-vem mnenju stopiti naša država z rusko vlado v politične odnošaje, dokler se ruska vlada ne izmiri z narodom. Končal pa je Pašič svoj govor z ž» davno priporočenim zdravilom, da pač inora parlament izenačiti davčno za -konodajo. Pašiču je sledil v besedi L. Jovanovič, ki je pojasnjeval vpraša -nje sporazuma s Hrvati. Za Jovano -vičem j e napadal v govoru minister Kumanudi dr. Korošca, češ, da je out kriv, ker ni uspelo zadnje notranje državno poso" ilo. ITALIJA. Izid občinskih volitev še uradno ni zaključen, vendar je gotovo, da dobi v Trstu laška zveza kot najmočnejša stranka 64 zastopnikov . Kot manjšina pridejo v poštev edinole komunisti s 10 zastopniki. Sloven -eli, socialisti, republikanci in laški klerikalci v novem tržaškem občinskem odboru ne bodo zastopani. Kakor v Trstu so pogoreli Slovenci pri občinskih volitvah tudi v Istri. Vzrok poraza je divjaški te -ror od strani iašistov, ki so počenjali nečuvene grozote ter nasil.a. Fašisti so celo metali bombe, napadali volilne dvorane in trgali ljudem glasovnice. AVSTRIJA, Duna^ — mesto in d e ž e - 1 a. Avstrija je po svoji novi ustavi zvezna država, federativna republika. Sestoji iz sedmih zveznih držav, ozirom» dežel Te so: Spodnje in Gornja Avstrijsko, Štajersko^ &<$$$&. Šoliior graško. Tirolsko in mosto Dunaj. V radnjom Časa je kot osma zvezna dežela prišlo zraven še Burško. Lö-tega južni del pa bo bržkone priklopljen k Štajerski. Vsaka zvezna dežela ima gvoj deželni zbor. Kot zvezna dežela ima tudi mesto Dunaj svoj dež. zbor. /Tako je Dunai likrafi mesto in dežela. RUMUNIJA. Ru munski kralj je razpustil parlament Move volitve bodo v 'prvi polovici mesca marca. Prihodnji parlament bo konsiituanta in se sestane 23. marca. CEHÖSLOVASKA. Iz Prage prihajajo vesti, da bo dr, Beneš odložil mesto kot ministrski predsednik in obdržal samo zunanji portfelj. Izkoriščevalci. Agrarna reforma. Proti načinu izvajam, a agrarne reforme prihajajp pritožbo celo iz onih krogov, ki so se po rej najbolj zavzemali za to rei jr • mo Jo;;no je torej, da je cela stvar v zeri dv ih rokah, kakor marsikaj pri nas, ; o Csc od početka še tako ideamo izgleda. S io rc.ormo se je skovalo — iiaiveö političnega kapitala v Vojvodini kjer bi bila dobra in poštena agrarna reforma seveda najbolj potreb-n a. .j er pa je danes največ pritožb in nezadovoljstva. Nezadovoljni so veleposestniki, ki bi morali zemljo oddati m nezadovoljni so tudi siromaki, ki bi kaj imeli dobiti. Posestniki puščajo zemljišča v nemar, ker ne vedo ne u-re ne dneva, kedai in kako ta ali oni kos izgubijo, siromaki so pa že davno sprevideli, da pri delitvi ni pravice in (la če po raznih potih in dolgih prošnjah sploh kaj dobijo, jim ne gre atilrdo n» reko, da bi zamogli odmer-mo zoml išče sploh obdelovali, i— „Narodni list“ iz Bečkereka prinaša žalostno sliko teh razmer ter kaže na sirarni urad, ki je jedro vsega zla m nozado vodstva. Reforma se vrši kar po prosti iu mili volji njegovega či -jhovnfštva, naj se pa to pravi, se vidi že v tem da danes ni špekulanta, ki ne bi želel postati „činovnik“ tega u* rada Za agrarni urad ima vsaka — propadla prikazen posebno „sposob -nost“ ne glede na to, s čim se je poprej ukvarjala. Učitelj, pop, železničar skrahirani trgovci, — vse sili v agrarni urad Kakor hitro so enkrat notri se ne dajo več ven, ker ta le -pa služba dosti nese. Okrog takega uradnika se slinijo tisti, ki nočejo dati, in pa tisti, ki bi radi dobili zemljo — in uradnik pašuje in trguje, da je joj Tu ščiti bogatina, tam dere posestnika, ki bi po pravici sploh ne smel priti pod agrarno reformo, tuka] odpravlja siromaka s prazno ali celo odurno besedo, tam deli svojemu pajdašu lepa zemljišča, s katerimi ta potem brezvestno veriži, — Narod vse to gleda in ni čuda, da nima nobenega zaupanja do uprave. Lep primer dobre agrarne reforme. V Indjiji (Srem) živi bogat vele-posestnik-švabo, po imenu Moor. Neki dan pridejo k njemu trije dobrovoljci {tako jo vsaj sialo na papir.,u, če so res. nai Bog sam zna) z odlokom agrarnega urada, ki odrešuje, da dobi vsak izmed njih po osem oralov zera -lje od Moorovega posestva proti za * kupnim od 100 K za oral, Moor stvar, prebere (er pravi da se temu pokori irida e akoj pripravljen odms v.i radništvom, pa bilo, kakor bilo, --pri (ej redukciji se lahko še celi koalicija azbije. Beležke. Ušlo mu je. „Beograjski Dnevnik“ v svoji veliki državotvornosti gotovo rima namena žaliti državne u-pravo, piše pa nekake aforizme, M so zelo značilni in ki so mu najbrž uši izpod peresa. Evo, ža printer: „Imamo cele legije nedoučenih dijakov, pro btomatičnih žensk in raznih koristolovcev, ki so privreli v državno služ’ bo, napolnil držjftvne pisarne samo za to, ker nooejo delati. — V naši državi se mnogi postavljajo kot ka\ alir-i: in dobrotniki — na državni račun. V naši državi je par ministrstev samo za luksuz“* Strah radikalov in demokratov •pred novimi volitvami. „Balkan“ trdi, da se radikali in demokrati silno, bojilo novih volitev iri piše: „(Upravičen jo strah, da bodo izšli iz novih volitev. radikali in demokrati oslabljeni vsaj za 30 do 40 mandatov» Obe stran k: ste se od zadnjih volitev sein silno kompromitirale!“ Tako pišejo o- dveh najmočnejših strankah v Beogradu. Kdo je najbolj obtežil naš državni proračun ? Beograjsko časopisje pravi: naših Itnanc nikakor ni upropasti! uradniški budžet, ampak nezmožnost In nepoš enosif onih, ki se učkjoi in vežbajo v Iihanciran$u naše velike cte> Änt'ft I žave ! Demokratska partija* zopet razpada na dele, iz katerih se je sestavila. Odoepili so se od nje ljudje, ki imajo smisel za demokratična načeta, Mi so se že osamosvojili krog svojega glasila “Nedeljni Glasnik“, drugi pa še tvorijo nekako levo in opozictijonalno krilo demokratske stranke. To so zelo značiljii pojavi razkroja,, najvažnejši; in najtežji je pa ta, da se zopet snuje in preurejuje „Napredna stram-ka.“ Ta stara srbska stranka je tvorila glavni steber demokratske stranke, njeni ljudje so pa uvideli, da je demokratska partija umetno sestavljena, brezuačelna mešanica*, in zato so .se sedaj na starem strankinem programu osamosvojili ter zbrali krog lista „Videlo“, ki začne s prihodnjim prvim izhajati v Beogradu dnevno*. Naši listi in lakota v Rusiji, — Večkrat smo že povdarjali, kako trdo’ srčnost se cimi pri nas iz protonske politike naših oblastnikov — predvem iamoznega Spalajkoviča proti, bednemu ruskemu narodu. Ti politiki so vplivali tudi na tisk, da se o ruški nesreči nikjer ni pisalo tako malo- in tako cinično, kakor ravno 'pri nas. Proti femu je nastopi^ z vso, odločnostjo publicist Pijade, lastnik in urednik lista „Slobodna Reč“ v Beogradu. — Prva letošnja številka tega lista prinaša sledeči dopis* novinarja in publ.cista Stanislava Vinaverja, ki drastično odkriva nekulturne in nečloveške nakane naših merodajnih krogov: „.Povodom vašega pisanja o ruski pomoči, čast mi je, dostaviti še sledeče podatke: Na novinarskem kongresu v Splitu je bila po večji diskuziji na moj predlog enoglasno sprejeta resolucija o delu za rusko pomoč. V tej resofuci ji se pravi, da se novinarji obvežejo,, sodelovati v pomožni akciji, kot da se lakota ni pojavila samo v Rusiji, tem-\eč tudi v naši domovini. Prešlo je nekaj mescev, a o tej resoluciji je pisala, samo „Republika“, muslimanska „Pravdal? in ,v zadnjem času . tudi „Vreme“ in '„Sutra“ — ta dva Dista pa nista mogla poprej, ker še le kratek čas izhajata. Torej, naši listi niso na’ šli za vredno, in potrebno nCti to, da pišejo o tej resoluciji kaj še le drugo! Torej, ni se jim zdelo primerno nit' tew M g&Mdd" kMiJjskc Ms5e - ra'i' te; nesreče, ostalega sveta — nad svojini nesrečnim bratstvom, boječ1'se menda via-* de, ki bi znala tudi te solze tolmačiti kot „antidržavne“. Pri nas je že tako, da mora biti vse, od ustave pa do pro’ gresivne paralize, — državotvorno. — Sprejmite gosi>od u ednik uvterjenje mojega odličnega spoštovanja . . ... “ Tako pismo v točnem prevodu, značilno, kaj ne, za našo javno življenje, za oblastnike, kakor tudi za tiste, ki so jim tako slepo in suženjsko vdani, da pozabijo na vse obljube in obveze, dane v svetem trenutku vzbujenega človečanstva. Pred poštenim čknekom ki stavi človeški predlog — enoglasno pritrjevanje, — doma pa podlo izrabljanje ruske nesreč^ v agitacijsko sredstvo politike naših oblastnikov, ka sovražijo bratski narod, — ker se je carju odrekel. „Vse Je že bilo!“ Beograjski list „Vrerno“ so rad spušča v zgodovino in modruje. Zadnjič je pisal pod motom: „Pravica drži zemljo in gradove“ o nekdanjem srbskem carju Dušanu Velikemu. Začenja z modrimi izreki kakor: nič ni novega pod solncem, vse je že enkrat bilo, stara pesem na nov glas, zopet to, samo malo drugače, in pride tudi na zakone nekdanjega Dušanovega carstva, Tu pravi, da le ta stari zakonik imel to-le določilo : Ce c v selu, vaši, kram razbojnik in kradljivec, naj se selo razseli, razprši. unici, razbojnik pa obesi, da mu glava gleda v zemljo, — To je Še danes, kakor je bilo, južnosrbske vasi se uničujoto, pepeli.o, bud e se preganjajo, razselijo in razpršijo. Nekulturno postavo smo ohnanili iz 14.. stoletja, nismo pa ohranili drugega določila» ki pravi, da se mora vsakemu činovniku, svečeniku in gospodu, k1 sada podkupiti ali ki drugače izrablja svojo moč — odvzeti vse, kar ima. — Slabo smo orevzeli, dobrega pa ne — torej, kar je slabega, je že bilo, alt ali slaba pesem po drugem glasu na dobro se je pa pozabilo. Hrvatsko in slovensko vprašanja sploh ne pridn več iz dnevnega reda narodne skupščino Govor g. Protlča je napravil globok utis in vidi se ca- lo. da se nad tem u tisom razburjajo colo duhovi me.d sama policaMemokna-c.jO- Pribičevič pada in njegove metodo se bolj in bolj obsojajo celo med lastnimi partijskimi pajdaši. Pribiče -vic so je sicer povspel do govora, v katerem je zopet zanikal to vprašanje ter sKušal prodreti s svojim starim receptom c „edinstvit“, ki ne sme-in ne mora rariznati kakih plemenskih: vprašanj. Mož je govoril tako nelogično in površno, da se je obregnil vanj celo njegjv nasledUjik minister policije dr. Vo:a Marinkovič^ ki je dejal, div gospod Pribičevič niti sam sebi ne more ver,eh, da ne bi bilo tega*, danes tato važnega vprašanja.* Po papeževi smrti. »C potrebno, da so pozvani ; posebej * IQIm. -■ ;.S8ži Kako se bodo uprweKf^Mk»».,w v konklave. V konklave, ki se bo* kitM iu začet» bodo igrali nekateri kardinal li posebno vlogo, če že ne kot papež-ki kandidat, pa kot vplivni volilni — Predvsem bo zavzemal važno master kardinal Merry del Val, na katerega se bodo bojda naslonili italijanski ka» dinali. La Fondaine, Ragonesoi, Sca*-pinelii, Taddi Laureate, de Lai„ ho* landski kardinal Van Kossum, irski kardinal, liga francoskih kardinalov: Bil J oti, Maurin Andrieu, avstrijski kardinal, dva do tri nemška kardinala, kakor tudi tri španski. Mogoče ie verjetno je, da bodo ravnokar navede-* ni kardinali že koj pri prvi yóifcvà bä dali enoglasno svoje glasove za M»rrj& de Valla» Drugi kardinali bodo nagibali na stran kardinal® Malti nadškofa v Pili- Zagotavlja ae tedi,. eto* fio dob:i nekaj: glasov kardinal Ase«'-lesi. -, . j. j ' • Dnevne novice. Papež. Benedikt 5fV. Ja bil poko- ^ pan 2ó. t. m. proti večeru. Na Dastn® j željo SodOi rajnega položiti v grobnico, | ki je pod cerkvijo sv. Petra. Po vseh rimskih ulicah so razobešene črne zastave. Tudi na Kvirinatu blapola črna zastava. Italijanska kraljica je izrazila papeževi materi pismeno sožalje. Italijanski prestolonaslednik se Je mudil pri mrtvaškem odru rajnega pa peža, italijanski minister pravde Je poselit Vatikan. V italijanskem kabinetu vlada nezadovolje, in razdvojenost, ker se udeležuje vlada of icijelno posmrtnih svečanosti Benedikta XV. Socijalisti predbacivajo ministrstkiomu predsedniku Bononniju, da se pusti voditi v politiki od klerikalcev. Celo Cehoslovaška je izrazila svo je sožalje radi papeževe smrti. Tajnik čehostovaškega predsednika dr. Samal je kondo’iral v imenu predsednika nunciju-Mioari radi smrti Benedikta XV. O rajnem papežu piše časopisje celega sveta zelo pohvalno in odseva iz njega bolest celega sveta po izgubi papeža, ki je imel srce! za svetovno povomo bedo. Novega papeža bo volilo 2Ö italijanskih in 30 inozemskih kardinalov, ako se bodo udeležili volitve vsi. Voli ■ se navadno na mestu, klor je papež j umrl in sicer 10 dni po papeževi smr- [ ti. Z večino glasov pa smejo kardinali i sami določiti kraj volitve. Nikakor pa 1 Naš kralj Aleksander se odpiraj-tia na poset Prage in to še pred po -roko. Obisk bi bil služben ter besa -dvornno političnega značaja. Nova "vladna kriza na vidiku. *— Muslimani žalitev,ajo od- Pašiča, da jim vlada izpohii vse njihove zahtev» äicer izssopijo- i^ vDade,,: Mustlmaa&kà klub še sama čaka na odgovor Pa** šiča. Jugoslov. ldiub za svolx>da> tìeka* V imenu Jugoslovanskega kluba Je prodlagal v parlamentu dr. Korošec* da se ukine 138 člen ustave» Isufberega ziorabljajo petolizne cenzurne oblasti proti opozioijonalnim listom. Ta Ko« roščev predle^ bo najprej še pretipal Od vseh strani še poseben o*S)or, 1$ ga še le bodo izvotili.. Ali z dnigjnč besedami: Ostal 1xj tudi še nadaljo licajdemokraitski in kulturna usMv» nevredni člen 138. Posli Pušenjak Je naprwil «pü na ministra trgovine* radi trgovsko tu carinske pdStike ItaRje, ki no, vsft-oop goče gačiae ovira izvozi Iz naM države se v Italijo ih pbekd' Itali,® v Levante izvozi mnogo Ješ*», živine, kislega zelja itd,. Poslanec zahtev», da naša di žava odgovori s pBOtikoraki* Posl. Pušenjak Je napravil upti na ministra prosvete radi nastavljanja ju-otestantskih učiteljev na šolah- po štajerskem in je zahtevali, da, 8e taX meDOvanja ufcinejo- I“»sL Pušenjak Je na svoj uptt dobi!” oc ministra saobračajaj odgovoa» da m- nadzoruj odbor pri južni železnici odiedil, da se mora v bodoče n*-bavitod ves materijal potom o.ertaln» iicitacije, kar se do sedaj m vršilo . Obenem je določeno, da mora nadzorni udbor voditi strogo, kontrolo o, tem, da izključi južna železnica pri nabavah kolikor mogoče tu-e firme in da. ves materijal nabavi pri domačih fi*» mah. Protič za sporazum. Svoj zadnji govor- v skupščini je zaključil Proti$ s sledečimi besedami;.) „Ako. hočemo» da b© ta naša država taka, da bo žit njo ves naš narod, potem sì morama vsivariti eno linijo, kjer se hočemft vsi najti. Zato, ker smo ca narod, š* nf-kakor ne smemo trditi: sporazumeti se zamorejo samo Madžari, Nemci, Francozi itd, V nobenem narodu na, edinslva, pač pa medsebojni spora»-um, .tega je treba tudi pri nas- Narod, ki se je sestal-pred tremi leti. d& si ustvari svojo lastno državo ae mo ra sporazumeti kaka naj ho njegova skupna državna i,i ša! Protičev bst „Radikal“ hvali Buj« gare. Dr. Momčilo Ivanič je objavil v „Radikalu“ svoje vtise, 'katere je pr* Aesel seboj iz Sofije, On pravi;, da jBihaja zdaj uà povrgteL Cisto druga Bulgarska, kot. je bila ona stara, z? časa vojne Predvsem, po v d ar j a, Iv an lì vpliv sof.jskega vseučilišča na razvoj BiUgarije. Ko je udrla za časa vojski bulgarska vojska v Niš, dobila Ji tam kfiiižnico beograjskega vseučiliš ča.; Bulgarska sedanja vlada Rado siavova 'je ponudila to knjižnico so fijskemu vseučilišču, naj z njo izpo polni svojo. Sofijsko vseučilišče pa K odbilo to vladino ponudbo kot nečasl no za univerzo. Kakor bo’igarsko uni P verzo hvali Ivanič tudi Stambnlijske ga in njegovo stranko, o kateri prav" da ima največji vpliv in zasluge z prospeh ter proovit nove Bugarske, N a 4*BK, STRAPS* Beq^pad poselita v soboto grškf in ■ÄtoicÄ pa tast*, medija v Beogradir sìau^v: - «ono»; «ro, »waDer^ apou sri&n Pefttoemu ràiViiatélistvu v Ljub - ? floai. "la krogov trafikantov pribama jo pritožbe,, da mariborski poštni «rad 8W «prejema ^dinarskih novènnio kljub (temu, »la j® bilo od finančnega dele -gata ' razglašeno potom časopisja, da »© morajo brez vsake izjeme te nov -tornire pri vseli državnih blagajnah aprejeOati. Poživljamo g. poštnega ra-» n atei] a v Ljubljani čn g. delegata mi-«istrštva ib hnc, da se tem nepokor-»žžem pri poštnem uradu v Mariboru «a p irsi® «topL ! I j HÜ Vojaški obvezane!, ki so dosed aj ga časa vojaških vaj bili oproščeni po ätnih pristojbin za pošiljanje in pre -jemanje poštnih pošilja te v, morajo od-*iej naprej plačevati vse poštne pri -sto bine* ker je vlada tozadevno na -pqdbö, ki jim j® dovoljevala označene poštne ugodnosti, ukinila. Kdo se bo vozil po naših držav-sun železnicah ceneje? Učiteljstvo in nradniStvo ! Vsak udleij ter uradnik, ki itollektdra na znižano vožnjo po državnih železnicah, mora vložiti po »ebuo prošnjo na ravnateljstvo državnih železnic v Zagreb s priloženim 2 dinarskim kolkom in fotografijo. Ke-äaj pa bodo te prošnje o znižam vožnju rešene» pa zna Bog! \ Silk® iz našega prometa- Te dni #e se ‘posvetovali v Zagrebu tesni industrijalci radi našega slabega pro meta- Pri te] priliki so doznali, da je naš promet na robu propada tin da so SBh pomisleka vrednih prometnih raz’ mer kriv© višje železniške oblasi. — Med drugim so posamezni govorniki loznali, da potuje tovorni vagon iz ®aske do Zagreba povprečno cel mesec dni, ia Slovenije do Zagreba tri Mesece, Iz Slavonije v Vojvodino šest Jfednov. Kaj iacega se »pač ni dogaja-So ko je bil minister saobračaja dr. Korošec. Vodi slepa kura najde zrno. Ga’ arniki v Osjeko so prišli na sled zelo pretkanem^ tihotapstvu. Ko so premetavali poSIHiatev vreč za moko, so lltt&ttfi, t -klÄjivil». mirnim in vdanim licem za tebe — in za tebe — in za leoe in za £»n*, — za tiste, ki ga nikdar niso videli, za tiste, ki mu niso zaupali, «ra tiste, ki s« ga zgrešili in ki so se obrnili proč od njega —. Se več, tudi za tiste, ki so ga trpinčili in umorili, m on nam je odpustil z odpušča-ajem, kakršnega je zmožen le Bog, — Sa, Bog! Kateri izmed vaših bogov je tedaj toliko storil za vas? Kedaj je kateri izmed njih zapustil Olimp*, iz« vzemši, če se je šel potepat ali pa zagrešit, kako hudobijo. Kateri človeški kralj bi pustil svoje zemeljsko kraljestvo in šel v sramotno smrt za svoja badatvo? — Možje ste, prijatelji» po-Steni, odločni, srčni možje. Kakih lastnosti si želite na tistem, ki mu služi-te? Poguma, pofrpežl;ivosti, usmilje * »osti, dobrotljivosti do vseh 1 — pa si mislite o njem, ki je pusti! vla-Mo oelftga sveta in je šel radovoljno v *. 9°r» n» Grškem» kjer so stano- smrt, da bi vas kupil s svojo krvjo in da bi bili njegovi tukaj in v večno« sti? — Pridite in stopite pod njegovo zastavo ! Pripovedoval vam bom o njem dan n» dan. Zavisti ni med njegovi mi vojščaki» Služba je lahka, tako nam je sam povedal» In ne moj ne kan Ieri dm ri človeški jezik ne more po pisati plačila, Id nas čaka — !“ „Dovoli o tem!“ mu je segel v besedo Hipija, ko je videl podjetne po -gledne in živahne kretnje svojih ra» -čeborcev. Razlagal si je Kalhove nauke dobesedno in se je bal, da bi u -tegnjl izgubiti svojo drzno četo, od katere je živel. ~• „Dovolj o tem, starec! Potrpežljivo smo te poslušali, sedaj je pa dovolj! — Moji gladiatorji so v službi Cezarjevi in ne bodo za -pustili svoje zastave, za nobeno ponudbo ne ! Ne vem, kako da sem te toliko časa mirno poslušal, ampak nikar, ne greši na moto potrpežljivost! Tale Stavba ni govorniška šola* atenska, — Edini dokazi, ki jih pripoznava Hipija, Š6 tisti, ki se jim da nasprotovati r niečevo ostrino« — Pojdi torej v miru, stari mož^ in bogovi naj bodo s teboj — ! * In tako je zapu st d Kalha drzno in nemirno družbo gladiatorjev Nič se mu ni zgodilo in zadovoljen je bil. Zasejal je peščico dobrega semena in prepričan je bil, da bo db »vojfem času obrodilo dober sad. Več ko eden gladiatorjev je začel razmišljati o njegovih besedah in mia-di Britanec, po svoji naravi vnet za vse dobro, mehkega srca in že veled svojega nagnjenja do Mariamne razpoložen za besede njenega sorodnika» je sklenil, da bo o prvi priliki skušal le zvedeti več o tem novem nauku, ki je že zasijal v njegovi duši kakor luč m drugega sveta XIX. V areni. StotisoČeco šepetanje ih mrmran -je se dviga v vročo solnčno ozračje , kakor brenčanje čebelneg» panja. V»s Rim. se zbira v ogromnem amfiteatru» se suva in peha za najboljše prostore. — In trud je zares upravičen. Orjaški nosorožec in silovit tiger, si bodeta stala drug drugemu nasproti, več parov gladiatorjev se bo borite do smrti, živi bodo ostali le t sti, ki iim bo hotelo občinstvo prizanesti. In končno tako si šepečejo ljudje, bo nastopil tudi znan patricij in bo razka* zeval svojo izurjenost v areni. Zato ni čuda, da je razsežai amfiteater danes poln do zadnjega sedeža in kotička. Občinstvo čaka in si nabija čas» je in pije, se Šali, zbada šm dela ooazke o mimoidočih. Malo pred poldnevom je. Južno italsko solnce, ki njegove žarke le deloma zastira orjaška plat* nena streha nad amfiteatrom, se blesti v črnih laseh rimske matrone, odseva na zlatih naramnih zaponah pie-* menitašev in patrieijev, se beli na ravni, s peskom posuti areni, ki bo prav» kmalu nosila krvave sledove smrtne ■* ga boja, in žari v škrlatnem plašču Cezarjevem ter razliva zasinelo'; mrt •* vaško barvo Črez bledo, zabuhlo nje-* govo lice, ki niti v amfiteatru ne k*u Že zanimanja, življenja, veselja —. Vitelii čaka na krvave igre z isttf mrtvo nepremičnostjo, ki je zanj zna-* čilna v vseh odnošajih življenja. Isfa malomarnost, ista utrujena praznota na njegovem Leu — v amfiteatru, vs senatu* pri posvetovanju N/egova oko se le zablišči, kadar zag’eđa kako priljubljeno jed, in vlad er ^ svela o-živi le enkrat v štiriindvajsetih urahč 4 — kadar sedi pri mizi —, (Dalje prihodnjič,) * fca avanzma bi sicer spadal bolj med „Osebne vesti," Cercle franoais. Francoski krožek, ki se snuje v Mariboru, ima namen Siriti znanje francoskega jezika, poglobiti medsebojno spoznanje in krepiti kulmrelne in prijateljske vezi, med obema narodoma. V to svrho im društvo ustanovilo francosko knjižnico in čitahifco, prirejalo! predavanja, gojilo francosko konverzacijo na prijateljskih . sestankih in otvorilo francoske učne kurze. Letni člani društva plačajo enkratno vpisnino 6 dinarjev in letno članarino 12 dinarjev; u-Stanovniki enkratno! svoto 200 dinarjev, dobrotniki enkratno svolo 1000 dinarjev. in imajo pravico izposojevajti si knjige, čitati revije v društveni čitalnici iu udeleževati se konverzacijs- kih' sestankov brezplačno [»osebnih pi-edavanj in prireditev pa ali brezplačno ali za znižano vstopnino. Za pouk v kurzih bo treba plačati 15 di’ nariev mesečno. Ustanovni občni zbor so lx vršil, ko bo pokrajinska vlada v Ljubljani potrdili društvena pravila, bržkone okoli 20. februarja. Dan in kraj se bo pravočasno razglasil v listili. Glasova lno pravico bodo imeli vsi oni, ki bodo dotlej vplačali vpisnino U dinarjev. Pouk v kurzih se bo začel s L marcem. Prijave se lahko izvrše na vpisnih polah, ki se nodo razposlale uradom, društvom itd., ali pa z dopisnico na naslov: proi. Ih Gasparin, drž. realka, Maribor. Pripravi:;;! / odbor je sestavljen tako-le: Predsednica ga, general Ma' strova; podpredsednik dr. J. Smodlaka; taj- nik prof. F. Gasparin in dr. Kotnik; blagajnice ga. Grasellijeva in ga. A-šičeva ; odborniki g. general Babič» g. polk. Draškovič, g.- polk. Stevanovič, g. župan Grčar, ga. ravnateljica ( Stupca, g. ravnat, dr, Tominšek, g. 1 ravnatelja Zupančič in g. ravnatelj j P'rc. j I Zlobni jeziki trosijo po mestu in okolici Iažuji /o vest, da se je Planinski pies preložil, oziroma odpovedal, Ta vest je smeš.;a in nikakor ne odgovarja istiiu ter je nastala menda iz tega, ker so- je spojil Planinski ples 1 in Pohorski semi na dan 1. februarja. Zato naj \se, kar leze in gre, na ta lepi ples prale, podkovane čevlje in j pa frak, za ta večer naj v zame vrag, — Planinski Kozel. Tajništvo SLS v Mariboru je privzel urednik Mirko Golob. Ukinjenje strogega pasjega zapora v Mariboru. S 3. oktobrom 1921 od rejeni strogi pasji zapor (nagobčnik in vi vica) se s tem ukinja in obstoj» do odločitve pokrajinske uprave v Ljubita»! samo navadni pasji zapor (nagobčnik ali vrvica). Obenem se opo -zar ja, da je prepovedano jemafli pse v mirne lokale in trgovine. Orlovski vestnik. Knjigovodski tečaj. Vse one, ki se želijo tečaja udeleževati, propina nujno, dà se zberejo v nedeljo ob 11, uri dopoldne v društvenem lokalu v Mariboru, Lekarniška ulica. — Barle. Nabirajte za nove snujoči se Tiskovni dom ! TRGOVSKA BANKA O. O. V UUBUANI- Dobra žena in mati ima vedno vedno nekoliko steklenic lekarnarja Federa prijetno dišečega «Elsa-fluida» pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, neg in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči ka-kar francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zametom in poštnino za 48 K pošilja : Eugen V. Feller, Stubica donja Elsa trg 329, Hrovaško. Žepa? ure p”d"i‘ke ’ ! Raiemnike feferje), ki imajo najmanj štiri delavske j HIB stenske popra moči, hlapce in dekle, i*če j vij a najsolidneje tvrdka R. Biz-•«krbništvo Rogoza pri Hočah, jate, Maribor, Gosposka ulica Vpraši se pri oskrbniku vlaste* Jtev i6. 8 3O lin-1va Rogoza. 1—2 44 ‘ GALANTERIJO DROBNARIJO PARFUMERIJO PLETARSKE IZDELKE m DRUGO PRIPOROČATA NA DROBNO NA DEBELO BALOH & ROSINA MARIBOR, GRAJSKI TRG ŠTEV. 3. 2-10,* 18 Tryovms s psp rjem na veliko i$čo v papirnati stroki izvežbano pisarniško moč Ponudbe pod Ljubljana, po štni predat 155 3 3 32 Za mesec marec ; 8 prej m e rp služkinjo, poštene hiše, znati mora opravljati vsa hišna' dela, dobro vajena kuhati i t. d Plača, ako dobra pomoč gospodi». ij, dobra. Z t takoj pa sprejmem drugo služkinjo, mlajšo dekle k otrokom, katera zna opravljati dela hišne. Pogoj je: lepo vedenje Takojšnje po» ud-be naj se pošljejo g- sp e j Miroslavi ’( ostanjšek v Mozirju, Sav. dolma. i - a 43 Vabilo m sobskripcijo delnic. Trgovci, industrijalci in obrtniki ljubljanskega ia mariborskega okrožja so skleniti usten»-viti lasten denarni z-vod kateri sai ostane V rokah izključno trgovskaga, industrijskega ia obrtniškega strnu is kateri naj v prvi vrsti varuje interese trgovcev, Indus trija-,eev in obrtnikov ter se naj v najkrajšem času rizširi na teritorij cele Jugoslavije. Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z d te 28. novembra I920 ät VI 3388 dovolil ustanovitev delniške družbe z imenom Trgovska benha d. d. v Uu&tisnt in ao bila tozadevna pravila od deželne vlade za Slovenijo s sklepom z dne 71. januarja 192a štev. 80/23 potrjena Po § 5 potrjenih pravil m Sa delniška glavnica 10,000.000 K in je razdeljena v gotovini polno vplačanih delnic po 400 K. Delnice se glase na prir.osca IfedoiCka § bode s sklepom občnega zbora zvišala na 30,000.000 K z izdajo nadaljnih delnic. 2§,©OQ gtavmea se Išče Stroii za obdelovanje lesa Turbine Transmisije Armature in sesalke Zvonovi STROJNE TOVARNE 18 LIVARNE d d Ljubljana Ocarinjen je! Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točno m kulantno od trgovcev ustanovljena „GRIENT“ d. d. v Mariboru, Meljska cesta št. 12, Telefon št 90 i» njena podružnica « Ljubljani, Sv. Petra cesta 27. 9->ot mi „KORANIT“ asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženj' zidov.-Tovarna v ka iovcu (Hrvatska). Glavno zastopstvo za Slovenijo Fran Htševar, Meste p. Žirovnica, Gorenjske. Stavbeni,, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobio pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju zahtevajte oferte. 3 -5 24 «rffi pa» srednejetežkih . _ . SS konj JUG, Aleksandrova cesta 71, Maribor. 2—4 ___________39___________ ; UGODNO KUPITE: 1 žičnata žimnica (Drs Iteinsatz) K i}2‘—, 1 tridel m žimnica z afrik K laoo- , vrvi za oerilo 15, 20, 23, 30, 40 in 50 m -dolge, plahte impregnirane za vozove 2—4 m široke in t— 6 n dolge 1 kvadratni meter K 200’ —. Spodnje h la če cajg hi ite, srajce vse a vrst, modro platno pia-otisk tkanina n mangia za pöstel|e, namizne prte hlačevino i. t. d pi tovarniških cenah v trgovini ALOJZIJ GNIUŠEK, Maribor, Glavni trg štev. 6 22 1 Glmom p.-avil za moremo izdati najprej osnovno glavnico po 10,000.000 K, teats»» «Majamo v javno Kuhikripcijo i. s. 2$ eOO d «lisic o» 4§i it fitj -.na. H -ehnegger à drugo /i, lesna industrija, Maribor. Hudovernik & Co, lesna industrija Rrdovljica Javornik Josip, lesni industrijalec, Žalna. Do Ivan, 1-jsmI trgovec Ribnica. Jug & drug, lesni trgovina, Maribor. Dr. Irgolič Fran, industrijal-c, Maribor, Dr. K,.bal Alojaii. Lj .bläna. Kosteve Ivan. veletržec, Ljubljana Korenčan Ivan, veletržec, Ljubljana Evrazija Ivan, trg vec, Marino* Kravos Ivan, sedlarski mojster, Maribor Križnič Aiojrij. ! lesni iniustriialec -iaribor Lil eg Aloje, veletrgovec, Ljubljana.- B Lukman, vel etnee Ljubljana M je» Fran, trgovec, Maribor. Meden Viktor, veLtžec Ljuoljana. Medica Fran, veletržec. Ljubljana. Mencinger Tono i, veletržec Ljubljana. Novak Fran, briv-ki rroister, Maribor. 0*at Milet trgovec »taricor Pinter & Len -.rd, vel trgovina, Maribor £ ivlj»kov<8 Hteifmr, «atlaško ta Spe- • dkijsko podj -.tje viaribor. Pog-ičnik Anton, lesna industrija, Podnart. Pogačnik Frane, Veletržec Ljubljana. Dr. R kar Ernest, ssm industrijalec, Jesenice. Ing Radei, grajščak in lesni industri jalec, Ribnici. Rus I a», lesni industrijalec. Loški potok. Sava, lesna industrijska družba, Ljub ljana. Skaberne A & E, veletržec. Ljubljana. Sommbichler Frano, gozdarski mo-iter, T žtč Sapec M & E, veletržec, Maribor. Schmidt Oton, ravnatelj blag. oddelka -Imetijake družbe Ljub ljana. Schiuderitsch Alojz, trgovec, Maribor. Štancer Hink«, veletržec Ljubljana Stepio Potez veletržec, Ljubljana. Popovič J nko, veletržec Ljubij n* Tavčar Jožo, veletržec in indust ijalec Uaribor Toman & Reich, veletrgovina, Maribor. Valjak Gjuio, trgovec in restav ater, Viaribo? Weixi Vil-o, veletrtec, Maribor Velka Gora, lesna industrijska družba, Ribnica. Verovšek Jurij j veletržec, Ljubljana. Woracha Karl, veletržec, Maribor, tk' fi 1 1 I R. 6 » F & Zadružno gospodapsha banNfad.il. Podružnica v Mariboru. s-=a Masno: Koroška cesta VI. — Teiefoa 311. — Brzolavi: Oospobankn Cantra!«: Ljubljana. Podrvlnfc«: Ujakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. EksgoiKura: Bled. Interesa« flknpngft s Sveopće kecke 4 i, r Zagrebu »a njeno podružnico v Karlove« tet Cdapodarsko banko 4 è. v Novem Sadu. Kapital ln rezerws skugna z sfililfecljaml čet K 50,000,000*—„ Daje «rgovske kredite, eekomptka menice, Lomb^rdžra vrednostne papirje, kupuje in prodaja valute sa devize, sprejema vloge ▼ tekočem račaaa ta oa vložne knjižice ter preš krhaj* ne bančne in boreče transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije «*■ - iKs^ssajra®s2JBasESffis?2s^2S5Ssss8iass!as5a»3SöBB*^ Iwtìtajateìi in založnik b Konz. „Straže*“ Odgovorni urednik: Vlado PuSenjak. Tiak Cirilove tiskarne v. Maribot